SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXII (66) • STEY. (N°) 40
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 17 de octubre - 17. oktobra 2013
nasi domovi, polni življenja
ALENKA PRIJATELJ
(Govor na 57. obletnici v Našem domu v San Justu)
Za vsako našo prireditev se začnemo pripravljati že nekaj mesecev prej. Na dolgih sejah izoblikujemo programe, kaj bomo predstavili, kdo in kako se bo to izvedlo, kako bomo pripravili vse prostore Doma, kaj bomo postregli in potem še kdo bo vse to pospravil. To so naši programi mesec za mesecem že dolgo let; v Našem Domu že 57 let.
In ko smo v tistem vrvežu dela, hitenja, nervoze, se jezimo, da delo ne gre tako naprej kot smo si zamislili, ko nimamo dovolj sodelavcev, da smo vedno eni in isti, ki delamo na vsaki prireditvi; se sprašujemo zakaj, zakaj toliko dela, toliko truda. Za koga!
Zakaj?
Mi vemo zakaj! Ker so naši starši in stari starši vgradili v temelje naših domov vse svoje sanje, razbite maja 45, ko so morali zapustiti domovino; vse svoje solze in žalovanja ob mučeniški smrti njihov sinov, bratov in mož; vse strahove, ki so jih morali vzeti sabo na dolgo pot tujine, ko niso vedeli kako bodo nasitili svoje male otroke, ne kje bodo spali, ne kaj oblekli. A poleg tega so tudi vgradili v te temelje ves svoj pogum, vse svoje ideale, vse svoje upe in vso ljubezen do svoje rodne a izgubljene domovine, predvsem pa do Boga in Matere Marije. In, ne nazadnje, vgradili so svojo trmo do življenja pa tudi svoje velikodušno srce, polno odpuščanja. In neskončno veliko ur molitve!
Viktor Frankl je zapisal v eni izmed svojih knjig: »Močnejši od usode je pogum, ki jo prenaša«. Kako je mogoče, da to zapiše človek, ki je preživel štiri leta v koncentracijskih taboriščih, ko se je vsak dan srečeval s smrtjo, tam zgubil ženo, starše, brata. V tako groznem bivanjskem prostoru se je v tem človeku namesto obupa, prebudila neizmerna volja po življenju, nepremagljiva želja, da bi trpljenje, ki ga je izkusil, preoblikoval v izkušnjo smisla. Prav tako kakor Frankl, celo v istem času, v istih letih, se je tudi v naših starših prebudila ta neizmerna volja po smislu življenja, ta nepremagljiva želja, da so trpljenje, ki so ga prestali, preoblikovali v smisel. Ko in če človek odkrije smisel, predvsem v položajih, ki so videti brez smisla in brezupni, potem se vse drugo v življenju nekako izide.
Se preden so naši starši zapustili staro celino so jim dušni pastirji dali navodila za pot. V skromni knjižici Za na pot je pismo škofa Rožmana, ki pravi: »V čisto nove razmere, v nove dele zemlje, med doslej še nepoznane narode odhajate. Vem, da vam je pri srcu težko, vzdržuje vas upanje, da boste vsaj na varnem in brez strahu za življenje. Bog vas pošilja med druge narode, ki doslej Slovencev še niso poznali, da bi z zgledom pravega krščanskega življenja tem narodom svetili.« In še naprej »Imejte ljubezen in usmiljenje med seboj. Trdo življenje vas čaka in težaven začetek. Pomagajte si med seboj. Z združenimi močmi boste vsi najuspešnejše napredovali. Življenje vam bo v marsikaterem pogledu ubožno in revno. Seveda se boste pošteno trudili, da si olajšate in izboljšate svoj položaj« Te besede je zapisal škof Rožman oktobra 1947.
To so bile vodilne misli naših staršev. To so prinesli v svojih lesenih kovčkih in zabojih s seboj. Tega je bilo polno njihovo srce, presegalo je njihovo telo in ko so zadihali v popolni svobodi v tej široki pampi, so lahko premagali svoje strahove in žalost, in so lahko uresničili svoje ideale, svoj pogum in svojo ljubezen, priklicali so svoje sanje v življenje, v resničnost in so jih obvarovali pred izginotjem.
Vedeli so, da samo, če bodo držali skupaj in se družili pod skupno streho, kjer bodo lahko svobodno ohranjali slovensko besedo, slovenske navade, slovenska izročila in slovenske vrednote, se bodo ohranili in rasli v pokončne krščanske osebnosti. Zato so zgradili naše skupne domove, zato ustanovili naše šole, naše mladinske organizacije, naše folklorne skupine, naše pevske zbore, naše športne dejavnosti in vsa naša srečanja in prireditve. Nam, ki smo kot otroci skupaj s starši delili usodo prvih let begunstva in izseljenstva; nam, ki smo bili prvi učenci naših sobotnih šol, bili člani prvih mladinskih organizacij, peli v prvih pevskih zborih in nastopali na vseh prvih prireditvah, športnih dnevih in na blagoslovih prvih temeljnih kamnov naših domov, nam ni bilo težko nadaljevati začeto delo naših staršev. To je bilo samo po sebi umevno, saj smo tudi vse težke dni skupaj doživeli.
In sedaj? Sedaj ste na vseh odgovornih mestih že mlajši, vsi rojeni v Argentini. In v šolskih klopeh že sedijo vaši vnuki in njihov smeh
(Nadaljuje na 2. strani)
Vlada je že prejšnji ponedeljek na svoji spletni strani objavila predlog zakona o davku na nepremičnine, ki med drugim predvideva višjo obdavčitev nerezidenčnih stanovanjskih nepremičnin in stanovanjskih nepremičnih nad 500 tisoč evrov. Znova je v predlogu tudi obdavčitev sakralnih objektov, predvidena je višja obdavčitev poslovnih in industrijskih nepremičnin. Gospodarska zbornica Slovenije opozarja na morebitne negativne poledice, na Obrtni zbornici Slovenije so razočarani, kmetje pričakujejo še pogovore, občine pa opozarjajo na morebitne nižje prilive. Vlada je predlog obravnavala v četrtek, a ga še ni sprejela. Pojasnjuje tiskovni predstavnik vlade Boštjan Lajovic. »Bila so različna tehnična usklajevanja, zato je bil sklep, da se do prihodnjega četrtka uskladijo vse te tehnične podrobnosti in se potem v četrtek zakon o davku na nepremičnine sprejme.« Da koalicija ni blizu potrditve
Kako z davkom?
nepremičninskega zakona, ki obdavčuje prav vse objekte v državi, je že pred sejo vlade napovedal zunanji minister Karl Erjavec, ko je od ministra za finance Uroša Čuferja zahteval dodatne izračune, kako bo davek prizadel upokojence. Vladi je tudi predlagal, da obravnavo in potrjevanje zakona odložijo za dva tedna, v tem času pa pripravijo informativne izračune glede njegovih učinkov. DeSUS bo sicer zakon podprl, če bo usklajen z zvezo društev upokojencev. »Vlada mora pripraviti tak zakon, da bo vzdržal in da ne bo povzročil družbenih nemirov.«
Seveda cerkveno vodstvo in katoličane nasploh, najbolj skrbi obdavčenje sakralnih objektov. Radio Ognjišče je kot primer objavil, kako bi ta davek udaril župnije. Župnija Ljubljana - Sv. Jakob je naredila izračun po predlogu, ki predvideva 0,5 odstotno obdavčitev sakralnih objektov. Predstavnik župnije Mario Plešej je za ta radio povedal: «Naša župnija ima dve
cerkvi, ki sta izjemna kulturna spomenika in sodita v kulturno dediščino. Cerkev sv. Jakoba z Robbovimi umetninami in s kapelo sv. Frančiška je umetniška stvaritev neprecenljive vrednosti. To cerkev uporabljamo za svoje bogoslužne potrebe. Podružnično cerkev sv. Florijana pa smo dali v brezplačno uporabo Makedonski pravoslavni skupnosti v Sloveniji. Po trenutnih javno dostopnih podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije znaša vrednost cerkve sv. Jakoba nekaj manj kot 7 milijonov evrov, cerkve sv. Florijana pa dober milijon evrov, skupaj skoraj 8 milijonov evrov. Glede na predlagano obdavčitev bi torej župnija morala letno plačati okoli 40.000 evrov davka.«
Župnijski pastoralni svet župnije Ljubljana - Sv. Jakob zato v odprtem pismu predsednici vlade zahteva takojšen umik takšnega zakona, saj bi se ob kakršnikoli obdavčitvi sakralnih objektov znašli v nevzdržnem položaju.
Uspeh avstralske rojakinje
Iz Avstralije prihajajo novice o novem uspehu slovenskih potomcev. Tanya Plibersek, ki je hči slovenskih staršev, je namreč postala nova podpredsednica opozicijskih avstralskih laburistov, ki jih po novem vodi Bill Shorten.
Pliberskova se lahko tudi doslej pohvali z uspešno politično kariero. V vladah Julie Gillard in Kevina Rudda je bila ministrica za zdravje in ministrica za stanovanjska vprašanja in problematiko žensk. Zdaj se je torej povzpela še na pomemben strankarski položaj. Vodja laburistov Bill Shorten je o njej izrekel veliko pohvalnih besed.
»Je izjemna Avstralka. Ne le da je spoštovana članica naše skupnosti, in da ima tudi za seboj vrsto del v javnih službah, in da je bila tudi ministrica za zdravje. Poleg vsega tega namreč izraža avstralsko zgodbo, saj je hči slovenskih staršev. Njen oče je pomagal graditi sistem hidroelektrarn v avstralskih Alpah tako kot tisoče drugih.«
Pliberškova je dejala, da bo dala vse od sebe za obrambo stranke in njene vizije prihodnosti. Dodala je, da je zelo ponosna, da je postala poslanka. Dobro se še spomni svojega prihoda v parlament. In ganjena pove.
»Zdi se mi, da ni veliko držav na svetu, ki bi nekomu, čigar starši so pripotovali v državo samo z enim kovčkom, omogočile, da bi lahko postal član parlamenta. Hvala torej vsem, ki ste mi zaupali to odgovornost.«
Ob tem je še dejala, da morajo laburisti v opoziciji ohraniti svojo dediščino ter razložiti vizijo. Pli-berškovi je prek Twitterja že čestitala tudi nekdanja premierka Julie Gilliard in izpostavila njene »dosežke, vizijo, razum in toplino«.
v
Na južnem Štajerskem
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel se je v sredo, 9. oktobra 2013 skupaj z državnim sekretarjem Urada dr. Borisom Jesihom udeležila slovesnosti ob otvoritvi novega oddajnika ORF/Radio Agora v Lučanah.
Maja 2012 je bilo mogoče prvič prisluhniti slovenskem sporedu ORF in radia Agora na južnem Štajerskem v občini Sobota, s čemer je bila tudi prvič zagotovljena redna medijska oskrba v slovenskem jeziku na avstrijskem Štajerskem. Gre za programsko sodelovanje deželnih studiev Avstrijske radiotele-vizije (ORF) na Koroškem in na Štajerskem in privatnim radiem Agora.
Ministrica je kot osrednja govornica poudarila, da je skrb Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ohranjanje in negovanje slovenske narodne identitete zunaj meja Republike Slovenije ter utrjevanje kulturnega, prosvetnega, gospodarskega in drugega povezovanja med avtohtono slovensko narodno manjšino v sosednjih državah in Republiko Slovenijo ter Slovenci po svetu.
Pozdravila je zagotavljanje redne medijske oskrbe v slovenskem jeziku na avstrijskem Štajerskem, kar dokazuje, da Republika Avstrija nadaljuje z uresničevanjem pravic iz Avstrijske državne pogodbe in iz svoje nacionalne zakonodaje, ki do-
ločajo, da se slovenski manjšini zagotavlja medijska oskrba v svojem jeziku.
Ministrica je s svojo udeležbo na dogodku še dodatno izrazila podporo slovenski manjšini na avstrijskem Štajerskem, ki zanjo že ob pomembnih in zgodovinskih dogodkih, med drugim pomeni tudi priznanje obstoja slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem ter utrjevanje sosedskih odnosov.
Ministrica Tina Komel je ob tej priložnosti obiskala kulturni center Slovencev na avstrijskem Štajerskem, Pavlovo hišo v Potr-ni. Pozdravila jo je predsednica Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko, ki ji je predstavila kulturno delovanje.
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Grozota skozi otroške oči
TONE MIZERIT
(Od našega dopisnika)_
Pred nekaj leti so »Otroci s Petrička« pokazali na tragiko otrok, ki so jih komunistične povojne oblasti oropale ne samo družinske topline, ampak tudi človekovega dostojanstva. Hudo je bilo brati zapiske, knjige ali gledati dokumentarec.
Nič manjša od komunistične revolucionarne dejavnosti ni grozota nemških nacističnih in italijanski fašističnih okupatorjev, ki je prizadela Slovence med drugo svetovno vojno. Nekaj te velike tragedije je popisane na otroških risbah, ki so jih slovenski otroci-taboriščniki iz italijanskih koncentracijskih taborišč (Gonars, Rsb in drugi), stari od sedem do trinajst let, kot del terapije, narisali po vrnitvi v Slovenijo leta 1944. Mapo z risbami je hranil Arhiv Republike Slovenije.
Ob teh risbah se je Metki Gombač, Borisu M. Gomba-ču in DariuMattiussiju porodila zamisel o razstavi, ki je nastala dvojezično, leta 2005. Doslej je gostovala v več kot tridesetih krajih: najprej ob italijansko-slovenski meji, kjer so bila taborišča, katerih se v Italiji ni hotel nihče spominjati, nato v Sloveniji, Avstriji, Srbiji in Hrvaški. Objavo slik, spisov in fotografij sta omogočila Arhiv Republike Slovenije in Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Tednik Novi glas iz Gorice-Trsta je z zgornjim naslovom priobčil poročilo o večeru, ki ga je pripravilo Društvo slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani v Trstu. Tam so predstavili26 dvojezičnih panojev velikega formata s skupnim naslovom Ko je umrl moj oče - Quando mori' mio padre. Na večeru sta zakonca Metka in Boris Gombač spregovorila o knjigi Trpljenje otrok v vojni, ki opisuje, kako je prišlo do risb in zapisov, Jože Dežman pa je sporočil, da je v pripravi italijanski prevod knjige.
Razstavo so pokazali v Ljubljani že pred tremi leti, kamor so povabili te nekdanje otroke, ki so po sedemdesetih letih dočakali javno obravnavo in potrditev svojega trpljenja, saj so dotlej bili pozabljena skupina. Tem otrokom so uradno priznali status žrtev vojnega nasilja šele leta 1995.
Včasih nam grozote revolucije zakrijejo grozote, ki so jih brez prizanašanja povzročali nemški in italijanski okupatorji. Nemci so za svoje grehe že morali narediti svoj con-fiteor, Italijani pa se kar težko soočajo s tem, da so si fašisti med obema vojnama - in tudi med drugo svetovno vojno - mazali roke s slovensko krvjo. Saj fašist je bil samo Mussolini, ostali Italijani pa ne ...
GB
Še o prikritih grobiščih
»Želimo si vzpostaviti režim dela, ki je na področju reševanja vprašanj prikritih grobišč potekalo pred letom 2009.« Tako je preteklo sredo, 9. oktobra, po srečanju s predsednikom republike Borutom Pahorjem in ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anjo Kopač Mrak povedal predsednik komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. Dejal je, da je bil pogovor konstruktiven in odprt.
Dežman je prepričan, da je šlo za sestanek dobre volje in priznanje pomembnosti vprašanj, s katerimi se srečujejo. »In v duhu nadaljevanja nekega zrahljanega, zadušenega dialoga je sestanek tudi potekal. Bil je razmeroma odprt, odkrit, komisija je imela priložnost, tudi z opomnikom, opozoriti ne nekatere zadeve.« Tako so po Dežmanovih besedah poudarili, da Slovenija ne more biti normalna država, če nima službe za vojna grobišča, in ne more biti pravna in normalna država, če ne spoštuje dostojanstva mrtvih.
Ocenjuje, da bodo s pogovori vzpostavili režim dela, ki je obstajal še pred odkritjem množičnega povojnega grobišča v rudniku Huda Jama. »Da bi se potem le zmogli odločiti tudi za nadaljnje korake pri urejanju rova sv. Barbare. Načelno izhodišče je, da bo komisija skušala doseči, da bi odgovorni predvsem z ministrstva za kulturo, ki v tem procesu stalno poskušajo biti odsotni, da bi preko Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje do konca leta pripravili odlok za razglasitev rova sv. Barbare za kulturni spomenik.«
Na vprašanje, ali so se pogovarjali zgolj o Hudi jami ali tudi o ostalih vprašanjih, je Dežman povedal: »Vprašanja so bila seveda namenje-
Jože Dežman
na temu, da bi se nadaljevalo redno delo pri odkrivanju, raziskovanju grobišča. To pomeni predvsem topografske raziskave, sondiranja in urejanja.«
Predsednik komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je v pogovoru za Radio Ognjišče še povedal, da bodo pogovore s predstavniki oblasti nadaljevali v prihodnjih tednih.
NAŠI DOMOVI, POLNI ŽIVLJENJA
(Prihaja s 1. strani)
in petje se razlega po teh dvoriščih. Bo njihov pogovor še slovenski? Mi vemo da bo! Zvenelo bo gotovo drugače, več bo argentinskih izrazov, oz. argentinski glagoli se bodo spregali in argentinski samostalniki se bodo sklanjali, saj tako govorijo že danes. A upamo, da bo ostal slovenski duh, zavest, kje so naše korenine, da so pravnuki pravih junakov, ki so pred toliko in toliko leti darovali svoja življenja za vrednote, ki ostajajo večne. Vsi skupaj, starejši in mlajši, vse tri ali štiri generacije, ki smo danes tukaj, vsi smo odgovorni za naš obstoj, odgovorni smo zase in odgovorni smo za rojaka. Vsaka naša odločitev, od najmanjše do največje, je odločitev »na veke vekov«. Bom ostal zvest Bogu in svojemu rodu? Ta odločitev je naša prihodnost, od moje odločitve je odvisen obstoj naše skupnosti.
V času, kakršen je naš, ko izginjajo tradicije, ko izginjajo moralne vrednote, ko prevladuje tehnika, ko nas vsi mediji dobesedno bombardirajo z miselnostjo, da je človek nagonsko izoblikovan in mora slediti tem nagonom, tako da ta ubogi današnji človek še tega ne ve, kaj želi delati; v tem času, ko se zdi da je deset božjih zapovedi za veliko ljudi izgubilo svojo brezpogojno veljavo; v tem času so postali naši slovenski domovi zatočišče in kraj, kjer bomo lahko ohranili smisel našega življenja in ga tudi pokazali
našim mlajšim rodovom. Tako bodo naši domovi res svetilniki v tem zmedenem času in bodo varno zatočišče naši mladini. Pomagati jim moramo, da bodo odkrili in izoblikovali svoje talente, da bodo tudi oni naprej gradili svet lepote, dobrote in resnice, da bodo »hrupni«, kot jim je rekel papež Frančišek, a hrupni za višje cilje, za lepe in velike stvari, vedno v mladostnem veselju in razposajenosti, v spoštovanju in ljubezni do sočloveka. Vzgajajmo jih k delu in odgovornosti, ne k lenobi in lagodnosti; k sodelovanju in prijateljstvu. Poskrbimo za njihovo izobrazbo in kulturo, predvsem pa jim pomagajmo v poglobitvi in trdnosti njihove vere. Krščanski moralni principi so večni, ne glede na sodobne valove brezverstva, ki ne poveličujejo svobode, temveč svoboščino, ki nam hoče ustvariti svet brez Boga. Vedno jim pripovedujmo družinsko zgodbo, zgodovino našega begunstva, da se bodo zavedali svojih korenin, od kod smo in zakaj smo tu. Narod, ki hoče živeti, nikdar ne taji svoje preteklosti. Zgledujmo se po judovskem narodu, ki pozna svojo zgodovino od prvega dne stvarjenja sveta, jo spoštuje in jo ljubi. Tako moramo tudi mi poznati svojo zgodovino, jo spoštovati, biti ponosni nanjo in jo ljubiti. Vzgojimo ponosne in pokončne sinove naših junakov! Samo tako se bo to delo lahko nadaljevalo in naši domovi bodo polni življenja še dolgo naprej v prihodnost. In tudi se bo še naprej razlegala pesem:
»Kjer rod je moj, kjer sin je tvoj, tam si Slovenija.«
Naš dom San Justo vse najboljše ob tvojem rojstnem dnevu!
In svet se vrti naprej. Operacija gospe predsednice je bila uspešna. Od nedeljskega popoldneva je že v rezidenci v severnem predmestju. Vendar v vladnih vrstah ni miru. Na nek način se je tekma za nasledstvo le še ojačila. Pač, če mačke ni, miši plešejo ...
Kdo vlada? Zdravniki so za ves čas internacije in še za dodatni mesec okrevanja predpisali strog počitek. To navodilo gre tako daleč, da so ji prepovedali brati časopise, gledati dnevna poročila in imeti kakršenkoli delovni stik s svojimi funkcionarji. Večina političnih opazovalcev seveda dvomi, da bi se gospa Cristina držala teh navodil. Kdor pozna njeno nemirno naravo, ki je že bolestno vseobsegajoča, bo razumel ta dvom. Je pa tudi razumljivo, da jo položaj v državi skrbi, ker je njen način vladanja pripeljal v stanje, kjer (brez nje) tečejo »boji strašno besneči« med različnimi ministri in sekretarji, ki skušajo vsak zase pridobiti čim več oblasti. To pride do izraza predvsem na ekonomskem področju, kjer bi bil potreben največji mir in najboljše soglasje. Minister, podminister, sekretarji, predsednica Centralne banke in šef davčne ustanove pa si drug drugemu mečejo polena pod noge. Le predsednici je doslej uspelo ohraniti red (ne pa uspešnosti) na tem področju. Ko je ona odšla na zdravjjenje, je zavladal nered. Še težje vprašanje pa je, kdo sploh vlada v njeni odsotnosti. Podpredsednik Boudou? Kaj še! Po prvih nastopih, kjer se je pokazal skrajno navdušenega in podjetnega, so ga dejansko skrili. Predsedničin sin Maximo? Ima močno besedo, a ne more nadzirati vseh vej oblasti. Poleg tega nima ne znanja ne spretnosti za vladanje. Komaj poznani a skrajno vplivni legalni in tehnični sekretar Zanini? Mogočen je, a pod okriljem gospe predsednice. Če nje ni, se nima kam nasloniti. Šef kabineta, minister Abal Medina? Že prej je bil potisnjen v senco iz katere se tudi sedaj ne more izmotati. Dejansko smo se znašli v brezvladju, kjer se stvari razvijajo zaradi naravnega teka dogodkov.
Njeno veličanstvo.
Nastali položaj je nov dokaz, da je vlada (in država) zašla v stanje popolnega absolutizma. Vsako še najmanjšo potezo je odločila izključno samo gospa predsednica. Državna struktura oblasti pa je obstojala samo formalno, brez nikakršne realne podlage, še manj oblasti. To nenadno »brezvladje« pa je nastopilo komaj par tednov pred
odločilnimi nadomestnimi parlamentarnimi volitvami, ki napovedujejo vladni poraz. Vendar ne brezvladje, ne odsotnost gospe predsednice, dodatno ne ogrožata vladnih položajev. Zakaj? Ker dejansko obstoja vzporedna struktura oblasti, ki že nekaj časa (dolgo pred boleznijo gospe predsednice) prihaja do izraza: oblast krajevnih veljakov. To so guvernerji in vsemogoči župani predmestnih buenosaireških občin, ki nas spominjajo na srednjeveške graščake. Dokler je cesarjeva oblast močna, ji poslušno sledijo in se ji uklanjajo. Ko ta oblast usiha, tudi zvestoba pojenja in vsak skrbi le za svojo graščino. Navajeni avtonomije in zaskrbljeni zaradi upadanja priljubljenosti centralne oblasti, se ti krajevni mogotci bolj spretno gibljejo sami v svojih vodah. Poleg tega se je zadnje čase obnovilo delovanje peronistične stranke. Buenosaireški guverner Sci-oli jo je oživel, kot potreben korak za dosego predsedniške kandidature čez dve leti. Ker ustava prepoveduje ponovno kandidaturo predsednice in zdravstveno stanje svetuje isto, vidi Scioli prosto pot, ob roki uradnega peronizma.
Blažena bolezen. To vmesno obdobje zdravljena gospe predsednice pa predstavlja zanjo tudi nekaj prednosti. Ne bo ji treba osebno utrpeti poraza v nedeljo 27. oktobra. Ne prizadene je pogajanje z mednarodnim denarnim skladom, ne s podjetji, ki jim je sodišče CIADI pozitivno razsodilo v boju z argentinsko državo. Govori se celo, da napredujejo razgovori s Pariškim klubom, s katerim ima Argentina težak dolg. Vsa ta pobotanja je predsednica odločno zavračala. Težko stanje in potreba dodatnih dolarjev je vlado prisilila, da je popustila v svojih stališčih. Svetovna banka namenja tri tisoč milijonov dolarjev, seveda pod pogojem, da država prej uredi zaostale obveznosti. Baje potekajo pogajanja celo s tako osovraženimi »jastrebi«, za kar je gospa Cristina trdila, da se nikoli ne bo zgodilo. V sili še vrag muhe žre, zakaj jih ne bi Argentina. Seveda, predsednica ne bo osebno zapletena v ta odstop od ideoloških principov. Stanje res ni blesteče. Letos je izvoz poljski pridelkov še izreden. Prihodnje leto ne bo tako: vremenske okoliščine grozijo s precej manjšo letino, mednarodne cene pa padajo. Medtem je domača inflacija nevzdržna. Po privatnih meritvah se je septembra povzpela na 2,11%, najvišja v zadnjih 22 letih. Vse to po »osvojenem« desetletju.
NA CAST ZAVETNIKU
MENDOZA
Slomškova proslava naših otrok Mladinski dan in obisk iz Carapachaya
V soboto, 28. septembra, smo se zbrali v Slovenski hiši otroci in učitelji slovenskih šol iz Buenos Airesa, na vsakoletni proslavi na čast blaženemu Antonu Martinu Slomšku, ki nas vedno znova vabi k izražanju hvaležnosti do vseh dobrotnikov, ki nam - po Slomškovih stopinjah - z veliko ljubeznijo odpirajo svet krščanskega življenja in slovenskega duha. Slomškov praznik je pra-
nike Slomškovega delovanja. V nagovoru se je tudi prisrčno spomnila dveh vestnih spremljevalcev šolskega življenja v Argentini, ki sta nas pred kratkim zapustila. To sta bila dolgoletni požrtvovalni katehet in duhovni oče p. dr. Alojzij Kukovica ter priljubljeni šolski referent g. France Vitrih, katerima smo v hvaležen spomin glasno zaploskali. Takoj za tem je ga. referentka povabi-
Na odru zbrane vse učiteljice naših tečajev
znik krščanskega nauka in praznik slovenske besede.
Pri sv. maši, ki jo je daroval prelat msgr. Dr. Jure Rode smo pozorno sledili misli,
ko nam je g. Jure govoril o življenjski poti dveh velikih Slovencev, blaženih Antona Martina Slomška ter Lojzeta Grozdeta, ki
sta nam s svojim zgledom začrtala jasno pot do zveličanja. Z ubranim petjem je Baragova šola lepo oblikovala sv. mašo, veseli smo bili - za nas - novih pesmi!
Prosvetni del proslave se je nadaljeval v glavni dvorani Slovenske hiše poimenovani po škofu Rožmanu.
Nagovorila nas je šolska referentka Ze-dinjene Slovenije, ga. Alenka Prijatelj, ki nam je didaktično orisala najvažnejše mej-
Mendoška mladina je pripravila praznovanje 44. obletnice svojih Mladinskih
obrazi plesalcev. Doprinos rojakov iz Carapachaya je bil res praznik prave folklore,
ИЗ&П l*1
Ж " lil t jf»
la vse navzoče v dvorani naj se zazremo v oder, ker se bo predstava zdaj, zdaj pričela.
Na oder je naša simpatična vodička proslave ga. Ani Klemen Boltežar -ki je tudi pripravila celotno povezavo - v spremstvu ge. prof. Lucijane Servin Čeč postavila Slomškov portret in šopek dišečih rdečih nageljnov. Slika je celo predstavo kraljevala sredi odra in tiho spremljala nastop naših učencev.
Z duhovito
povezavo je ga. Ani spremljala predstavitev raznih prizorov. Prav na začetek nas je povabila naj v poklon našemu počaščenemu ob spremljavi harmonike Janeza Žnidar-ja, zapojemo Slomškovo »En hribček bom kupil«. Spraševala je tudi naše poučene gledalce o Slomškovem življenju in pomenu prireditve: dobila je natančen odgovor o Slomškovem delovanju na področju du-hovništva, učiteljevanja, pesništva in pisateljevanja. Povabila nas je naj prisluhnimo nastopajočim.
Najprej so nas z lepo izgovorjeno slovensko besedo presenetili učenci iz okraja Carapachay in Lanus. Otroka iz Jurčičeve šole - Cecilia Vazquez Klemen in Boštjan Hanže - sta korajžno recitirala »Žabe« pesnika Otona Župančiča in učenci letošnjega 5. in 6. razreda Baragove šole so nam pod vodstvom ge. Prof. Lucijane Servin Čeč zelo lepo podali slovensko ljudsko »Žabjo svatbo«.
Sledila je točka Slomškove šole iz Ramos Mejie pod vodstvom Marcela Brule, v kateri so uprizorili pesem »Gusarska«. Nastopili so strašni gusarji, sirenice in kuhar--ujetnik, ki so nam s poučnim prizorom polagali na srce, kaj je v življenju važno in potrebno: mir, sreča in veselje!
Odrsko predstavo je zaključila Rožma-nova šola s privlačno uprizoritvijo narodne pesmi »Srečali smo mravljo« v priredbi Jožka Kovačiča, v kateri so se razgibano vrstili mravlja, rak, volk, kozel in polž. Prizor so pripravile učiteljice Nina Pristovnik Diaz, Saši Podržaj, Lučka Petkovšek Tekavec, Lucijana Jarc in Miriam Senk; Janez Žnidar je spremljal s harmoniko. Nenadoma ... je Slom-
dni. 44. let skupnega dela in iskanja svoje osebne priprave na življenjsko pot. Zavedajo se, da so potomci slovenskih staršev, da imajo slovenske korenine. Zavedajo se, da danes ni lahka naloga truditi se za ideale in cilje, ki jih oblikujejo s svojimi starši.
V soboto 5. oktobra 2013 je predsednik SFZ Pavli Nemanič otvoril kulturni del praznovanja. Opozoril je na mnoge težave, ki jih morajo prekoračiti. Zavedajo se, da so dediči dveh kultur. Kljub vsemu ne pozabljajo, kar so jim zapustili starši. V slovenskem skupnem domu se počutijo kot doma. Dodal je še: »Če nas bo po številu več, če bomo vsi povezani, bo naše življenje lažje in pestrejše. Vsak od nas mora razumeti temeljne vrednote, jih spoznavati, mora biti prepričan in potem se bo tudi nam uresničilo Slomškovo geslo: Kdor hoče druge vneti, mora sam goreti'.« To naj velja za vero in pripadnost slovenskemu narodu. Spomnil nas je tudi na blaženega zavetnika mendoške mladine: »Premagal z voljo je ovire vse, to naš je vzornik Alojzij Grozde!«
Mladinskemu prazniku se je pridružila Folklorna skupina Maribor iz Cara-pachaya, ki že 20 let goji v Argentini slovenske plese. Voditeljica skupine je ga. Ani Senovršnik. V vseh letih so imeli več kot 100 nastopov. Mendoščanom so na 44. Mladinskem dnevu predstavili najprej gosposke in elegantne plese ljubljanskega predmestja, nato plese iz Sela s Koroške, ki izražajo veselje pred ohcetjo, ter štajerske plese, ki so bolj poskočni in razgibani. Vsi smo opazovali in hvalili bogate narodne noše različnih slovenskih pokrajin in radost ki so nam med nastopom izražali
veselja in ljubezni.
Mendoška mladina se je tudi pridružila folklornemu nastopu s s svojimi plesi slovenske in argentinske folklore. Na odru so se menjavali in tako je razvoj nastopov bil še bolj razgiban in raznolik.
Navzoči smo zadovoljstvo izrazili z iskrenim in navdušenim ploskanjem.
Po nastopu sta se gostom iz Buenos Airesa zahvalila, v imenu mladine Pavli Nemanič in Davorin Hirschegger kot kulturni referent Društva Slovencev v Mendozi.
Sledila je družabnost pri pogrnjenjih mizah. Mendoščani smo spoznali in navezali prijateljske vezi z rojaki, ki v velikem Buenos Airesu skrbijo za iste cilje; povezuje nas ljubezen do slovenskih vrednot in domovine Slovenije.
Naslednji dan, na nedeljo 6. oktobra 2013 smo se ob 10. zbrali pri mladinski zahvalni sveti daritvi. Naši fantje in dekleta so navdušeno prepevali med mašo. Dušni pastir g. Jože Horn je tudi izrazil pohvalo za dolgoletno delovanje mladine, spoštovanje in ljubezen do domovine in svojih staršev. Omenil je tudi vzornika mu-čenca blaženega Alojzija Grozdeta. »Vse to je znak, da so na pravi poti. Vztrajajmo na njej stari in mladi naše skupnosti«.
Sledila je odbojka. Mendoščani, gostje iz Carapachaya, mladi in »odrasli« so igrali do kolsila - asada, ki ga je pripravila mladina. Dobra pijača in kramljanje z rojaki se je veselo končalo. Naši gosti so se poslovili in hitro »odleteli« v Buenos Aires na svoje domove.
Zahvala vsem ki so omogočili tako lepo praznovanje.
Božidar Bajuk
škov portret zaživel. V toplem nastopu je Jože Jan »posodil« glas bl. Slomšku, ki je nagovoril otroke in vse navzoče v dvorani: navduševal nas je za slovensko govorico; naj jo uporabljamo kolikor je le možno. Rekel nam je: »Ohranite vašo materinščino; govorite slovensko med seboj, s starši, v šoli, vse povsod, kjer morete«.
Za konec smo obnovili lepo navado, ki jo je pred leti vnesel bivši šolski referent, pokojni gospod France Vitrih, ko je počastil vse vzgojitelje s slovenskim šopkom. Tudi letos smo z veseljem prejeli nageljček na odru ter napravili skupno sliko vseh navzočih učiteljev.
Zaključili smo prireditev, ko smo vsi skupaj zapeli Slomškovo pesem »Veselja dom« ob spremljavi harmonike.
Proslavo smo izvršili v resničnem Slom-
škovem duhu. Obnovili smo sklep uporabe slovenščine saj nam je Slomšek na odru dejal: »S tem pokažete kako spoštujete vaše starše, vaš narod. Samo tako boste lahko še dolgo prepevali, in nas, starše in stare starše v nebesih in pa na zemlji tako razveselili, kakor ste danes vi mene. Rad vas poslušam. Kar tako naprej. Pa ni odveč, da vam še to navodilo dam: ubogajte starše in učitelje in se pridno učite! Nadvse pa bodite dobri katoličani, da se boste zveličali in prišli nekdaj v nebesa, kjer je večno veselje doma, pri Bogu in Mariji! Vse v večjo Božjo slavo in zveličanje duš«.	Mit
Skoraj nepoznani Anton Grčman
Naj spis opravičim in gospoda Grčmana predstavim. Ko sem na letošnjem občnem zboru ZS predlagal, naj bi se časopis odzval objavi Grčmanovih pisem, recimo, da bi jih vsaj registriral, sem bil nemalo začuden, ko sem ugotovil, da od navzočih le dva poznava ta pisma. Računal sem, da mnogo naših ljudi bere Zavezo, a sem se uštel. Upam pa, da je po onem predlogu še kdo poiskal in prebral Grčmanovo življenjsko izpoved. Resnično to zasluži. Ko sem že sprožil to zadevo, so mi naročili naj kar jaz opozorim bralce Sv.Sl. na neznanega gospoda. Zato naslednje poročilo.
Vinko Rode
Za revijo Zaveza je ga. Ivanka Kozlevčar priredila deset dolgih pisem g. Antona Gr-
čmana, duhovnika, ki je več kot 50 let deloval v Cordobi. Zares je presenetljivo, da po skoraj 20. letih po njegovi smrti, zdaj izvemo iz Slovenje, kdo da je bil in kaj vse je storil kot duhovnik tu v Argentini. Naš rojak torej, o katerem pa naša zdomska kronika malo ali nič ne ve. Deset pisem nam o tem poroča in priča, objavljena so bila v Zavezi št. 84, 85 in 86; pošiljal jih je svoji svakinji Rezi in ge. Mihaeli Zajc, pisateljici iz Višnje gore.
Uvod in komentarje je napisala Kozlev-čarjeva. »Trezen samohodec«, pravi o Gr-čmanu; to pa verjetno zato ker je bil res zelo samozavesten, svoboden v svojem delovanju, a silno vesten, pa seveda globoko prepričan o svojem poslanstvu. Iz pisem izstopa »iskrena samopodoba g. A.G. v vsej njeni človeškosti in zvestobi Kristusu ter duhovni-štvu«. Tako Kozlevčarjeva.
Pisma so dobro napisana, zanimiva, z užitkom sem jih bral in jih priporočam. Zrcalijo nadpovprečno nadarjenega človeka.
Sprašujem se, kaj ga je nagnilo, da se je lotil svoje avtobiografije malo pred smrtjo in da se je izpovedal ljudem svojega rojstnega kraja, ne pa rojakom iz naše diaspore, katere član je tudi res bil.
Slovenci iz mesta Cordoba so ga seveda poznali, nekajkrat jih omenja, a ne imensko. To ugotavljam tudi po prvih poizvedbah o njem. Čudno, da niso o njem poročali. V naših kronikah je omenjen le ob prihodu v Argentino - kot prvi, skupaj z g. Košičkom. Iz pisem pa zdaj izvemo, da je bil par let v Buenos Airesu, leta 50 ga že najdemo v Dolores, v sirotišnici San Sebastian, tam je bil Hanželičev predhodnik. Nato je bil za kaplana v Cura Brochero, od tam pa prestavljen v mesto Cordobo za kurata v bolnišnici Transito Caceres de Allende, kjer je največ časa deloval.
Vse to je natanko opisano v pismih. Ob branju sem bil osebno presenečen in sem se vedno znova čudil nad izjemno uspešnim, vestnim in vsestransko izobraženim duhovnikom. Imel je tudi izostren čut in talent za praktična opravila. Izučil se je za radi-otehnika in je to tudi poučeval; vešč je bil zidarskega posla in je tudi rad projektiral; v poznih letih se je pa posvetil slikarstvu. Od doma, iz kmečke družine, je prinesel ljubezen in znanje za kmečka dela. V Doloresu je obnovil opuščen sulky in se tam vozil s konjsko vprego. Rad je vrtnaril, kosil, obrezoval drevje, žagal in sekal drva, grabil, pometal, čistil. Ko je ustanavljal župnijo in zidal cerkev sv. Trojice, se je tako posvetil vsem tem opravilom, da mu je vest očitala, kako da opušča glavno, pastoralno delo. Pa je dobil zagotovilo od faranov, da je prav s tem ponovno obudil zaupanje ljudi v duhovnike.
V pismih najdemo mnogo anekdot, ki popestrijo njegovo zgodbo. Na pr. ko je v Buenos Airesu spoznaval kozmopolitsko okolje, pač zelo liberalno v svojih navadah, je šel v neki nunski samostan in si kupil silicij in bič.
S humorjem pripoveduje, kako se je sporazumeval z nunami. Tiste iz Doloresa so ga strogo držale, (ni smel uporabljati avta), v vsem so ga nadzorovale, a jih je končno prepričal, da je zanesljiv.
Podobno je bilo potem v bolnišnici Transito. Tu so bile nemške nune. Do njegovega
prihoda so imeli slabe izkušnje s kurati, on pa je hitro postavil stvari na svoja mesta in se, v nelahkem okolju, uveljavil.
Sestram nekega drugega reda je svetoval, kje naj ustanovijo šolo. Res je šola odlično uspevala, on je pa tam skozi pet let travo kosil - s koso - in iz podrtih dreves nasekal goro drv.
Zanimivo pripoveduje, kako je zastavil delo kot kaplan v Cura Brochero. Upravljal je sosednjo podružnico v Mina Clavero, a ker je bil prekomerno uspešen, tako v dušnem pastirstvu kot pri pušici, je župnik preprečil, da bi fara šla na dvoje.
Ko je ustanavljal župnijo sv. Trojice je bil že upokojen - in v letih. Vso pokojnino je namenjal za zidavo cerkve, a je po raznih zvezah izposloval tudi državno podporo in tako načrt pripeljal do konca.
Na škofiji so se čudili, kako da je to zmogel brez njihove pomoči. A znal je pravilno obrniti vsak cvenk - in vešč je bil gradbeniškega posla.
Tista leta se je tudi že posvečal slikarstvu. Organiziral je razstavo svojih slik in jih takrat tudi 24 prodal. Ves izkupiček je namenil novi župniji.
Ko se sprašujem v čem je veličina njegove življenjske zgodbe, se seveda naslanjam na njegova izpovedna pisma. Osebno ga nisem poznal, a ob branju se mi utrjuje spoznanje, da prav posebno cenim pri njem neko, bi rekel, tipično slovensko lastnost: da je poleg dušnopastirskega dela vseskozi uveljavljal čut za praktične »svetne« posle: vse kar se je naučil v svojem rodnem Leskovcu. Nekje zelo občuteno pripoveduje kako ga je oče uvajal v poljska in druga kmečka dela.
Nenazadnje občudujem pri njem dejstvo, da po več kot polstoletnem delovanju v argentinskem okolju, napiše svojo življenjsko zgodbo v lepi slovenščini. Ga. Kozlevčar, ki je pisma priredila za objavo pravi, da je komaj kaj posegla v besedišče. Pač talent - in klasična škofijska gimnazija v Šentvidu.
Vse to navajam z namenom, da bi še kdo od bralcev poiskal omenjene št. Zaveze in se osebno prepričal o vsebini. Vse
to je že napisano, pa dosti bolj zanimivo in tudi s čutom za humor.
Kako so Slovenci romali v Sveto deželo
Leta 1910 je bilo organizirano prvo slovensko romanje v Sveto deželo. Med 540 romarji je bil tudi Peter Naglič iz Šmar-ce pri Kamniku, ki je s seboj vzel fotografsko opremo.
V Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični so odprli fotografsko razstavo Terra Sancta 1910 - največje slovensko romanje v Sveto deželo. Razstavo fotografij enega izmed tedanjih romarjev, Petra Nagliča, so pripravili s sodelovanjem Slovenskega etnografskega muzeja, predstavil pa jo je njegov kustos in avtor razstave Marko Frelih.
Prve posnetke je Naglič naredil že v Trstu, nato pa je vestno dokumentiral vso pot po Sveti deželi. Največ njegovih fotografij je iz Jeruzalema, predvsem s cerkve Božjega groba in z Oljske gore. Obiskal je tudi rojstni kraj Janeza Krstnika Ain Karem in se udeležil izleta s kočijami do Mrtvega morja.
O tem največjem romanju Slovencev v Sveto deželo je ohranjenih veliko zapisov, več kot sto Nagličevih posnetkov pa predstavlja edini fotografski vir o tem poglavju slovenske zgodovine.
Z razstavo so po več desetletjih od njegovega nastanka predstavili fond novoodkritih Nagličevih fotografij, 60 fotografij z romanja bo spremljala publikacija Terra Sancta 1910: največje slovensko romanje v Sveto deželo, ki jo je napisal Frelih. Knjigo je izdal Muzej krščanstva na Slovenskem.
RAST XLII
Nov teden smo začeli po zajtrku s posebno molitvijo v prekrasni Velesovski cerkvi, posvečeni Marijinemu oznanjenju, ki stoji poleg doma duhovnih vaj, kjer smo bili nastanjeni. Po nas sta prišla g. Boštjan Kocmur in g. Ivan Korošec. S skupnim avtobusom smo se peljali mimo Celja in prišli na Teharje. Pozorno in spoštljivo smo sledili besedam g. Ivana, ki je nam doživeto razlagal o hudem času med vojno in o vsem kar je moral tudi sam prestati. Tudi v Teharjah smo pripravili manjšo spominsko akademijo in z njo počastili vse žrtve komunističnega nasilja.
Nadaljevali smo pot v Maribor, kjer smo najprej obiskali stolnico. Prijazno nas je sprejel stolni župnik g. Marko Veršič in
Obiskali smo svoje korenine
(5)
nato pozdravil tudi nadškof štajerske prestolnice dr. Marjan Turnšek. Za kosilo so nas lepo pogostili v župnišču. Potem smo se odpeljali v Ptuj. V najstarejšem slovenskem mestu smo najprej obiskali znameniti Ptujski grad. Obiskali smo vse nekdanje grajske prostore in zanimivo razstavo kurentov in pustnih sprevodov. Po tako lepem dnevu smo se za večerjo vrnili v Adergas, kjer smo po molitvi zelo zgodaj odšli spat, saj nas je naslednji dan čakal: Triglav!
V torek 16. smo vstali že ob petih zjutraj, da bi se odpravili na Triglav, našo tako dolgo pričakovano turo. Po zajtrku smo se zbrali v cerkvi in prejeli župnikov blagoslov. Pred avtobusom so nas že čakali vo-
diči Planinskih društev Mengeš in Kamnik, da bi nas spremljali po zahtevni poti. Navdušeno smo začeli pot z Rudnega polja, Pokljuke in po šestih urah vsi srečno prispeli preko Vodnikove koče do Kredarice. Lepo vreme je nas spremljalo med mogočni vrhovi. Uživali smo ob čudovitih razgledih. Pozno popoldan smo večerjali v koči, nato dobili še nekaj navodil glede varnostne opreme, ki so nam jo oskrbeli. Kmalu smo se podali k počitku v veliki koči.
Tudi v sredo smo se zbudili zelo zgodaj in se v prekrasnem vremenu odpravili proti vrhu Triglava. Po dolgi uri in pol plezanja smo ponosno in srečni prispeli na vrh z Aljaževim stolpom. Uživali smo ob slikanju in čudovitem razgledu, nato pa se kmalu začeli vračati proti Kredarici. Po tako velikem uspehu smo še kosili v koči in se potem kmalu odpravili proti vznožju. Okoli sedme ure popoldan smo se z avtobusom odpeljali do Adergasa, kjer smo se utrujeni a veseli odpravili spat.
Po tako pomembnem vzponu sta nas čakala še dva dneva sprehodov po prelepi Gorenjski. Tako smo v četrtek, 18. julija obiskali najprej Triglavski narodni park. Iz avtobusa smo občudovali prekrasno pokrajino in se večkrat tudi ustavljali za slikanje. Nadaljevali smo pot v Italijo in šli skozi Trbiž in Rezijo. Kasneje smo se vrnili v Slovenijo, k izviru Soče.
Čeprav trudni od pohoda na Triglav, smo hodili in plezali pol ure do izvira. Sončno vreme nas je zopet spremljalo, zato je bilo vse še toliko lepše. Kosili smo v dolini Trenti in si po kosilu ogledali smučarske skakalnice. Videli smo staro Planico, dve novi in še tri v gradnji. Nato smo obiskali še Kranjsko Goro, lepo smučarsko in letoviško mestece, kjer smo imeli nekaj prostega časa za nakup in sladoled. Za večerjo smo se vrnili v Adergas. Zelo dobro smo zopet večerjali in nato dekleta in fantje tekmovali v nogometu. Po skupni večerni molitvi in navodilih voditeljev smo pripravili kovčke in pospravili naše sobe.
Zadnji dan skupnega bivanja v Sloveniji smo se podali z avtobusom in v spremstvu Pavlinke in Boštjana Kocmurja k Mariji na Brezje, da bi se ji zahvalili za toliko doživetega. Najprej smo zmolili pri stranskem oltarju, nato imeli zahvalno sv. mašo, ki je daroval p. Bogdan Rus. Patri frančiškani so nas povabili na ogled filma o Brezjanskem čudežu, ki se je pred leti zgodil še živeči sestri Tončki Krajnik. Po Brezjah smo se poslovili in zahvalili predstavnikoma Slovenije v svetu. Nato smo šli na kosilo in potem k Bohinjskem jezeru. Tam smo se sončili, igrali odbojko in se osvežili v jezeru. Ko smo se vrnili v Adergas, nas je tam čakala lepa skupina sorodnikov. Težko smo se poslovili od sošolcev in voditeljev, a z veseljem odšli k sorodnikom, da bi z njimi spoznali še svoje korenine.
(Konec prihodnjič)
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SLOVENCI V ARGENTINI
Cordoba. Lepo nedeljsko jutro 15. septembra se je v kripti cerkve Marije Pomočnice na ulici Colon 1005 zbralo izredno veliko število vernikov, še več pa sorodnikov salezijanskih novomašnikov. Kati ta dan je cordobski nadškof msgr. Castellano posvetil dvajset salezijanskih novomašnikov, ki so svoje študije končali v zavodu Villada, nahajajočem se v krasni cordobski okolici. Med novomašniki - domačini in sinovi emigrantov - je bil posvečen tudi Anton Rant, po rodu iz Kranja, ki je pred petnajstimi leti kot najmlajši sin prišel s starši iz avstrijskih taborišč v Argentino. ...
Sestra Odila. Letos je že 30 let, odkar vrši svoje apostolsko delo krščanske ljubezni sestra Hermana Odila, doma iz Slovenj Gradca, ki je pred 30 leti prišla v Argentino z več slovenskimi usmiljenkami in je bila poslana v bolnišnico Alvear, na Paternalu, v dvorano št. 2.
Tedaj je bil Paternal središče slovenskih priseljencev. Kar hitro so jo našli in kar kmalu je postala mati in strežnica slovenskih bolnikov. In še naprej je šlo njeno delo: pomočnica potrebnim sveta in dejanske podpore. Kadar je kdo obolel je takoj vedel, kam naj se obrne: v Alvear, v dvorano št. 2. ...
SLOVENSKA VAS
Slovo od Argentine. Angela Špacapan roj. Hla-dnik je odpotovala za svojim možem Mirkom, lanu-škim organistom, v Podgoro pri Gorici. Ne bo šla domov, čeprav je tam njeno srce, razen na kratek obisk. Starejša sinova sta že napravila izpit na slovenski gimnaziji v Gorici; najmlajši, Mirko, je pa odpotoval z materjo in so prišli 29. septembra v Podgoro. G. Špacapan je dobil delo v tiskarni, kot je delal tukaj.
(Svobodna Slovenija, 2. oktobra 1963 - Št. 40)
RESUMEN DE ESTA EDICION
10. VSESLOVENSKO SREČANJE KMETOV NA PONIKVI
V	nedeljo, 13. oktobra, so Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, občina Šentjur in župnija Ponikva vabili na 10. vseslovensko srečanje kmetov, ki je bilo pod Slomškovim geslom Delo je ključ do kruha in pridne roke ga najdejo. Mašo v cerkvi sv. Martina je daroval celjski škof mons. dr. Stanislav Lipovšek. Ob 14. uri je bila pred rojstno hišo blaženega Antona Martina Slomška na Slomu svečana akademija. Slavnostni govornik je bil poznavalec evropskega kmetijstva in kmetijskega prava dr. Franci Avsec.
Najprej smo imeli poplave, potem sušo, zdaj imamo pa še državo, ki nam grozi z nenormalnimi davki, je kot največje grožnje aktualnega časa za slovensko kmetijstvo opisal prvi mož sindikata kmetov Roman Žveglič. Vseslovensko srečanje kmetov, ki se ga je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, je potekal v sklopu projekta Kmetijstvo je zakon, katerega cilj je predstaviti poklic kmeta kot poslovno priložnost in izziv mladim.
ZA TERMINAL MORA BITI DOGOVOR
Evropska komisija je potrdila dokončni seznam prednostnih evropskih energetskih projektov, ki je bil za Slovenijo sporen zaradi plinskega terminala v Žavljah. Teh na seznamu ni, je pa terminal v Severnem Jadranu, a bo morala Italija njegovo lokacijo določiti v dogovoru s Slovenijo. Za infrastrukturnega ministra Sama Omerzela je žaveljski terminal „zgodovina", Italija in Slovenija pa da sta dokazali, da se znata kot dobri sosedi tudi dogovoriti.
NAJSLABŠI IZVAJALCI
Slovenija je še vedno v skupini držav, ki najslabše izvajajo konvencijo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju, ugotavlja zadnja raziskava Transparency International (TI).
NOVA POLITIČNA STRANKA
V	Velikih Laščah so podjetniki in gospodarstveniki na ustanovnem kongresu ustanovili Liberalno-gospodarsko stranko (LGS), za predsednika stranke pa izvolili Alojza Ko-všco. Temeljne vrednote stranke so po navedbah Kovšce svobodna, pravna in pravična država, zasebna lastnina in svobodna podjetniška pobuda.
PO SVETU
ROMANJE V MEKO
Na stotisoče muslimanskih romarjev se je v ponedeljek od zgodnjih jutranjih ur zgrinjalo na goro Arafat v Savdski Arabiji. Vzpon na goro je del rednega letnega romanja v Meko, hadža. Po pričakovanjih naj bi se tja odpravilo približno milijon in pol romarjev. Molili naj bi predvsem za konec razprtij in prelivanja krvi.
EVROPSKI ENERGETSKI PROJEKTI
Evropska komisija je v začetku tega tedna potrdila dokončni seznam prednostnih energetskih projektov v skupnem evropskem interesu, ki se bodo lahko v obdobju 2014-2020 potegovali za delež od 5,8 milijarde evrov evropskega denarja. Na njem je tudi sedem slovenskih projektov. Spornega terminala v Žavljah ni, ostaja pa projekt terminala v Severnem Jadranu. Na ministrstvu za infrastrukturo pa so minuli petek pojasnili, da bo Italija lahko določila lokacijo terminala samo v soglasju s Slovenijo. Tak je bil dogovor med državama. Na slovenskem seznamu so predvidene posodobitve električnih povezav pri Cirkovcah, Divači, Beričevem in Podlogu ter Okroglem. Prav tako so omenjeni plinovodi pri Jelšanah in Kalcah ter Šempetru, Vodicah, Lendavi in Kidričevem. Skupna ocenjena investicijska vrednost omenjenih slovenskih projektov je 1,2 milijarde evrov.
NOBEL
Nobelovo nagrado za ekonomijo bodo letos prejeli Eugene F. Fama, Lars Peter Hansen in Robert J. Shiller, je v Stockholmu sporočila švedska akademija znanosti. Američani bodo nagrado prejeli za svojo empirično analizo cen premoženja, ki je bila koristna predvsem pri analizi finančnih trgov. Po drugi strani pa je letošnjo Nobelovo nagrado za mir prejela Organizacija za prepoved kemičnega orožja s sedežem v Haagu. Organizacijo so kot možno dobitnico omenjali že nekaj časa. Kot piše v obrazložitvi, si je organizacija najprestižnejšo nagrado prislužila s svojimi obsežnimi prizadevanji za odpravo kemičnega orožja.
POMOČ NA MORJU
Italijanska vlada se je po zadnjih tragedijah v Sredozemskem morju odločila okrepiti zmogljivosti za odkrivanje in pomoč ladjam z migranti. Kot je v pogovoru za časopis La Repubblica napovedal premier Enrico Letta, bo država število italijanskih ladij in zračnih plovil v Sredoze-
mlju potrojila. S tem želi reševati človeška življenja v Sredozemskem morju, ki se spreminja v skupinski grob. Letta še meni, da je nujno, da Evropa nemudoma najde odgovor na dramo na tem območju.
URAN OSTANE V DRŽAVI
Iran ne bo pristal na to, da bi svoje zaloge obogatenega urana poslal iz države. To je pred bližnjimi pogajanji s šesterico velesil v Ženevi izjavil glavni iranski jedrski pogajalec Abas Arakči. Kot je dejal, se bo njegova država pogovarjala o količini, stopnjah in metodah obogatitve urana. A poudaril je, da je pošiljanje zalog rdeča črta.
INMUNITETA
Afganistanski predsednik Hamid Karzaj in ameriški državni sekretar John Kerry nista našla skupnega jezika glede vprašanja imunitete za ameriške vojake po umiku zavezniških sil pod vodstvom zveze Nato iz države po letu 2014. Kerry je poudaril, da dogovora ne bo, če ne bo imunitete. Karzaj je medtem pojasnil, da to vprašanje presega pooblastila njegove vlade, zato bo o tem odločala tradicionalna afganistanska plemenska skupščina, ki naj bi se sešla prihodnji mesec.
AMERIŠKI NARODNI PARKI
V ZDA bodo kljub blokadi proračunskega zakona v kongresu, ki je onemogočil normalno financiranje vladnih dejavnosti, odprli nekatere znamenitosti. Predstavniki zveznih oblasti so se z guvernerji zveznih držav Arizona, New York, Kolorado, Utah in Južna Dakota dogovorili o začasnem odprtju več narodnih parkov, med njima sta Grand Canyon in Rocky Mountains, spominskega parka Mount Rushmore in tudi Kipa svobode. Gre le za nekaj od skupno več kot 400 znamenitosti, ki so pod upraviteljstvom zvezne vlade in so bile zaradi nezmožnosti dogovora o proračunu med republikanci in demokrati prisiljene zapreti svoja vrata.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com
Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Alenka Prijatelj, Marija Ivana Tekavec, Lučka Oblak Čop, Božidar Bajuk, Vinko Rode in RAST XLII. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
DESCENDIENTE EXITOSA
En Australia va escalando posiciones en el mundo politico Tanya Plibersek. Es diputada, fue ministra de sa-lud y ahora fue elegida como vicepresidenta del partido laborista, actualmente en la oposicion. Consiente de sus rafces esta orgullosa de los ancestros y lo proclama publi-camente. (Pag. 1)
MAS SOBRE LAS TUMBAS OCULTAS
El pasado miercoles 9 de octubre el presidente de la comision que se ocupa de los temas relacionados con las tumbas ocultas, Jože Dežman, se reunio con el presidente de la republica de Eslovenia Borut Pahor y la ministra de trabajo, familia y asuntos sociales Anja Kopač Mrak. Segun los dichos de Dežman, el encuentro fue constructivo, ya que se reconocio la importancia de proseguir con la explo-racion de las fosas comunes. Por lo tanto, de acuerdo con las palabras de Dežman, se subrayo que Eslovenia no pu-ede ser un estado normal si no atiende los cementerios de guerra y no puede ser un estado de derecho, si no respe-ta la dignidad de los muertos. Entre otros temas se trato la posibilidad de declarar el tunel Sv. Barbara como monu-mento cultural. (Pag. 2)
ENCUENTRO ESCOLAR
El ultimo sabado de septiembre se reunieron en el Centro esloveno capitalino los alumnos y los maestros de todos los cursos de idioma esloveno de Buenos Aires, en la celebracion anual en honor al beato Anton Martin Slomšek: una festividad en la que se conjuga la doctrina cristi-ana y la lengua eslovena. El encuentro inicio con la misa presidida por el delegado pastoral Jure Rode quien en la homilfa se refirio a la vida de los beatos eslovenos (Slomšek y Grozde). Luego, en el salon principal los recibio Alenka Prijatelj, referente de la Asociacion Eslovenia Unida para los cursos de idioma. Finalmente, comenzaron a desarrol-larse las escenas que prepararon los cursos de Carapachay, Lanus, Ramos Mejfa y San Martm. Para el cierre, el retrato de Slomšek (que formaba parte de la escenograffa) revivio y les hablo a los chicos: "Conserven su lengua materna, hablen esloveno entre si, con su familia, en la escuela, en todas partes donde se pueda". (Pag. 3)
MENDOZA: ANIVERSARIO E INVITADOS
La juventud mendocina celebro el 44° aniversario de sus Dfas juveniles (Mladinski dan) el pasado sabado 5 de octubre. El presidente Pavli Nemanič abrio la celebracion cultural haciendo referencia a que son herederos de dos culturas y que cada uno de ellos tiene que entender los valores fundamentales, para poder transmitirselos al re-sto. Destaco tambien que en el centro esloveno se sienten como en casa. Sobre el escenario se presento el grupo fol-clorico de Carapachay (que viajo especialmente para par-ticipar del Mladinski dan) con algunos de los bailes tipicos de las diferentes regiones eslovenas. Los anfitriones tambien se unieron con folklore esloveno y argentino. Al dia siguiente se reunieron todos en la misa que ofrecio el sacerdote Jože Horn quien tambien tuvo palabras de elogio hacia los jćovenes por el importante aniversario, el respeto y el amor por su patria y sus padres. Esperando el almuer-zo se jugaron los encuentros en voleibol. Tras el asado y la sobremesa, los invitados regresaron a Buenos Aires. (Pag. 3)
iQUIEN FUE ANTON GRČMAN?
En la revista Zaveza (nros. 84, 85 y 86) se pueden leer las diez cartas que el sacerdote Anton Grčman - quien trabajo mas de 50 anos en Cordoba - le envio a sus famili-ares en Eslovenia. Es realmente sorprendente que tras 20 anos de su muerte, ahora nos enteremos desde Eslovenia quien era el padre Grčman y su trabajo pastoral aqrn en la Argentina. En nuestras cronicas se menciona solo su lle-gada junto con el sacerdote Košiček. Desde las cartas nos enteramos que estuvo un tiempo en Buenos Aires y ya en 1950 lo ubicamos en Dolores, San Sebastian; luego fue ca-pellan del Cura Brochero y desde allf se traslado a la ciu-dad de Cordoba. En el siguiente numero contaremos un poco mas sobre este personaje. (Pag. 4)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 600.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 820.-; beli papir $ 930.-; Bariloche; $ 785.; obmejne države Argentine, 250.- US dol.; ostale države Amerike, 280.- US dol.; ostale države po svetu, 300.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 200.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
OBVESTILA
OSEBNE NOVICE
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luaa Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar
GASTRONOMIJA
od torka do vključ-
no sobote
darujte v tiskovni sklad!
PETEK, 18. oktobra: Slovenski pevski zbor San Martin vabi na koncert v stolni cerkvi (na trgu) ob 20. uri.
SOBOTA, 19. oktobra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Zahvalna sv. maša Rast XLII, ob 19,15 uri v Slovenski hiši.
Mladi val vabi na mladinsko celodnevno srečanje.
NEDELJA, 20. oktobra: Materinski dan. SREDA, 23. oktobra: Seja voditeljic šolskih tečajev ob 19,30 v Slovenski hiši.
SOBOTA, 26. oktobra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši.
Ponovitev veseloigre »Miciki je treba moža«, ob 20.30v Našem domu San Justu.
S.K.A. vabi na predavanje lic. Markeža, ob 20. uri v Slovenski hiši.
Celodnevni šolski izlet v Glew.
NEDELJA, 3. novembra:
61. zvezni mladinski dan na Pristavi.
SOBOTA, 9. novembra:
Zaključna prireditev tečaja RMB, v Slovenski hiši.
NEDELJA, 10. novembra:
61. obletnica v Hla-dnikovem domu.
DAROVALI SO
OSEBNE NOVICE
sabor
od 19. ure
naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve Mana Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali:
ga. Ema Pogačar (Kanada) USD 100.-; N.N. Hurlin-gham $ 100.-; ga. Pabla Pegan in Lojze Boh (ob 66. obletnici poroke) $ 300.-Darovalcem Bog plačaj!
Za Zvezo slovenskih mater in žena na Pristavi
je Društvo Slovenska Pristava darovalo $ 500.- namesto cvetja na grob Jožetu Kenda. Bog povrni!
Družinska sreča
V Ljubljani se je 23. avgusta rodil Nicolas Be-nedičič; očka je Luka, mamica pa Barbara Sušec. Srečnim staršem iskreno čestitamo!
valutni tečaj v slovenji
15. oktobra 2013
1 EVRO 1,35 US dolar 1 EVRO 1,40 KAD dolar 1 EVRO 8,02 ARG peso
Otroška počitniška kolonija 2014 v Cordobo
od 2. januarja do 12. januarja 2014
Vodi: prof. Mirjam Mehle Javoršek
Cena za 1. otroka: $2.900.-; za 2.otroka: $2.200.-; za
3.otroka: $1.450.-plačljivo v treh obrokih
1.	obrok $1.000.- zapade 15. oktobra
2.	obrok $1.000.- zapade 15. novembra
3.	obrok $900.- zapade 15. decembra. Prijave: Alenka prijatelj, tel.: 4654-6477
e-mail: alenkasch@yahoo.com.ar
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
vas prisrčno vabi na zanimivo predavanje
lic. francija markeža
"MALO PO INDIJI..."
V soboto, 26. oktobra ob 20. uri, v Debeljakovi dvorani v Slovenski hiši.
fAS DOM
SAN JUSTO
Ponovitev veseloigre »Miciki je treba moža«»^
v režiji Angelce Podržaj Mikltč in Tonija Rovana,
4 v soboto, 26. oktobra ob 20,30. uri.

Vsi prisrčno vabljeni!
Naš dom S,in justo. H- Ynj'oyen 2756 Sun Justo, Buenos Aires
TRIJE GOLI ZA BRAZILIJO 2014
Slovenska članska nogometna reprezentanca je na predzadnji tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2014 v Mariboru premagala Norveško s 3:0 in tako obdržala (matematične) možnosti za drugo mesto v skupini in dodatne kvalifikacije.
Bernu, kjer bodo lovili naslednje nujne tri točke za končno drugo mesto v skupini in morebitne dodatne kvalifikacije (Islandci po slavju proti Cipru v zadnjem krogu ne smejo zmagati na Norveškem). Švicarji pa so si z zmago v Albaniji že zagotovili prvo mesto in pot na SP Igra v B3ernu poteka
Milivoj Novaković
Na mariborskem stadionu Ljudski vrt so pred 11.000 gledalci zastopali slovenske barve S. Handanović, Brečko, Ilić, Cesar, Struna, Mertelj, Kurtić, Pečnik (od 70. Ljubijankić), Kampl (od 82. Krhin), Kirm, Novaković (od 90. Bezjak).
Slovenci, kar oslabljeni, so v Ljudskem vrtu lovili obstanek v boju za Brazilijo 2014 oziroma dodatne kvalifikacije. Nalogo so opravili z odliko, saj so vpisali tako želene tri točke. Gostitelji so silovito začeli tekmo in hitro dosegli dva gola prek Mi-livoja Novakovića, ki sta močno olajšala delo v nadaljevanju. Ko je Novaković zabil še tretjič na tekmi v 49. minuti, je bil zmagovalec odločen.
Zdaj slovenske nogometaše čakajo priprave še na zadnji kvalifikacijski obračun v
ravno, ko naš list stopa v tisk.
POSEBNO PRIZNANJE ŠAHISTU VASJA PIRC
Idrijski šahist Vasja Pirc je posthumno ob 60-letnici podelitve naslova šahovskega velemojstra prejel posebno priznanje. Na slovesnosti v Idriji so odkrili spominsko ploščo znanemu domačinu. Slavnostni govornik na prireditvi je bil minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo.
USPEŠNO PLEZANJE V JUŽNI KOREJI
Slovenska športna plezalka Mina Mar-kovič je zmagala na peti tekmi svetovnega pokala v težavnosti v južnokorejskem Mo-kpoju. Domen Škofic je v finalu zasedel končno šesto mesto, na tekmi je nastopil še Urban Primožič, ki je bil v polfinalu 13.
Uradne ure za stranke
v Slovenski hiši (atencion al publico)
V pisarnah v Slovenski hiši (Zedinjena Slovenija, Du-šnopastirska pisarna, Svobodna Slovenija) smo na razpolago rojakom:
ponedeljek, sredo in petek, od 10. do 19. ure.
Hvala za razumevanje!
ČETRTA ZMAGA NA BARKOVLJANKI
Esimit Europa 2, jadrnica, ki pod evropsko zastavo nastopa za Jadralno zvezo Slovenije, je zmagala na 45. Barkovljanki, eni najbolj množičnih regat na svetu, katere trasa poteka v Tržaškem zalivu. To je bila četrta zaporedna zmaga Esimita.
V nebesih sem doma, to oznanjujeta, mi zemlja in nebo, in vsaka stvar lepo.
A. M. Slomšek
Micka Tomaževič Prešern
Dotrpela je 5. oktobra 2013, po dolgoletni bolezni, v 93 letu starosti, in odšla k Gospodu.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste zanjo molili, se zanimali in spremljali pri pogrebni sv. maši.
Posebna zahvala g. F. Cukjatiju, ki ji je dolga leta delil sv. zakramente. Priporočamo jo v molitev in blag spomin.
Žalujoči:
sinovi: g. Tone sdb., Janez in Ciril z družinama; hčerke: Mojca, Francka in Helena z družinami; vnuki in pravnuki;
brata Jože in France z družinama; sestra Anica z družino ter ostalo sorodstvo.
Argentina, Slovenija