UDK 811.163.6'367.625(091)
Majda Merše
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša v Ljubljani
GLAGOLSKI KALKI V ZGODOVINI SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA (PREVZEMANJE, RABA IN PRIMERJAVA S STANJEM V SLOVANSKIH JEZIKIH)
0 Kalkiranje je bilo v drugi polovici 16. stoletja, to je v času nastanka slovenskega knjižnega jezika, eden izmed osnovnih načinov širitve slovenskega glagolskega besedja. Z njegovo pomočjo so slovenski protestantski pisci pogosto razreševali poimenovalne zadrege, s katerimi so se soočali zlasti pri prevajanju biblije, postil in drugih verskih besedil. Med uporabljenimi kalkiranimi glagolskimi tvorjenkami je mogoče glede na izvorno različnost začetnega dela tvorjenke razlikovati več tipov, med katerimi po številu glagolov in po pogostosti njihove rabe izstopata dva: a) gori v^s^a^i,1 doli poklekniti (< aufstehen, niederknien), b) dopas^i(< gefallen). Pri prvem tipu se v vlogi prve predpone oz. kot začetno besedotvorno obrazilo pojavlja prislovna sestavina, ki je prevodna ustreznica nemške predpone (prefiksa), ta pa je bodisi predložnega ali prislovnega izvora. V prvem primeru je vedno poudarjena in ločljiva, v drugem pa glede na različno pomensko realizacijo bodisi poudarjena in ločljiva ali nepoudarjena in neločljiva. Drugi tip predstavljajo sestavinsko zvesti prevedki nemških neločljivo sestavljenih glagolov z nepoudarjenimi predponami,2 ki so zaradi strukturne izenačenosti z domačimi predponskimi glagoli manj izstopali. Na njihovo izločitev iz knjižne rabe je vplivala moteča pomenska kalkiranost.3
0.1 Pričujoči prispevek je namenjen obravnavi zelo številnih glagolskih kalkov s prislovno sestavino v vlogi predpone.4 Na potrebo po njihovem natančnejšem besedo-
1	Glagolski kalki so dvodelna poimenovanja. V prispevku so pisana narazen, kar je v skladu s prevladujočim načinom pisanja v protestantskih delih 16. stoletja.
2	O besedotvornih sestavinah ločljivo in neločljivo sestavljenih glagolov prim. npr. Muster -Čenčur 1999: 20-23; Duden 1998: 451-471; Helbig/Buscha 1996: 221-227.
3	Bezlaj (1960: 141-142) glagole tipa dopasti se (gefallen), zastopiti (verstehen), izgledati (aussehen) opredeljuje kot stare ljudske kalke. V neknjižni rabi so se ohranili do danes. Omembe tovrstnih glagolov v SSKJ kažejo, da so že zastareli ali pa so rabljeni le še pogovorno. Npr.: dopasti se -padem se pog.[ovorno] 'biti všeč, ugajati' (SSKJ I, 1970: 467), zapopasti -padem star.[insko] 'razumeti, dojeti' (SSKJ V, 1991: 735), zastopiti nižje pog. 'razumeti, dojeti' (SSKJ V, 1991: 778) itd.
4	Tovrstne glagolske tvorjenke so glede na pripadnost besedotvorni vrsti v slovenskih jezikoslovnih obravnavah različno opredeljene. A. Vidovič - Muha (1984: 253-255) jih obravnava med glagolskimi sestavljenkami, vendar kot posebno vrsto "zloženk". Z glagolskimi sestavljenkami jih po njenem mnenju povezuje pomenskopodstavna vloga prislovne sestavine (Vidovič - Muha 1984: 254 in 1989: 284). Toporišič (1987: 8-9) govori o kalkiranih predponskih glagolih oz. o "besednozveznotvornem pojavu", M. Orožen (1987: 32) pa o zvezah, sestavljenih iz (odvečnih) prislovov in predponskih glagolov. E. Kržišnik - Kolšek (1986: 440-441) morfemske prevode nemških sestavljenih glagolov tipa gori vzeti 'sprejeti' obravnava kot poseben tip stalnih besednih zvez (sestavljajo ga zveze, ki imajo v svoji sestavi vsaj po eno besedo, ki ji je potrebno pripisati pomen, možen za dano besedo le pri njenem pojavljanju skupaj z vsemi ostalimi sestavinami besedne zveze) itd.
tvornem in pomenskem opisu ter po natančnejši določitvi obsega njihove rabe v 16. stoletju (in v zgodovini slovenskega knjižnega jezika nasploh) je pokazalo razmišljanje o načinu njihove slovarske predstavitve5 ter z njo povezane nujne predhodne razmejitve med glagolskimi kalki in enakoizraznimi zvezami, sestavljenimi iz prislova z razvidnim prostorskosmernim pomenom in glagola. Razločevanje se slovarsko odraža v številu in besednovrstni različnosti iztočnic. Glagolski kalkje sam zase iztočnica, zveza prislova in glagola pa razpada na dve iztočnici. Analiza številnih dvoumnih primerov praviloma terja zelo pazljivo obravnavo sobesedilne rabe. Mestoma jo olajšuje primerjalno pritegovanje prevodnih zgledov, čeprav k težavnosti razmejevanja prispeva tudi pisno nerazlikovano zrcaljenje sistemske dvojnosti nemškega jezika, ki jo ustvarja možnost izražanja konkretnega, prostorskosmernega pomena s poudarjeno in ločljivo sestavljeno izprislovno predpono (npr. durch-, hin^ei^-, unter-, über-) oz. prenesenega in abstraktnega pomena, če je ista predpona rabljena nepoudarjeno in kot neločljiva sestavina glagola.6
1 K nujni delni podomačitvi besedotvornega vzorca je usmerjal prestop iz germanskega v slovanski jezik oz. iz j ezika, v katerem glagolski vid ni bil z besedotvornimi sredstvi izražena (dvočlenska) slovnična kategorija, v jezik, kjer je kot taka slovnična kategorija obstajal. Kadar so se prevajalci znašli pred nalogo dovršno prevesti nemški predponski (dovršni ali vidsko neopredeljeni) glagol,7 so morali uporabiti pomensko ustrezni dovršnik: bodisi prvotnega (npr. übergeben > čez dati), če pa ta ni obstajal ali če je obstajala potreba po predponskem dovršniku kot nosilcu ustreznega pomena, pa predponsko tvorjenega drugotnega, saj prislovna sestavina ni imela podovrševalne moči in s tem vidskoizrazne funkcije. Izbor predpone je moral biti vsaj okvirno pomensko usklajen s prislovno sestavino, ki je bila prvotni ustreznik nemške predpone, zato je izbor obojega v takih primerih dejansko usmerjala nemška predpona. Uporabljena predpona je bila lahko sopomenska prislovni sestavini (npr. auffheben > goi-i + digniti, einbJasen > noter + v dahniti, ausstoßen > vun + iz^-pahniti), pomensko neizrazita8 (niederknien > doli + po-kle^iti) ali pa je bila izbrana že obstoječa in uveljavljena različica predponskega glagola, tvorjenega s predpono, ki je aktualizirala drugo pomensko sestavino in bila kot taka novi tvorjenki še posebej konkurenčna (npr.
5	Potreba po dodatni slovnični osvetlitvi in posledični ustrezni praktični razrešitvi problematike se je nakazovala že ob pripravi Poskusnega snopiča Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, neizogibna pa je postala ob pripravi popisa besedja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, ki poteka v Sekciji za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Popis bo obveščal tudi o besednovrstni pripadnosti leksema, o njegovih osnovnih slovničnokategorialnih lastnostih, o pravopisnih posebnostih itd.
6	Prim. Muster - Čenčur 1999: 22. Sodobne slovnice nemškega jezika pa opozarjajo tudi na dejstvo, da je meja med predpono kot ločljivo sestavino glagola in samostojno besedo mestoma netrdna (Helbig/Buscha 1996: 226-227), kar je upravičeno mogoče predvidevati tudi za 16. stoletje.
7	Npr.: 1. taku on nema njej na nje Vshitku, ni na nje Gvanti, ni tudi na nje Sakonfkim dolgu nizheff er doli vtergati (DB 1584: I,48a) - so sol er jn an jrem Futter / Decke vnd Eheschuld nicht abbrechen (LB 1545: 160-161). 2. Komu le je/1 delam, inu moji duf hi doli tergam? (DB 1584: I,329b) - Wem erbeite ich doch / vnd breche meiner Seelen ab? (LB 1545: 1142).
8	Taka je pogosto predpona po- (prim. Bajec 1959: 21-23, Merše 1995b: 147 itd.).
niedergehen> doli + za-hajati). Primere sopomenskosti oz. večje pomenske približanosti prislovnega in predponskega dela glagola (npr. med g;or^iin vz^-)'9 je mogoče ugotavljati ob vseh možnih prislovnih začetkih glagolov. Npr.: ttodo /.../ en i^ezhni fen fpaJi, is kater^ig;a fe nebodo n^k^u^li v^ez^h g^ori sbud^i (DB 1584: II,54a) - das sie /.../ einen ew^igen Schlaffschlaf^sn/^on dem sie nimermehr auff^achen sollen (LB 1545: 1374); bodio en i^ezhnifenfpali, is katei^iga fenikuli i^ezh nesbude (DB 1584: II,54b) - das sie einen ewigen Schlaff sollen schlaffen / dauon sie nimer mehr aulf^achen (LB 1545: 1376). Ogrožujoča pomenska prekrivnost prislovnega in glagolskega dela je lahko nastajala tudi pri sestavljenkah s prvotnimi nedovršniki (npr. do^i trgati).10
1.1	Posledica součinkovanja tujega in domačega besedotvornega vzorca je bil v večini primerov svojski pleonazem, ki je sam zase, zaradi jeziku lastnega stremljenja po ekonomičnosti in po funkcionalni izrabi j ezikovnih sredstev, težil k razrešitvi. V nadaljnjih stoletjih so k opuščanju glagolskih kalkov nedvomno odločilno pripomogla tudi puristična prizadevanja jezikoslovcev. Uzaveščenost tujega besedotvornega vpliva je spodbujala k domači tvorbi in ko je ta zadostila izraznim potrebam, je knj ižni j ezik kalkirane zgradbe opustil.
1.2	Najpogostejša domača prislovna nadomestila tujih izpredložnih in izprislovnih predpon so bila: a^b > doli, a^n > gor^i, auff> goor^i, aus > vu^n, aussen > ^uni, bey > poleg, dahin > t/'a, dur^ch > skoz, ein > notier, heim > domov, her > sem, her^aus > vun/vunk^aj, hin > proč, tja^^aj, nieder > do^i, um > okoli, üteer > čez, vor > n^a^prej, w^g > proč, z^er > r^a^r^a^z^en, zusammen > vkup/vkupe, w^ider > ^oper.
' Ugotavljanje številčnega razmerja sopomenskih glagolov gori vzdigniti in vzdigniti je v popolno izpisani Dalmatinovi Bibliji pokazalo na premoč prevzete strukture, saj se gori vzdigniti pojavlja 109x, vzdigniti pa 80x. Notranje razmerje med zvezami glagolov s konkretnimi in abstraktnimi predmeti je primerljivo. Prevladujejo zveze s konkretnimi predmeti (npr. (goIi)vzdigniti barko, kamene, kobilice, noge, nož, roko, špejs itd.; vštete so tudi zveze s frazeološkim pomenom, npr. vzdigniti roko čez koga), zveze z abstraktnimi predmeti so redkejše (npr. vzdigniti štimo, gori vzdigniti činž, farstvo, postavo, štimo, zapoved itd.). Pri povratnih glagolih je razmerje drugačno: prevladuje vzdigniti se (136x), gori vzdigniti se pa se redkeje pojavlja (13x).
10 A. Vidovič - Muha (1984: 253-254) v okviru strukturnega opisa glagolskih tvorjenk v Trubarjevi Cerkovni ordningi obravnava tudi glagolske kalke tipa gori vzeti. Opredeljuje jih kot posebno vrsto zloženk in ugotavlja, da ne gre niti za pomensko niti za slogovno izenačena poimenovanja. Glede na pomensko vlogo prislova kot določujočega glagolskega člena razlikuje tri tipe tovrstnih poimenovanj: 1. prislov je pomensko-skladenjska podstava predponskega obrazila (npr. narazenločiti - razločiti, vunkajiti - iziti); 2. zloženka ima sopomenko (npr. gori narejati - ukazovati, proč dejati - odstraniti); 3. prislov je okrepitev in podkrepitev pomena glagolske predpone pri predponskem glagolu oz. njegovega celotnega pomena, če je nepredponski. M. Merše (1984: 239-251) tipološko členi glagolske kalke na osnovi ugotovljene stopnje pomenske razvidnosti prislovne sestavine: 1. prislovna sestavina je v slovarskem pomenu tvorjenke udeležena s prenesenim pomenom; povezavo z izhodiščnim prostorskosmernim pomenom ustvarja še razpoznavna motivacija prenosa: gori vzeti (< aufnehmen) 'sprejeti'; 2. a) prostorskosmerni pomen prislovne sestavine je (še) razviden, vendar v slovarskem pomenu tvorjenke zaradi prekrivanja s pomenskimi sestavinami glagolskega dela funkcionalno razveljavljen (dolipoklekniti (< niederknien)); 2. b) prostorskosmerni pomen prislovne sestavine je razviden, vendar pogrešljiv zaradi sopomenskosti glagolske predpone (gori vstati < aufstehen).
Če se isti prislov uporablja kot prevodna ustreznica različnih nemških predpon, je predvidljiva tudi njegova večpomenskost (npr. če se gori pojavlja kot ustreznica za auff- ali am-: Natu vasnej GOSPVDgori vsel, inu vas isvolil(DB 1584: I,104b) - Nicht hat euch der HERR angenomen vnd euch erwelet (LB 1545: 349)). Prav tako je mogoče predvidevati, da je bila pri nekaterih manj rablj enih domačih predponah (npr. pri predponi u) oz. pri neosnovnih smernih pomenih tudi pomenska razvidnost manjša, zato je bila prisotnost prislovne ustreznice nemške predpone v smernopoudarjalni vlogi še potrebna.
1.3 Med prislovne sestavine glagolskih kalkov, s katerimi so prevedene nemške izpredložne ali izprislovne predpone, se poleg osnovnih smernih prostorskih prislovov (kot npr. čez, doli, gori, naprej, narazen, nazaj, noter, okoli, poleg, proč, proti, semkaj, skozi, tja/tjakaj, vkup/vkupe, vun/vuni/^unkaj^^ itd.) uvrščajo poleg manj navadnega domov (npr. domov obiskati (k^oga), domov p^sti (kaj komu), domov postavljen (^aj komu) itd.: Tu bodi pak vfakimu brumnimu Karfzheniku, kir je bo bi^al, poi^ozhenu, inu domoupof^a^ul^^^, f oditi inu fposna^i (DB 1584: II,194a) - Es sey a^ber alles dem fr^omen Leser be^olhen vndheimgestelletz^u vr^t^eilen vnd erkennen (LB 1545: 1901)) še nar^a^en ter vkup/vkupe in ^oper, ki so rabljeni (tudi) načinovno. Tvorjenke s sestavino domov so skorajda brez izjeme rabljene skladno s prevodno predlogo (torej ne samostojno in ne neodvisno od nje),12 kar enako zgovorno kot vključevanje domačih sopomenskih nadomestil dokazuje neposvojenost vzorca.13 Npr.: Satu bodo tu^i t^eh Ajdou M^a^i^i obijk^a^^i, sakaj ony fo is Boshje ft^ari h'gnufnobi inu h'poohujfha^nju zh^ovezh^ih dufh, inu k'fh^i^u tem nesaft^pnim poftali (DB 1584: II,144b) - DA^umb w^er^^^n auch die Gö^en der Heiden heimgesucht /Denn sie sind aus der Cr^eaturGott^es / z^um Grevel vnd zum Ergernis der Menschen seele /vnd z^um str-icke den Vnuerst^endigen / woor^den (LB 1545: 1721).
2 Z vzporejanjem najobsežnejših slovenskih protestantskih prevedenih besedil in njihovih nemških prevodnih predlog so ugotovljivi številni primeri skladnosti, ki jo ustvarjajo kalki kot prevodne ustreznice nemških predponskih glagolov. Na uveljavljenost tvorbenega vzorca še bolj prepričljivo kot prevodna usklajenost (1. zgled) kaže raba kalkiranih glagolov na mestih, kjer ni bila neposredno spodbujena s predlogo14 (2. in 3. zgled). Taki primeri so zanesljiv znak dolgotrajne rabe glagolskih kalkov.15 Večkrat je bila "prekrivni" člen samo predpona, ki so jo slovenski protestantski pisci
11	Okoli, poleg in vuni so izraziti mestovni prislovi (prim. Toporišič 2000: 407).
12	Redko izjemo predstavlja raba v Trubarjevi Cerkovni ordningi, 1564, ki velja za izvirno besedilo: te zhinshne Nyue inu faftaulenu blagu, vfelei zhes petdeffet leit, imaio fabfton vfakimu, komu slishio, domou pajti inu f e nafai pouerniti (TO 1564: 56a).
13	Pravilnost sklepanja posredno dokazuje tudi popolna (sočasna in kasnejša) slovarska prezrtost tovrstnih tvorjenk.
14	Npr. v Trubarjevi Cerkovni ordningi; prim. Vidovič - Muha 1984.
15	Trden dokaz za rabo vzorca v predknjižnem obdobju so npr. primeri iz Rateškega oz. Celovškega (npr. gori wftaa (Mikhailov 1998: 99)) in Kranjskega rokopisa (Jenu tho, kher fe Vpraudj, olli vfuetu rezhe. pro napreypernejti (Mikhailov 1998: 184), per thi telefzni Rotwi, khatero Ste Vy gori Vjdignenimj prftmi /.../ perfeglj (Mikhailov 1998: 185)). O nemčevanju pred Trubarjem - tudi o rabi t. i. prislovnih glagolov - prim. Toporišič 1987: 6-9.
prevajali s sopomenskim prislovom, glagolski del pa je bil neujemalen (4. zgled). K samostojni rabi je posredno navajala tudi Lutrova praksa, saj so bili tudi v njegovem prevodu izmenično rabljeni sopomenski predponski in nepredponski glagoli (5. in 6. zgled). Npr.:
1.	Satu v im fe jeft obudil, inu fim gori pogledal, inu fim flatku fpal (DB 1584: II,42b) - L^A^^^B B^N^CHA^F^F^GEWAC^T/^^D SAH^E ^UFF /^ND ^ABE SO SANfF^F^T^E^C^lAALF^F^EN(LB 1545: 1331).
2.	INu GOSPVD je ^olipobil tiga Mura pred Affom (DB 1584: I,240b) - VND der HERRplaget die Moren fur Assa (LB 1545: 812).
3.	KAdar je pak Gallion, Deshelfki flegar, bil v'Ahaji, fo ludje k'malugori vf^ali supar Pauluf a (DB 1584: III,71b) - I^A a^teer^a^^^on L^a^^duogttwrar^n Achaia/empör^e^en sich die Jüd^n einmütiglich w^iderP^ulum (LB 1545: 2230).
4.	Vsdignite Banderu gori na viff okih Gorrah (DB 1584: II,6a) - Werift Panir auff /aiu^fhohen Ber^gen (LB 1545: 1191).
5.	onyfo ob^a^^i pr^es vo^e, od veji^ra okuli g^oneni (DB 1584: III,135a) - Sie sind w^olcken on Wasser von dem w^inde vmbg^etrieben (LB 1545: 2463).
6.	Sa^^aj kai^er^i z^ibla, i^a je glih Morf^^m i^allum, kir bodo od veji^ra ^onjeni inu g^b^eni (DB 1584: III,133b) - Denn w^erda z^eiuelt/der ist gleich w^ie die Meer^es w^oge /die vom w^indegetrieben vnd ge^ebd/wir-d(LB 1545: 2456).
2.1 Izmenična raba sopomenskih glagolov iz dvojic, kakršno sestavljata merka^i in gor^i n^erk^a^^i, je do določene mere razložljiva s prevodno odvisnostjo, neenotnost v prevodni predlogi pa mestoma z ovirami, ki jihje postavljal nemški jezik sam. V drugem zgleduje na odsotnost predpone auff(in posledično goriv DB, 1584) vplivala prisotnost enakoizraznega predloga.16 Hkratna navedba obeh bi namreč povzročila motečo podvojitev. Na možno rešitev le-te kaže 3. zgled. Predstavlja jo nerazdruženost ločljivo sestavljenega nemškega glagola. Uzaveščenost tovrstnih poenostavitev je lahko v veliko pomoč pri ugotavljanju realnega obsega rabe prevzetega vzorca, hkrati pa ponuja tudi oporo za smelejše in zanesljivejše odločitve v razvrščevalno težavnejših, vendar slovaropisno nujnih primerih razlikovanja med domačimi besednimi zvezami in tvorj enkami, oblikovanimi po tuj em besedotvornem vzorcu. Zveza g;ori obesit^i (4. zgled) se npr. kljub konkretni neujemalnosti s prevodno predlogo razkriva kot prevzeta glagolska zgradba.
1.	POflufhaj^e vfif^ol^i, merkajg^orideshela(DB 1584: II,116b) - HOr^etalle Völcker /Mer^^k au^Land (LB 1545: 1618).
2.	GOSPVD, f)oflufhajmoje tieffede, m^r^^ajnamoje^^^^rjenje(DB 1584: I,280b) -HERR HÖ^E MEIN^or^t/Mer^^ke atu^Tmeine r^ede (LB 1545: 970).
3.	gledajmo g^ri na lesufa (DB 1584: III,131b) - Vnd auffsehen auff Jhesum (LB 1545: 2450).
16 Na nujnost prevodnega oddaljevanja od nemške predloge v primerih, kadar tam prihaja do poenostavitev zaradi nemožnosti ponavljanja istega predloga, je ob predložni zvezi s stenami od školjk pokritimi (za nemško mit von Muscheln überkleideten Wänden - ker zgradba mit mit Muscheln ni bila možna -) opozoril že Škrabec in kot ustreznejšo možnost svetoval se stenami se školjkami pokritimi (Škrabec 1914: Cv XXXI, 2 č).
4. inu je nje v'roko teh Gibeoniterjeu dal, kateri fo nje obefsili gori na tej gorri pred GOSPVDOM(DB 1584: I,180a) - vndgaib sle in die hand der Gibeoniter /Die h^en^gen sie auffdem ber^ge l^urdem HER^RN(LB 1545: 612).
2.2	Primerjalna analiza rabe glagolskih kalkov je pokazala, da je na rahljanje prevodne odvisnosti pogosto vplivala čustvenost povedi, najpogosteje prepoznavna po prisotnosti naklonskih glagolov (npr. glagola mor^a^i v prvem zgledu) ali oblik (npr. velelnika v drugem zgledu). Dalmatinov prevod je v obeh primerih člensko popolnejši, Lutrov pa se zadovoljuje z ustaljeno rabljeno skrajšano različico. 1. Ty, kater^i Egyp^a br^anio, mor^ajo paf^i, inu nje m^o^hyol^l^ä^rt mor-a d^o^i fl^^p^ti (DB 1584: II,74a) - D^ie Schutzherrn Egypti/müssen fallen/vnd d^e ho^fai^t jr^er macht mus erun^er (LB 1545: 1457).17 2. VS^ani^or^, vf^ani^or^, ob^ejcir^uzh tlGOSPODNIA r^o^a (DB 1584: II,21a) - WOl^uIf / wol^u^f/Zeuch macht an du Ar^m des HE^RN (LB 1545: 1247).
2.3	Protestantski pisci so glagolske kalke kot uveljavljeno izrazno možnost zavestno ohranjali in jih smiselno uporabljali za variiranje izražanja in za oblikovanje dvojnih (npr.
I.	zgled v razdelku 2.1), neredko pa tudi trojnih formul (1. zgled). Analiza rabe odkriva obe pričakovani skrajnosti: primere popolne odvisnosti od predloge in številne primere docela samostojne, s prevodno predlogo neusmerjane rabe. Glagolski kalki so funkcionalno vključeni tudi v druge stilne figure (npr. v hiazem), uporabljene prevodno skladno ali neodvisno (2. zgled). 1. INu jeft f^ moje ozhy supetg^ori vsdignil, inu f^ pog^le^al, ^nu p^le, en letezh Lyftje bil (DB 1584: II,127a) - VND ICH HUB MEINE AUGENA^BER^A^L AUFF/vndsahe/Vndsihe/Es w^ar^ie^enderBr^ieue(LB 1545: 1654). 2. PoJluJ^ajte mene vy Otoki, inu ^ folki od da^^ezh, mer-kajteg^ri(DB 1584:
II,20a)	- ^ORE^T^^RZU^R^NS^L^E^N/^NDJR V^ÖIcCKER^Nder^sr^nemer^c^et^uff (LB 1545: 1243). V prvem zgleduje glagol gor^i v^digni^i v DB 1584 (skladno z Lutrom) uporabljen kot člen niza, s katerim je predstavljeno postopno uresničevanje večfaznega dejanja, ki ga v tem primeru predstavlja proces vidnega zaznavanja.
Namera učinkovati s simetričnimi dvojnimi formulami, večkrat sestavljenimi iz protipomenskih dvojic, je lahko vplivala na izbor kalkirane strukture, ki s predlogo ni bila vplivana. Prav zaradi možnosti učinkovanja z izborom protipomenskih prislovov, čeprav večkrat rabljenih v različni vlogi, je npr. stilni učinek Dalmatinovega biblijskega prevoda na številnih mestih okrepljen (npr. 5. in 6. zgled).
1.	inu je s^dal Viffokote, kat^ere je bil njegou oz^ha Hif^^a doli perpr-avil, inu je Baalu A^t^arje g^ori nar-ejal (DB 1584: I,217a) - vnd baw^et d^e Höhen die sein i^at^er Hisk^ia hatte abgebracht/vnd richtet Baal Altar auff (LB 1545: 728).
2.	je^ori f^älna eno Gor^r^o, inuje ^^liJ^e^el(DB 1584: III,4b) - DA ER/_/ GI^ENG ER AUFF einen Ber^g/vnd satzte sich (LB 1545: 1973).
3.	t^e K^ez^arje /.../ t^a^^u s'mozhjo doli mezhe, inu to pravo r^ifni^o ozhitu doli tlazhi inu sa^ir^a (DB 1584: II,92b) - er/.../ die Ketzer so gew^altiglich darnider fellet/vnd die warheitöfeentlich vnterdrückt(LB 1545: 1527).
17 V sodobnem slovenskem biblijskem prevodu je mesto prevedeno takole: njegova ponosna moč se bo sesula (SP 1996: 649).
4.	Takufejegodilas'Krajlevim vuninusupetdomouhojenjem(DB 1584: II,203b) - So ists mit dieses Königs reise/ vnd widerheimzuge/ gangeen (LB 1545: 1936)18 -Tako so potekali dogodki v zvezdi s ^alje^im pohodom in njegovem umikom (SP 1996: 1321).
5.	Vsdignite v^afhe oz^hy g^ori pr^u^i Nebejf a^, inu pogledajte doli na Semlo (DB 1584: II,21a) - Heubtewr aug^en auffg;en HHi^el vnd schalet vn^en auffdie Erden (LB 1545: 1246).
6.	David [)a^k je fhäl, inu je g^ori jemal, inu Sau^ova Hifha je fhla, inu doli jemala (DB 1584: I,169b) - D^a^u^d aber gieng vnd nam ^u /Vnd das haus Sa^ul gieng vnd nam abe (LB 1545: 573).
2.4	Med najbolj uveljavljene kalke, ob katerih je zavest tujosti zaradi pogostosti rabe zbledela, spadajo glagoli, ki označujejo osnovne telesne položaje, dosežene s premikanjem: leči, vs^a^i, ses^i, pokleknit^i, pripognitise. Vsi ti glagoli so bili pomensko razvidni tudi brez dodatka prislovne sestavine. Npr.: I^eftt^ebirezhem, vftani g;ori, vsami tvojo Pof ^elo, inu pojdi domou. Inu sdajci je on goori vf^a^, je vsel f vojo Pof ^elo, inu je fhäl vunkajptr^ed vf emi (DB 1584: III,20a) - Jch sage <^ir/stehe auff / nim dein Bettle / vnd gehe heim. Vnd als ba^^d stund er auff/nam sein Bettle /vnd gieng hin aus ^ur al^en (LB 1545: 2033).
2.5	Produktivnost besedotvornega vzorca posredno potrjuje tudi nadaljnja tvorba (neosebnih) glagolskih oblik (gor^i kojiti > g;or^i l^ojen, gor^i k^ojenje), manjkajočih členov vidskih nasprotij (goi-i buditi - gor^i obud^ti/gor^i zbudita, gori obuditvi - gor^i obudo^a^i/ gor^i obujali, gor^i vzleti - g;or^i jemali itd.) ter besednodružinsko razraščanje (npr. najprej hoditi, naprejhod, naprejhodec itd.). Npr.: Inu t^a Vuzhenik je Elias Prerok, kir je v'Nebu g^ori vset inuf^i^en (DB 1584: I,118b) - Vnd der Ler^er ist E^^a der Pr^of)hetder in denHimelgenomen vndverbogen (LB 1545: 401).
2.6	Prislovne sestavine glagolskih kalkov so slovenski protestanski pisci 16. stoletja pisali ločeno od glagolskega dela. Stični zapis je pogostejši le pri glagolnikih.19 Besednoredni položaj prislovne sestavine glagolskega kalka je praviloma podrejen domačim besednorednim zakonitostim, zapis sopomenske nemške predpone pa nemškim slovničnim pravilom. Zapis je običajno različen, saj so kalkirane zgradbe tvorbeno oprte na nemške ločljivo in neločljivo sestavljene glagole. V slovenščini stoji prislovna sestavina praviloma pred glagolom, izhodiščna nemška predpona pa v sedanjiku in v enostavnem pretekliku (preteritu) na koncu stavka, torej za pregibanim glagolom:20 Inu
18	Glagolnik domov hojenje je prevodna ustreznica nemške zveze heimzuge /gangen, ki je v Grimmovem slovarju navedena kot dokazilni zgled za rabo samostalnika Heimzug, m (Grimm 1877: IV/2, 885).
19	Preverjanje številčnega razmerja skupaj in narazen pisanih primerov je npr. pokazalo, da je od 59 pojavitev glagolnika gori vstajenje v DB 1584 le 16x ugotovljiv zapis skupaj.
20	Izjemo predstavlja položaj glagola na koncu odvisnika, kar je udejanjala že praksa v 16. stoletju (npr.: Hvalen bodi /^/ Bug, kateri je te ludy, kateri fo f vojo roko super mojga Gofpuda Krajla gori vsdignili, isdal (DB 1584: I,178b) - Gelobt sey /_/ Go^t/ der die Leu^e/diejre hand wider meinen Herrn den König auffhuben / vbergeben hat (LB 1545: 605). Prim. Muster - Čenčur 1995: 103, Helbig/Buscha 1996: 222.
Mo^esje g^ori vsdignilfv^ojo i^oko (DB 1584: I,90b) - VndMose hub seine handauff(LB 1545: 300). Do spremembe in hkrati izenačitve z nemškim vzorcem prihaja le pri velelnikih, kjer prislovni del sledi glagolskemu: Satu vsamite fe mej fabo g^ri, kakdr je Criftus vas gori \s^el h'Bo^hji hv^ali (DB 1584: III,78b (prav 87b)) - Da^rumb nemet euch vnl^ernander auff/Gleich w^ie euch Christus hat auffg^enomen z^u Gottes lobe (LB 1545: 2293). Izjemoma so slovenski protestantski pisci ohranjali nemški besednoredni položaj prislovno prevajane sestavine glagola: Kadar je onpak \^she i^'pakli inu i^'terpleni bi^, je vsdignilfvoje oz^hy g^ri (DB 1584: III,41a) - A^L^s er nu in der Helle vnd in der qual war/hub er seine Augen au/f(LB 1545: 2115).
3 Zaradi bogastva besedotvornih možnosti protestantskega knjižnega jezika je na (besedotvornorazvojni) poti od prevzete do domače strukture upravičeno pričakovanje obstoja velikega števila nians. Ob sopomenskosti pravih in "prislovnih" predpon je obstajala tudi njihova pomenska različnost. V drugem zgledu je z do^i poudarjena povešenost glave oz. njena usmerjenost navzdol, kar pomeni, da je prislov uporabljen kot pomensko prekrivni del pomenske sestavine nedovršnega glagola, hkrati pa tudi kot sredstvo za njeno poudarjalno izpostavitev. Pogrešljivost prislovne sestavine je večja ali manjša, odvisno od razvidnosti pomenske sestavine, ki jo je prislovna sestavina izražala in zaradi katere je bila uporabljena, oz. od tega, ali je prislovna sestavina čisti pomenskoizrazni presežek ali ne. V tretjem zgledu je za izrazitev temeljitosti odstranitve grehov potrebna celotna besedna zveza doli pobr^isati, saj bi predponski glagol sam želenega pomena docela razvidno ne izražal. Kadar primerjava glede rabe glagolskih kalkov ne odkriva prevodne skladnosti, je včasih mogoče pričakovati tudi večje ali manjše pomensko neujemanje (npr. 3. zgled: tilg;en - dolipobr^isati).
1.	GOSPVD ^e gorivsdi^uje, keiter^i j^o doli pobyeeni (DB 1584: I,316a) - Der HERR richt auff die nidergeeschlageen sind (LB 1545: 1090).
2.	de en zhlovik fvojmu shivol^u po dne^i slu ft^ury, a^^i f^ojo glavo ^oli ^bej^a^, kakdr enu biz^hovje (DB 1584: II,23a) - Das ein Mensch seinem Leibe des ^ages v^bel thut/oderseinen Kopffhenge ^ie ein Schilfr(LB 1545: 1255).
3.	BVg;, bodi meni milof^iu, po tvoji dobr^uti, ^nupobrijhi doli r^oje gr^ehe (DB 1584: I,292a) - GOTT SEYMIR GNEdig /nach deiner Güte / V^d tilgte meine Sünde /nach deiner gro^^en Ba^rmher^z^^g^eit (LB 1545: 1009).
3.1 Kombinirani vzorec prehodne veljave izkazuje tudi naslednji zgled: Son^z^e sna f voje ^oli ^ah^ajanje (DB 1584: I,305b) - Die Sonne weis jren Niderg^ang (LB 1545: 1055). Z domačim nadomestilom je bila hkrati razvidno aktualizirana usmerjenost navzdol in premikanje za oviro.21 "Zloženka" je ena od besedotvornih možnosti, ki so postopoma nadomeščale prvotna kalka gor^i/doli it^i, ki jima je obseg in trajnost rabe zagotavljala tudi povezava s tipičnimi osebki (npr. sonce, dan gior^i/doli gre): bodite, kakdr Sonce g^ori gr'e ^'f^ojo mozhjo (DB 1584: I,135b - I^^e /.../ müssen sein / w^ie die Son^e auifg^ehet /injrermacht (LB 1545: 461).
21 Kot prvi pomen predpone za- je v SP 2001 predstavljena 'odzadnjost, spodnjost' (SP 2001: 1697) oz. 'usmerjenost dejanja za kaj' (v SSKJ V, 1991: 605).
3.2 Na besedilno neskladno rabo prevzete strukture so vplivali tudi poskusi pomensko ustrezne nadomestitve fraz, uporabljenih v Lutrovi prevodni predlogi, zlasti če so te zvenele tuje, kot npr. zu boden stossen: 1. GOSPVDgori povsdiguje te reune, Inu Nevernike doli na tla paha (DB 1584: I,316a) - Der HERR richtet auff die Elenden / Vndstösset die Gottlosen boden (LB 1545: 1091). 2. On resbya inu doli tlazhi: Inu dolipahä ^ig;a i^bosig;a, s'g^altjo (DB 1584: I,282a) - Er zuschlehet vnd drücket nider /Vnd stösset ^u boden den Armen mit gew^alt (LB 1545: 974).
4 Pri slovaropisno potrebnem ločevanju glagolskih kalkov, ki so večinoma hkrati besedotvorni in pomenski, ter enakoizraznih zvez glagola in prislova (kot prislovnega določila), se je v okviru nujnega (že omenjenega) upoštevanja sobesedila navadno treba analitično posebej osredinjati tudi na njegove posamezne elemente tako v prevodu kot v prevodnih predlogi.
4.1 Pri razmejevanju so večkrat v veliko pomoč sobesedilno navedene so- in blizupomenke (prim. zgled v razdelku 1.3: porozhenu inu domou poffaulenu). Težavnost ločevanja se povečuje v primerih, kadar primerjava ne odkriva neposredne navezave na predlogo (1. zgled), ter v primerih, kadar je ubesedena realnost predstavljena dvoumno (2. primer). Mestoma je lahko usmerjevalen tudi podatek o konkretnem obsegu skladenjske kalkiranosti, zlasti kadar ta vključuje tudi vezavo ali netipično prislovno določilo (1. zgled).22 Npr.: 1. Inuonaje vsela t^ojed, inujepr-ednymg^oridala, a^^ionnej h^t^^ljeft^i (DB 1584: I,174b) - Vnd sie nam d^s Gei^icht/^nd s^^^ü^^^^s fur jm aus /A^er er w^egei^t sich zu essen (LB 1545: 591). 2. INu kadarfo v^i^a^t^a i^'Iei^usalemi bila g^ori potegnena pr^edSobbo^o, fimjeftrek^äl da^uri sa^pre^i (DB 1584: I,262a) - VND da die thor ^u Jer^usalem aulfg^e^og^en w^ar-en i^ur dem Sa^b^a^th hies ich die thür z^uschliessen (LB 1545: 899).23
4.1.1 Različno obravnavo, prirejeno konkretni situaciji, bi omogočali prevodi nemškega glagola aufihel^sn, če ga ne bi razumeli v pomenu 'pomagati komu na noge' .24 Polno pomensko osmislitev je npr. mogoče pripisati prislovu gor^i v prvem zgledu,25 na prezrcaljenost tujega besedotvornega vzorca pa sklepati v drugem. Zelo verjetno pa gre v obeh primerih za zvezo z istim pomenom, ki velja tako za konkretni kot za preneseni položaj.
1. inu je djal: Tabi^a vf^ani gor^i /.../ Inu ona je odper^la f^oje oz^h}^, inu kadar je Pe^a v^d^la^, je ona goor^i ^ejdla^. Onje pak njej ro^o podal, inu je njejg^ori pomag^al (DB
22	Glagol dati v izhodiščnem pomenu 'napraviti, da preide kaj k drugemu' v slovenskem jeziku predvideva obveznovezljivostno uporabo prislovnega določila kraja (cilja) (Žele 2001: 170).
23	Ni jasno, ali gre res za dvig vrat, niti ali gre pri premiku za njihovo zaprtje ali odprtje. Prim. sodobni prevod: Potem sem rekel, naj še pred soboto in ko bo mrak nad jeruzalemskimi vrati, zaprejo vratnice (SP 1996: 1136).
24	Prvi pomen glagola aufhelf^en je v FNHDW (1994: 487) opredeljen takole: "'jm. beim Aufstehen, Aufrichten helfen, jm. aufhelfen, hochzukommen helfen'; oft in Bildern und ütr."
25	Sklepanje potrjuje tudi Trubarjev prevod istega mesta: inu praui. Tabita, uftani gori, Inu ona odpre f uie ozhy, inu kadar Petra ugleda, ie fpet gori f ela. On pag poda ni to roko inu no gori ufdigne (TT 1557: 362).
1584: III,66b) - vndsprach / Ta^teea /strehe auff. Vndsie ^h^a^t jre a^ugen a^uff/vn^d da sie Petrum sahe / ^a^^t^e sie sich wider. Er aber gab jr d^e hand /vnd richtet sie auff (LB 1545: 2211). 2. Kadar ta bogati ima v'kakovo nefr^ezhopafti, taku mu njeg;o^ipr^^a^t^e^i v pet g^ori pomag^ajo (DB 1584: II,158b) - Wenn der Reiche fa^^len wil / so helffen jm seine Fr^eu^de ^uff(LB 1545: 1770).
4.2	Pri obeh skrajnostih: pri prenesenih pomenih, ki se nesporno vežejo na dvodelno tvorjenko (1. zgled), in pri nedvoumnem prostorskem pomenu prislova (2. zgled), dilem ni, nastajajo pa tedaj, kadar je sobesedilo neobvestilno. 1. Sa^^ajr^oj shivotje doli vsel (DB 1584: I,286b) - Denn mein Leben hat abgenomen f^ur trübnis (LB 1545: 990). 2. lonatan pakjefpet domu J^al (DB 1584: I,163a) - Aber Jonathan z^och wider heim (LB 1545: 553) - Jonatan pa je odšel na svoj dom (SP 1996: 356).
4.2.1 Na nemožnost rabe prislova v enem od možnih prostorskosmernih pomenov je praviloma opozorjeno z abstraktnim predmetom, redkeje osebkom (npr. do^i utrga^^i ^on delavcem / na z^ak^ons^^m dolgu, do^i trgati duši, do^i udar^i^i pokor^o, gor^i post^avit^i fa^r^stvo / novo z^a^^ez^o / ofr^o^anje / pridigarstvo, gori vz^dign^^i postavo, gor^i vzeti navuk itd.): 1. on je hotil ludoufki folk h'koncu sapuft^iti, inu nyh Kraj^eft^vu inu Fa^rftvu g^ri vsdigniti (DB 1584: II,104b) - Denn er w^olt das Jüdische volck endlich ver^lassen/vndjr Königr^eich vnd Pr^^e^tert^^m auffheben (LB 1545: 1574). 2. Nebes inu is^elizhanja nebo meni s'laftnimi de^li oteeden doli ^aJ^^^^il (DB 1584: I,58a) - Es sol mir keiner mit ^er^cken abuer-dienen (LB 1545: 188).
4.3	Nekateri primeri kažej o, da je strukturno motivirana zveza v slovenskem j ezikovnem okolju začela delovati kot zveza dveh samostojnih, pomensko razvidnih sestavin, na kar navadno opozarjajo tudi druge, vzporedne prevodne spremembe.
4.3.1 Pomenska razvidnost prislova je predvidljiva tudi v primeru njegove smerne neusklajenosti s predpono glagola, s katerim je povezan v zvezo. V sledečem zgledu prislov doli označuje odstranitev predmeta z dotedanjega položaja, predponski glagol vz^dig;n^t^i pa premik navzgor. Ločeno obravnavo terja ubesedena smerna kombinacija: Leviti pak Jo to GOSPODNIO Skr^injo doli vsd^gn^ (DB 1584: I,152b) - Die Leui^en aber huben die Lade des HERRN er ab (LB 1545: 516) - Leviti so sneli G^OSPODOVO skrinjo (SP 1996: 327).
4.4	Natančnejši razmislek so terjali primeri pojavitev dveh prislovov ob glagolu. Zveze so različne: a) sestavljene iz pomensko različnih prislovov, npr. tja dolipojt^i (1. zgled), kjer gre za dvočlenski prevod nemškega prislovnega sklopa tipa h^na^b> tja doli (sem spada tudi manj razdvidna zveza vrhu gori liti: drauff> vrhu gori (2. zgled))26,
26 Pri nemških zloženih krajevnih prislovih, ki označujejo smer, sta glede na izhodišče oz. cilj premikanja - gledano s stališča govorečega - določljiva dva osnovna pomenska podtipa: npr. hierher, kjer her izraža primikanje, in hierhin, kjer hin izraža oddaljevanje (prim. Muster - Čenčur 1999: 172, Helbig/Buscha 1991: 344). Smer je praviloma določena dvosestavinsko, kadar pa druga sestavina pomensko prevlada, pa enosestavinsko (Duden 1998: 366).
b) sestavljene iz pomensko sorodnih prislovov (npr. f s mor-ajo typerf ti k'vifhku g;ori vsdigniti (DB 1584: I,15a) - primerj ava z Lutrom ni možna, ker gre za izvirno Dalmatinovo opombo; (prim. tudi 3. in 4. zgled)). Dvočlenske zveze, ki obveščajo o smeri premikanja oz. natančneje opredeljujejo smer dejanja, so neredko prevedene enočlensko in bližje vzorcem slovenskega jezika (5. zgled). Izvorno in pomensko različnost obeh tipov bo moral upoštevati tudi slovarski prikaz.27 Ugotavljanje prevodnega "ozadja" iz predložne zveze nastalega prislova kvišku je pokazalo, da ta navadno obstaja kot prevodna ustreznica nemške predložne zveze ali prislova, ki se praviloma pomensko razlikuje od ustaljeno prislovno prevajane predpone. Razlikovalni element je pomenska sestavina 'navpičnost, pokončnost'. Prav pomenska razlikovalnost ter različna vloga prislovov opravičujeta njuno vzporedno rabo, saj bi sopomenskost povzročala premočno istorečje. Npr.:
1.	VE tem, kateri tja doli gredo v'Egypti, po pomuzh (DB 1584: II,12b) - WEH D^N^^N/DI^E ^^NAB	(LB 1545: 1215).
2.	inu je v^erhu g^ori lyl P^lne offre (DB 1584: I,213b) - vnd g^os dr-auff seine Tr^a^c^^^f^^^er (LB 1545: 717).
3.	VSdignit^e vafhe oz^hy l^'v^if^^u (DB 1584: II,16a) - HEteet e^er augen in die ^ö^^e (LB 1545: 1229).
4.	Inu kadar fo fe one g;orik'vifhku od Semle vsdignile, taku fo fe tudi Kolejfa r-aven nyh g;ori k'vifhku vsdignile (DB 1584: II,60b) - Vnd ^enn sie sich empor huben von der erden /so huben sich auch die Rheder neben jnen empor (LB 1545: 1403).
5.	Let^e vfeje Sesba^arg^oripernejfal(DB 1584: I,251a) - A^^le br-achtsie Sesba^ar erau/f(LB 1545: 855).
4.5 Posebne omembe vredni so primeri, kjer je zaradi natančneje določenega prostorskega cilja človekovega gibalnega dejanja prislovna sestavina nepotrebna oz. obvestilno nenujna (npr. doli sesti na zemljo/v prah). Zato jo je mogoče obravnavati kot sestavino prevzete, vendar svobodno uporabljane strukture, kar dokazuje spekter prevodno zamenjevanih glagolov (npr. doli sesti za sich nidersetzen, sich setzen, sich lag;ern itd.). V Lutrovi Bibliji je glagol sich niderset^en praviloma uporabljen za označitev prehoda v poseben položaj telesa, ne pa tedaj, kadar je posebej opredeljen prostor tega prehoda. Npr.: 1. fe^ doli v'prah, fedi doli na tla (DB 1584: II,19a) - setze dich in den staub setze dich auffdie erde (LB 1545: 1240). 2. Sedidoli, py inu bodivejfela (DB 1584: II,137a) - Sitz nider/trinck vnd seyfrölich (LB 1545: 1692).
Razvrščevalno dilemo odpirajo tudi zveze tipa doli sneti kaj s česa (^uplo zdr^evesa, prstan zr^oke itd.), saj je doli mogoče razumeti na dva načina: kot besedotvorno sredstvo, ki se pomensko prekriva s predpono z-/s- in uresničuje pomen 'dol', ali kot prislov, ki
27 Eden izmed možnih načinov prikaza je predstavljen v Poskusnem snopiču Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, Ljubljana, 2001. V slovarskem sestavku, ki ga uvaja iztočnica čez (predl. s tož.), je pod številko 13. predstavljena zveza čez proti kot prevodna ustreznica nemške zveze gegen vber (str. 61).
posebej smerno opredeljuje dejanje. V drugem primeru bi bilo iz zveze glagola in prislovnega določila mogoče sklepati na dvosmerno določenost dejanja: dati kaj raz kaj in stran od česa. Npr.: A^a^r^on je k'nym rekal: Sderi^e doli slat^e ufhefne I^^n^e od ujhes v^afhih shen /.../ Tedaj je vus Folk odterg^al f^oje slate ufhefne Rinke od jvoih ujhes (DB 1584: I,56b) - Aar^on sprach ^u jnen / Reisset ab d^e gülden Ohrenr^inge an den ohr-en e^r Werber /.../ D^a r-eiss alles Volck seine gülden Ohrenring;e voon jren ohr^f^n (LB 1545: 183).
Gledano z očmi današnjega presojevalca je lahko narobe razumljena tudi zveza do^i pustiti. Razumevanje otežuje sugestivnost osnovnega pomena prislovne sestavine (danes dol): 'izraža gibanje ali smer proti nižjemu kraju' (SSKJ I, 1970: 448), redkejši pomen 'stran' pa je težje predstavljiv. Pravilno razumevanje omogoča dosledno upoštevanje prevodne predloge ter v 16. stoletju uveljavljene prakse, čeprav meja med prevodno zvestobo in zavestnim odstopom od nje ni vedno jasno vidna. Npr.: 1. Ka^dar je on pakf voje ro^e ^oli^uj^l, je Amalekpr^emagial (DB 1584: I,46b) - Wenn er aber seine hende nider lies /sieg;te Amalek (LB 1545: 155) - ko pajihjepo^esil, je Amälek (SP 1996: 124). 2. Sadoftije, pujti^o^ tvojo r^ok^o (DB 1584: I,230a) - E^s ^stgnug / las deine hand ab (LB 1545: 775) - umakni zdaj svojo roko (SP 1996: 1160).
Kalki vidsko niso vedno ustrezno prirejeni situaciji. Neustreznost je posledica šablonskega naslanjanja na predlogo: Kadar fo pak molzhe f^ale, ^aku jo te per^u^i doli puj^^^: inu kadar fo molzhe f^ale, inu per^ut^i doli puj^^e, taku je osgor^aj nad nymi g;armelu (DB 1584: II,60b) - Wenn sie a^ber still stunden /so liessen sie d^e Flügel nider / vnd w^enn sie still stunden / vnd die Flügel nider liessen / so donnert^e es im Hi^el (LB 1545: 1403) - K^a^dar so hodila, je bobnelo kakor hrup vojske; kadar so stala, sopo^ešala perutmi (SP 1996: 617).
4.6	S časovne razdalje, ob nezadostni uzaveščenosti redkejših in manj pričakovanih pomenov, ki je spet posledica primanjkljaja praktične izkušnje, se včasih zdi, da imamo opraviti z glagolskim kalkom, primerjava pa pokaže, da gre za zvezo glagola in prislova z manj pričakovanim pomenom: Onyfo doli v^er^sheni inu fo pa^d^i: Ampak myfmo vf^ali inu g^ori j^oji^o (DB 1584: I,284b) - S^e sind nidergestür^t^t vnd gefallen / Wir aber stehen auifg^ericht (LB 1545: 982). C^oriv citiranem zgledu pomeni 'pokonci'.
4.7	Domnevati je mogoče, da bi v slovenskem jezikovnem sistemu prislovno sestavino zveze utegnil pomensko osamosvajati tudi njen besednoredni položaj, zlasti če se ta ne ujema docela z nemško stavo ločljive predpone in če so takemu razumevanju v prid tudi druge okoliščine. Npr.: leftfimgor^ipr^ut^iNeteeffommojer^oke vsdignil(DB 1584: II,174b) - Jch hube meine hende auff gen Him^el (LB 1545: 1826). Pravilnost skepanja potrjuje tudi sodobni slovenski biblijski prevod: R^o^e sem izt^egnil l^^iš^u (SP 1996: 1444).
5 Glagolske kalke je mogoče zaslediti pri vseh protestantskih piscih 16. stoletja: pri Trubarju, Dalmatinu, Tulščaku, Trostu, Bohoriču, pa tudi pri Krelju in Juričiču, čeprav je
v njunih prevodih Spangenbergove postile njihova gostota manjša (Merše 1996: 98). Na daljšo uporabo in uveljavljenost tvorbenega postopka zgovorno kaže tudi število kalkov in gostota njihove rabe v prvi slovenski knjigi, to je v TC 1550,28 ter v obeh samostojnejših, prevodno neodvisnih besedilih: v TC 156429 in v TC 157530. Največ enkratno rabljenih kalkov je mogoče zaslediti v Trubarjevi Hišni postili iz leta 1595, to je v njegovem zadnjem in najobsežnejšem prevodu: npr. doli obr^aj^a^i, doli zreti, gori dr^astiti, noter kupovati, noter svečiti. Dovršitev prevoda mu je očitno omogočal le jezikovno nekoliko manj zahteven pristop, ki je na široko odprl vrata tudi kalkiranim glagolom, ustaljeno tvorjenih po prevzetem vzorcu, saj časa za iskanje (ali celo tvorbo) sopomenskih domačih ustreznic ni bilo dovolj. Jasne sledi vztrajanja pri dotedanji praksi31 pa kažejo tudi primeri dvojnih formul, sestavljenih iz kalkiranih glagolov in sopomenskih domačih predponskih glagolov. Npr.: Taku je ^e^a Peifen en E^x^e^pee^, ko^u my imamo Boga zhaf^iti inu sahvaJi^i, sa vfe njegove duhoune inu pot^elefne dar^uve, teift^e njemu domoupoftav^tiali^er^^af^^(TPo 1595: III,138) - A^lfo ift difer gef a^^g ein Exempel / ^ie w^ir Gott loben vnd dancken f ollen / ^ür alle f eine geeyf t^l^che vnd ^e^bl^che gabeen / d^e f elben jm heym tr-ag^en / vnd vns nit dr^umb er^heberi3^ (LH 1566: III,LXXXI). Zvezi domov post^avU^i pripisani glagol pr^^la^t^^t^i je bil domnevno uporabljen predvsem v stilotvorni vlogi (kot oblikujoči člen dvojne formule), saj kot prvič zapisana nova tvorjenka ni mogel dovolj prepričljivo pojasnjevati že uveljavljenega kalkiranega glagola.33
5.1 Skladnost Trubarjeve in Dalmatinove prakse glede glagolskega kalkiranja je bila preverjena na besedilno prekrivnih odlomkih iz njunih novozaveznih prevodov (iz TT 1557 in DB 1584).34 Primerjava je ob podobnosti rabe, ki vključuje tako zvestobo Lutrovi prevodni predlogi kot odmike od nje, odkrila nekaj razlik, ki so opazne zaradi večkratnih ponovitev tipov zamenjav. Zgolj pogostejša raba katerega izmed splošno znanih kalkov
28	V TC 1550 so bili med drugimi uporabljeni tudi naslednji glagolski kalki: doli pasti, doli položiti, doli sprati, gori obuditi, gori postaviti, gori vstati, gori vzeti, naprej brati, naprej nesti, naprej postaviti, naprej stati, naprej vzetje, zoper stati.
29	Prim. Vidovič - Muha 1984: 253-254.
30	F. Novak (1998: 241) omenja, da v TC 1575 posebno skupino besedja predstavljajo kalki ter besede ali besedne zveze v pomenih, prevzetih po drugih jezikih (npr. izložiti, izlaga, nem. auslegen, Auslegung, 'razložiti, razlaga'), znotraj teh pa tip gori postaviti 'ustanoviti'.
31	Na obstoj podobno sestavljenih dvojnih formul v TO 1564 je opozorila A. Vidovič - Muha 1984: 254-255.
32	Preglašenost je označena na sodobnejši način.
33	Njegovo uveljavljenost dokazuje tudi v DB 1584 uporabljeni deležnik domov postavljen.
34	M. Orožen na več mestih (npr. 1986: 33 in 41-42; 1986/87: 40 in 43-45; 1987: 23, 32 in drug'e) navaja primerjalno ugotovljeno dejstvo, da je v Trubarjevem jeziku več (skladenjskih) kalkov in popačenk kot v Kreljevem in Dalmatinovem jeziku. Ob razliki, ki nastaja med Trubarjevim in Dalmatinovim prevodom psalma zaradi Trubarjevega izbora kalkiranega glagola (naprejpraviti) in Dalmatinove rabe domačega glagola (praviti), si je vprašanje o sopomenskosti obeh zastavila tudi F. Premk (1992: 197). Na osnovi analize večjega števila glagolskih kalkov (naprejiti, naprejizpeljati, naprejnapisati, naprejpeti, naprejpojti, naprejvzeti itd.) sopomenskost izključuje, ker naj bi bila povsod "sobesedilno ugotovljiva jasno izoblikovana pomenska vrednost prvega dela dvodelne glagolske zloženke". Različnih stopenj pomenske razvidnosti prislovne sestavine ne predvideva.
pri enem ali drugem avtorju pa za uvrstitev med razlikovalne individualne poteze ni zadoščala.
5.1.1	Pogosto rabljene glagolske kalke sta uporabljala oba (npr. doli pastmi, doli sesti (1. zgled)), čeprav ne vedno v soglasju z Lutrom (2. zgled), kalkiranju nekaterih pa sta se oba izogibala. Primerna domača nadomestila sta iskala zlasti takrat, kadar bi sestavinsko zvesto prevajanj e posameznih zvez iz LB 1545 vodilo k motečim veččlenskim oz. celostnim kalkom (npr. hin ziehen > ^^akaj pot^egniti, proč vleči (3. in 4. zgled)). Npr.:
1.	vnd funden das K^i^d^in r^^t Mar^ia /.../ vnd fielen nider / vnd bett^en es an (LB 1545: 1969) > n^ade^o tu deitefredMario/.../ Inu doli pado inu je molio (TT 1557: 4) -inu fo nafhli tu Dit^ece s'Mar^io/.../ inu fo dolipa^i, inu foje molili (DB 1584: III,3b).
2.	Seid fr^öhlich v^nd ge^o^t (LB 1545: 1973) > V/efe^it^e fe inu od v^effe^ia g;ori skakaite (TT 1557: 10) - Bodite veffeliinu od veffelägori f^a^ajte (DB 1584: III,4b).
3.	DA sie aber hin w^egg^^og^en w^ar-en (LB 1545: 1969) > Ka^da^r fo pa^g oni bili pr^ozh vlekli (TT 1557: 4) - KA^darfopak ony b^y pr^ozh odfhli(DB 1584: III,3b).
4.	AL^S sie nu den Königgehör^t hat^ten /^g^n sie hin (LB 1545: 1969) > Na^t^u kadar f o oni ^iga l^a^^a f aslishali, gr-edo tiakai (TT 1557: 3) - Ka^da^rf o ony vshe tiga K^r^ajla bily saflifhali, f^o fhli tjakaj (DB 1584: III,3b).
5.1.2	Nekateri predponski glagoli so se kot sopomenke glagolskih kalkov uveljavili že v Trubarjevem jeziku,35 Dalmatin pa je mestoma še vztrajal pri kalkiranju ali pri vmesnih različicah (1. in 2. zgled), hkrati oblikovanih po tujem in domačem besedotvornem modelu. Trubar je v takih primerih prislovno sestavino prevodno večkrat zanemaril, kar pomeni, da se o njeni potenciani obvestilnosti ni spraševal. Nekaj redkeje rabljenih kalkov se je pod vplivom nemške predloge znašlo v Trubarjevem prevodu (in ostajalo v njegovem jeziku), Dalmatin pa se je pri iskanju prevodnih ustreznic zadrževal v domačih besedotvornih okvirih, v čemer je mogoče slutiti zavestno normotvorno prizadevanje (3. in 4. zgled):36 über^ant^or^t^en > čez dajati > ^z^daja^t^i; ^uf^^esen > g;or^i re^e^ati > r^a^e^a^i; auff^ecken > gor^i ob^d^ti > buditi /gor^i budit^i.
1.	Vnd er stund auff/ vndnam das K^ndl^n vnd seine M^tt^er z^u sich (LB 1545: 1969) - Inu on vftane tar vfame kfebi t^u deit^e inu nega matter (TT 1557: 4) - Inu on je g^ori vf^a^^, inu je vsel tu D^t^ece inu njegovo Ma^t^er (DB 1584: III,3b).
2.	Vnder ti-eib die Geiste aus ^itwor^en (LB 1545: 1980) > inu on ifhene te duheft^o beffedo (TT 1557: 20) - inu on je te Duhuve vun isgajnal s 'beffedo (DB 1584: III,6b).
3.	Wer nu eines von die diesen k^eines^en Gebott^en aufHöset (LB 1545: 1974) -Ka^^eri t^eda^i eno is le^ih ner manshih fapuuidgori r^efueshe (TT 1557: 10) - Kateri vshe t^edaj le eno od le^ih nar manfhih sapuvidi r-esv^eshe (DB 1584: III,4b).
4.	Vnd the^en jr^e Schetze auff/vnd schencke^en jm Gold/Weyr^auch vnd Myrrhen (LB 1545: 1969) > PotJe odpr-o nih Sha^ce inu nemu neffo napr-ei dar^uue (TT 1557: 4) -
35	Jasno vidno tendenco izločanja glagolskih kalkov je odkrila analiza jezikovnih sprememb v Trubarjevih prevodih Nove zaveze (Merše 1990: 166).
36	O tekmovalnih razmerjih, ki jih je v jeziku DB 1584 ustvarjala izmenična raba glagolskih kalkov in domačih enobesednih ali besednozveznih sopomenk prim. Merše 1986: 382 in 1995: 498500 ter Narat - Šrekl 1989:110-111.
Inu fo odperli fvoje Shace, inu fo njemu darovali Sl^tu, Veroh inu Myrro (DB 1584: III,3b).
5.2 Soočanje Kreljeve in Juričičeve redakcije postile pa je ob izogibanju kalkiranju, ki je značilno za oba avtorja (1. zgled), in ob primerih skladne rabe ohranjenih kalkov -vpeljanih pod vplivom nemških ustreznic ali neodvisno od njih - (2. zgled), odkrilo tudi nekaj drobnejših medsebojnih razlik. Kot vzporedni pojav že opažene tendence Juričičevega skrajševanja dvojnih formul,37 ki jih je večinoma neodvisno od prevodne predloge uvaj al Krelj, j e tudi opuščanj e glagolskih kalkov, če so bili rablj eni sopomensko (3. zgled). Vzrok za Juričičevo opuščanje ali uvajanje glagolskih kalkov je praviloma bila hotena zvestoba prevodni predlogi (4. in 5. zgled). Ohranjanje Spangenbergovega retorično ustaljenega in izrazno racionalnejšega načina naštevanja38 je pogosto pomenilo manj glagolizirano pripoved in zato tudi manj prilike za vključevanje glagolskih kalkov (5. zgled). Razlog za skupen odmik od Spangenbergovih razlag evangelijev in listov pa so bila čustveno obarvana besedilna mesta, ki so omogočala samostojnejši prevod (6. zgled). Juričič se je od Krelja oddaljeval tudi s pravopisno korekturo, ki se je ujemala s prevladujočim, to je ločenim načinom pisanja sestavin glagolskega kalka (7. zgled). Npr.:
1.	Alfo thun auch d^efprüche Göt^tJicher ^arhe^t /je mehr manfie wril vn^er-drvcken /je höherfie empor fch^eben (SA 1559: I, IXb) > Ta^k^o t^udi Boshija befeda z^he ijovezh filio potaptati, tim vezh fe vpira (KPo 1567: XVb) - Tako t^udi Boshia befeda zheio vezh fi^iopotaptati, tim i^ezh fe vpir-a (JPo 1578: I,6).
2.	IWas l^et er für ^uft dr^inn /das er fie alfo bet^r^übt / het ers doch wol können r^it e^nem wrör^^ein an^eyg^en?(SA 1559: I, XLVIIb) > Kaimu ^e topomag;alu, da nimog;al le ^eno befedico t^ei Sha^^oft^inapr-eipriti?(KPo 1567: LXIb) - kaymuieft^em bulie, da nym tako shalof tf t^ur^i, vf ay ie mogal seno beff edo t^ei Shalof ti napr-eipriti? (JPo 1578: I,44a).
3.	D^e elteften die wol fürf^^^en/die hal^e man zwiifacher ehr^en wer^d(SA 1559: I,XVIII) - Tif^crifhi ^a^ei^i^o^i^d i^a^i^^ij^t^ie a^^iJUush^o (KPo 1567: XXV) - Tif^erishi k^tei^i dobr^o flushio, fo duoie ^haf^i i^r^edni (JPo 1578: I, 24).
4.	Wo von fagt diß Eua^^gel^u^? (SA 1559: I, LXXXVIIb) > I^a^k^ov^e r^ezhy nam danafhniE^ang;elion napr-eif^avi?(KPo 1567: XXXVI) - Odzhesg^ouori^et^a danashni Euan^elion? (JPo 1578: I,23).
5.	was lehret vns d^ßE^ange^^u^?Drey f tücke /.../ Zum andern /Ein Exempel des glaubens in Maria (SA 1559: I, LIb) > Kainaf üzhi dänafhni E^angelion? OD Sakona mey Mostom inu Sheno /.../ Potle nam napr-eipoloshi en e^empalpr^ave Vere (KPo 1567: LXV) - K^ai nas vzhi le^a Euangelion? Try shtuke /.../ Kdr^ugimu en exempel pr^aue Ver^e vdiuiciMar^ij(JPo 1578: I, 47).
6.	f ind die Pr^ediger / die /.../ m^^t den böf en E^empeln /jr^es vngöt^tJichen lebens / die^uhörerergern (SA 1559: I, LXXVIIb) > ^e dolg^ih Far^iov, kat^er^i/.../ senimpianim, Kur^berfkim hudim lebnom a^l^li shiveniem dofti lüdy od vere na sai v^ersheio inu
37	Prim. Merše 1998: 219.
38	Prim. Merše 1998: 225.
ojtrajhio (KPo 1567: XCVIb) - fo kriui Fa^rij, kater^i /.../ shnyh hudimi Ex^e^p^i inu fr^amotnimLebnom doft^iLiudi od Ver^ena sai ver^sheioinu of^r^a^^^^o (JPo 1578: I,73b).
7. Was lüft^et dich denn das du vns lang auff ^e^^eft/hie in der einöde (SA 1559: I,XXIIIb) > Kai t^i ie shelia, da naf i^'tipufch^vi /.../ ^a^o d^lgd go^ri^et^shijh? (KPo 1567: XXXIIa-b) - Kakouo shelio imash da nas v^i pufzhaui /.../ ^ako dolgo gori ^er^^hi^h? (JPo 1578: I, 20).
6 Zasledovanje slovarskega zrcaljenja rabe glagolskih kalkov je pokazalo, da je to povzemalo le najosnovnejše poteze rabe, njenega celotnega obsega pa ni predstavljalo.39
6.1 V glagolskih seznamih iz Bohoričeve slovnice, ki ponazarjajo glagolske vrste (razlikovane glede na tvorbo sedanjika s končaji -am, -em in -im), hkrati pa so zametek trojezičnega slovarja, so zveze, sestavljene iz prislovnega in glagolskega dela, navedene večinoma podiztočnično. Glagolu Dam, da^i, dal, Do, gibe poiztočnično sledi kalkirani glagol Na^pr^ejda^^, pr^omo, gib herfür(BH 1584: 114), glagolu G^eda^^, da^i, dal, v^ideo, refpicio, afpicio, fiehepa zveza pomensko osamosvojenih delov Do^igledam defpicio, fiehe hinab (BH 1584: 114). Iz sopostavitve predvsem nemških ustreznic je razvidno, da prav vse priložnosti za kalkirano tvorbo niso bile izrabljene. Na glagole s predpono ^er^-so bile npr. oprte številne tvorjenke, navedene v delih slovenskih protestantskih piscev: npr. nar^a^en r^a^deli^i, nar^a^en r^a^dr^e^i, narazen razločiti, narazen razpočiti se, ^a^r^az^en I^azpI^ostI^eti, nar^a^en r^a^seka^iin druge. Prilika za podobno tvorbo v BH 1584, ki se je ponujala z nemško ustreznico ^er^br^echen, je bila opuščena, ker je bila avtorjem že na voljo dovolj uveljavljena in na domač besedotvorni vzorec oprta sopomenka r^az^b^t^r: Bijem, B^t^, bil/.../ Resbijem, Frango,percello, zerbreche, zerfchlage(BH 1584: 128).40
6.1.1	Celoten spekter možnih prislovnih sestavin v Bohoričevih glagolsko-slovarskih seznamih ni izpričan, med pogosteje zastopanimi prislovi pa se pojavljajo n^a^p^rej, ^ot^er, vkup ter goor^i in doli. Tudi v obeh Megiserjevih slovarjih so prislovne sestavine kalkiranih glagolov izkazovale različno produktivnost: v MD 1592 so bile pogostnostno v ospredju zlasti v^up, n^a^^rej ter v^n in okoli, v MTh 1603 pa sestavljenke s prislovno sestavino doli, n^a^prej in n^ot^er. Razen redkih izjem41 so slovarsko predstavljene predvsem navadnejše in najpogosteje rabljene tvorjenke.
6.1.2	V Pohlinovem slovarju je besedotvorni tip najbolj prepričljivo ponazorjen z devetimi glagolskimi sestavljenkami s prislovno sestavino do^i kot ustreznico za nemško
39	Navedeno dejstvo posredno potrjuje tudi ugotovitev A. Vidovič - Muha (1989: 284), da Vorenčev slovar (1680-1710) izkazuje bistveno manjši obseg tvorjenk tipa goribuditi kot Trubarjeva Cerkovna ordninga.
40	Podoben primer predstavlja glagol Odprem, odpreti, odperl, Aperio, thue auff (BH 1584: 130), saj se hkrati v protestanskih delih še pojavlja sopomenski glagol gori odpreti.
41	Glagol doli šribati ('abschreiben') je npr. naveden samo v MTh 1603: 26, v drugih protestantskih besedilih pa se ne pojavlja. Tudi predvidljive različice s podomačenim glagolskim delom *doli pisati - na njen obstoj kaže glagolnik doli piffanje, Abschreibung (MTh 1603: 26) - protestantski pisci niso uporabljali.
nieder/nider ali ab, druge prislovne sestavine so večinoma izpričane s po eno ali dvema tvorjenkama. Slovar hkrati zelo nazorno kaže razkorak med razširjenostjo rabe glagolskih kalkov in zgolj vzorčnostjo njihovega slovarskega prikaza, saj je npr. v kratkem predgovoru k slovarju (PB 1781: 1a-*4b) uporabljenih več kalkov, ki jih slovarski del ne vsebuje: naprejgnati (delo), gorivzeto (ime), skupzlozene, vonspušene (besede), skupspr-avit^i (besede), not^ervz^et (mož), gor^ivz^eti (mujo), gor-ijemanje itd.
6.2	Na uveljavljenost tvorbenega vzorca je tudi v slovarjih zelo prepričljivo pokazano z navedbo pripadajočih, ustaljeno tvorjenih glagolskih oblik in izglagolskih tvorjenk, kot so: na^prr^ej p^ldanje, Vorbildung (MD 1592 (1967): 68), nepr^evfe^^e, Fürnemmen (MD 1592 (1967): 158), vključenost glagola v opis, ki nadomešča manjkajoči samostalnik (ker na^prej gre, Vorgänger (MD 1592 (1967): 68)); ^ori s'rafse^, auffge^achsen (MTh 1603 (1977): 39); Dolipisk 'Die Abjchrieft Kopije', Do^ipowyt 'Niedergejchlagen' in Dolivis^zh 'Abhängig' (PB 1781: Ea) itd.
6.3	V slovarjih se predvidoma pojavljajo tudi shematično tvorjeni, v živi rabi neizpričani glagoli. Njihov delež je pričakovano večji v Gutsmanovem slovarju, kjer je predstavljen najdaljši seznam kalkiranih glagolov. Številčnost tovrstnih tvorjenk je odraz strukturiranosti besedja v koroških govorih. Visoka produktivnost besedotvornega vzorca je posledica dolgotrajnega vpliva nemščine na slovenščino in dvojezičnosti okolja. Med navedenimi kalki so tudi primeri kot npr. čezmisliti Überdenken, čezplavati Überschwimmen ali čezterpeti Ober^dulden (vse GW 1789 (1999): 71), ki jih je mogoče razlagati kot zveste prevedke nemških iztočnic,42 vendar brez potrebne vidske prilagoditve slovenskemu jeziku, saj prislovni sestavini ni mogoče pripisovati podovrševalne vloge. Slednja bi bila izjemna in v popolnem neskladju s tradicijo. Druga možna razlaga pa bi bila, da je s slovensko ustreznico izkazana nedovršnost kot manj ali celo nepričakovana vidska realizacija.
6.4	Zlasti v obrnjenih slovarjih je pri posameznih kalkih jasneje izkazana njihova večpomenskost (npr. accipio, gori vJeti, annemen; adop^o, na mef tu eniga di^e^a goori vf^ti, an^ndess^ataufnemen(MT 1603 (1977): 39), z vključenostjo kalkov v sopomenske nize pa predvsem v obsežnejših slovarjih tudi obstajanje aktualnih sopomenk, med katerimi so prevladovali razvojno prodornejši domači predponski glagoli (npr. e^olescere, saftarati,preiti, dolipriti, vuns'navadepr^i^i(K-VD 1680-1710 (1997): 64)).43
6.5	Popolna pravopisna ustaljenost zapisa ni bila dosežena niti v 16. stoletju niti kasneje, čeprav je ločena pisava sestavin močno prevladovala. S pisavo skupaj se ji je pri redkih navedbah tovrstnih glagolov in izglagolskih oblik približal Pohlin. V obrnj enih slovarjih, nastalih v zadnjih desetletjih 20. stoletja, se je uveljavila praksa dvojne
42	Gutsman je pri pripravi slovarja v veliki meri upošteval Adelungov enojezični nemški slovar (prim. Karničar 1999: 19).
43	Prim. tudi Orel - Pogačnik 1991: 154.
predstavitve. Ločeno pisane zveze so navedene podiztočnično v slovarskih sestavkih s prislovi kot iztočnicami (naprej vzeti), iztočnično pa ob zapisu skupaj (naprejvzeti) (MD 1603 (1977): 96).
6.6	Možnost dvojnega razumevanja je v slovarskih prikazih še večkrat odprta kot pri rabi v besedilih, kjer prav sobesedilo običajno usmerja k pravilnemu razumevanju.
6.7	Odpor do tovrstne tvorbe je v knjižnem jeziku naglo razredčil rabo. Kopitarjev očitek Trubarju in sočasnim pisateljem, da jezik po nepotrebnem germanizirajo, je vključeval tudi kalkirane glagole: je vun^aj vlekel{^usgez^ogen), doli jemle, goor^i jemle, poberi fe tjakaj, vun^ajkli^at^i(ausrufen) (Kopitar 1808: 54). Čeprav so kalkirani glagoli še zajeti v Vodnikov rokopisni slovar44 in neizbežni sestavni del besedja njegovih Lublanskih novic,45 saj je moral novice naglo prevajati iz nemških virov, pa t. i. Japljev biblijski prevod v primerjavi s stanjem v 16. stoletju že kaže bistven premik (npr.: 1. Onje doli djal t^e Viff o^ote, inu je P^ilde r^e^bi^, inu Mali^oufke Borfh^e, pojfekal (DB 1584: I,214b) - (^nJe vifozhine i^äsdjäl, ftebr^e räsdröbil, logepofe^al(JP 1802: 2,501);46 2. Nat^u je Amnon doli legel, inu feje bolan ftur-il (DB 1584: I,174b) - Amnon fe t^edaj vl^she, inuf s bolnigaaf tury (JP 1802: 2,200)). V Metelkovi slovnici glagolski kalki niso več obravnavani kot poseben glagolski besedotvorni tip, čeprav je značilnost slovnice prav natančen besedotvorni opis sočasnega slovenskega jezika. Poglavje o glagolskem besedotvorju zaključuje ugotovitev, da zveze tipa okoli ^t^i 'herum gehen', memo it^i 'vorbey gehen' v kranjščini niso sestavljenke oz. zloženke47 ("Zujammenjetzungen"), ampak sta okoli in memo določevalna prislova ("bejtimmende Nebenwörter") (Metelko 1825: 152). Spremenjen odnos do kalkov in upadanje njihove rabe zrcali že Murkov slovar: v slovensko-nemškem delu je navedenih le nekaj glagolskih kalkov (npr. dolpafti abf^allen (MB 1833: I,46), gorvftäjenje die Auferftehung(MB 1833: I,75), v nemško-slovenskem delu pa veliko več, vendar so večinoma opredeljeni kot unr. ali	(npr. AufWaafchen/.../ gem. gorpomf^i, gorpomi'^a^i; Aufwecken/.../ um-. g;orsbudi'^i, g;orsbüja^i (MB 1833: II,102)) in s tem zamejeni na pogovorno raven oz. normativno odsvetovani. Slovarji iz druge polovice 19. stol., bodisi slovensko-nemški ali nemško-slovenski (oba
44	V rokopisnem izpisu Vodnikovega slovarja Slovenski Besednjak, ki je delo Jožeta Stabeja, hrani pa ga Sekcija za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je mogoče zaslediti tudi naslednje primere: Absteigen, herab, doli ftopam, doli f topim. und odftopim, od ftopam (3/12a), Abthun, d. i. herab, devam, dem oder denem, doli (4/1b), Niederklappen doli odkleniti (57/10a) itd.
45	A. Legan Ravnikar (1997: 483-484) navaja, da so bili tudi glagolski kalki (večinoma poltermini) sestavni del sopomenske variantnosti na zgodnji stopnji oblikovanja upravno-politične in vojaške terminologije (npr. doli vdariti - doli poloshiti - doli djati - doli peIpIaviti 'preklicati'). O njihovi gostoti v patentih oz. v uradovatni slovenščini v drugi polovici 18. stoletja prim. Orožen 1979: 164167.
46	Druga knjiga "Japljevega prevoda svetega pisma" je označena kot JP 1802.
47	Strokovni izraz "ZuJ ammenj etzung" je v MB (1833: II,839) pojasnjen s slovenskima ustreznicama "JoJtavlenje, sloshenje".
48	Okrajšava gem. je v seznamu okrajšav tudi pojasnjena ("gem. bedeutet gemeinhin, im gewönlichen Leben, po navadi, navadno"), okrajšava unr. (unrichtig) pa ne.
Janežičeva slovarja in njune kasnejše izdaje, Cigaletov nemško-slovenski in Pleteršnikov slovensko-nemški slovar), glagolskih kalkov niso več navajali. Narečni slovarji pa kažejo, da so se vsaj v narečjih, v katerih je predvidljiv večji vpliv nemščine, številni glagolski kalki še ohranili. V S^o^arju be^t^^ns^ega pr^e^ur^skegia goovora (Novak 1996: 34) je npr. navedenih kar 28 glagolov, sestavljenih s prislovom dol, med katerimi so tudi do^pog^ednctt^i, dolplačati, dolpr^ešt^e^i, dol z^afa^^^t^i, dol z^a^t^ajit^i, dol zgučati itd. Dokaz za povečano gostoto tovrstnih tvorjenk v koroških govorih, ki so se ohranili na dvojezičnih področjih, ponuja tudi slovarski del Karničarjeve monografije o obirskem govoru z iztočnicami kot npr. gor jemali, gori pobr^ati, g;or poger^a^i, gor pokni^i, gor r^e^ati, gor r^igia^i se, g;or ugnati, g;or listati, g;or v^e^i, gor z^dela^t^i (Karničar 1986: 150).
7 Nemščina je vplivala tudi na druge slovanske jezike, zato so bili glagolski kalki v preteklosti pričakovana sestavina oblikujočih se knjižnih jezikov tistih narodov, ki so bili iz zgodovinskih vzrokov v stiku z Nemci in njihovo kulturo. Toda slovanski zgodovinski slovarji, zlasti tisti, ki zajemajo knjižnojezikovno tvornost primerljivega 16. stoletja, proti pričakovanju ne izkazujejo glagolskih kalkov49 oz. jih izkazujejo zelo majhno število. V HSSJ, ki na osnovi ohranjenih dokumentov razvojno prikazuje slovaški besedni zaklad v osemstoletnem časovnem razponu (11. do 18. stoletje), je v slovarskem sestavku z iztočnico dolu navedenih več pomensko različnih kalkiranih zgradb: npr. kazdodenne kapeme a dolegideme 'vychadzame na mizinu, upadame', d. kl^st', pokla^da^^',položit', zložit', umenšit^', v^edet^', zr^ezat^'(HSSJ 1991: 283-284). Jezikovna primerjava Dalmatinove Biblije z najstarejšim češkim prevodom biblije iz 14. stoletja50 je pokazala, da je na razlike v čistosti jezika ter na odsotnost kalkiranih prevodov nemških glagolov v češkem prevodu vplivala odvisnost od različnih prevodnih predlog (DB od Lutrovega prevoda, Draždanske biblij e pa od Vulgate), različen čas nastanka ter večja zakoreninj enost češkega prevoda v slovanski tradiciji.
Izjemo predstavljajo lužiškosrbska besedila, kjer je zaradi položaja jezikovnega otoka, dvojezičnosti in dolgotrajnega vpliva nemščine prevzetega in kalkiranega besedja več kot v drugih slovanskih jezikih (Schuster - Šewc 1983: V). Med glagolskimi kalki, kjer so se - enako kot v slovenščini - vidska nasprotja ohranjala (Radlowski 1966: 91-92), pa so tudi tvorjenke, kjer se kalkiranost prepleta s prevzetostjo, npr. dorch princ 'durchkommen' (Giger 1998: 250).
Viri
BH 1584 = Adam BOHORIČ, 1584: Arc^i^ca^e hor^ul^ae fu^ccifivaae. Wittenberg. DB 1584 = Jurij DALMATIN, 1584: BIBLIA, T^VIE VSESVETVPISMV, STARIGA inu Novega Teftamenta. Wittenberg. Faksimile: Ljubljana, Mladinska knjiga v Ljubljani v sodelovanju z založbo Dr. Trofenik v Münchnu. 1968.
49	Prim. Gebauer 1970.
50	Prim. Staročeska Bible dražd'anska a olomoucka, Praha, 1988.
Jan GEBAUER, 1970: Slovnik starocesky. Dil I (A-J). Druhe, nezmenene vydani. Praha: Academia.
GW 1789 (1999) = Ludwig KARNIČAR, 1999: Deu^^ch-windi^sches Wörterbuch mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichem abstammenden Wörter von Oswald Gutsmann, Klagenfurt 1789. Auf Slowenisch-Deutsch umgekehrt und bearbeitet von Ludwig Karničar. Graz: Institut fHr Slawistik der Universität Graz.
HSSJ 1991 = His^oricky slovnik slovens^eho jazyka.. I, A-J. Bratislava: Vydavatel'stvo Slovenskej akademie vied, Veda. 1991.
JP 1802 = SVET^U PISMU STARIGA T^ESTAMENTA, Bukve od krajlov, 1802. In Slavo -Carniolicum idioma translati per Modestum Schrey. Labaci.
JPo 1578 = Jurij JURIČIČ, 1578: post^iliaa, To le KERSZHANSKE EVANGELSKEpr^edlge. Ljubljana.
KPo 1567 = Sebastijan KRELJ, 1567: POST^ILI^A SLOVENSKA. Regensburg.
K-V 1680-1710 (1997) = Jože STABEJ, 1997: Sloi^ens^o-la^nski sloi^ar po: Ma^tija Kas^elec -Gregor Vorenc, Dictionarium latino-carniolicum (1680-1710). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
LB 1545 = Martin LUTHER, 1545: B^b^^s^: Das ift: Die ^antze He^i^^ge Schr^lß^t Deudfch Außs newzugericht. Wittenberg. München: Deutscher Taschenbuch Verlag. 1974.
LH 1566 = Martin LUTHER, 1566: Haußpoftlll, I-III. Nürnberg.
MB 1833 = Anton Janez MURKO, 1833: Slovenfk^o-Nemfhki in Nemfhko-Slovenfki ROZHNI BESEDNIK. I: Sloveenf^o-NemfhkiDel, II: Deutfch-Slowenifcher T^h^e^l. V'Grädzi.
MD 1592 = Hieronymus MEGISER, 1592: DICT^ONA^VM QVAT^^OR LIN^VARVM. Graz.
MD 1592 (1977) = Annelies LÄGREID, 1967: Hieronymus Megiser, Slov^enisch-deutsch-lateinisches Wörterbuch. Neugestaltung und Faksimile der ersten Ausgabe aus dem Jahre 1592. Bearbeitet von Annelies Lägreid. Wiesbaden: Otto Harrassowitz.
MTh 1603 (1977) = Hieronymus MEGISER, 1603: Thefaurus Polyglottus vel, Dictionarium Multilingue. Iz njega je slovensko besedje z latinskimi in nemškimi pomeni za Slovensko-latinsko-nemški slovar izpisal in uredil Jože Stabej. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 1977.
Franc NOVAK, 1996: Slovarbeltinskegaprekmursk^ega govora. Drugo, popravljeno in dopolnjeno izdajo priredil in uredil Vilko Novak. Murska Sobota: Pomurska založba.
PB 1781 = Marko POHLIN, 1781: T^UMALUBESED^SHETREH JESIKOV. Laibach. Faksimile: München: Dr. dr. Rudolf Trofenik. 1972.
SA 1559 = Io. SPANGENBERG, 1559: Außlegung der Epistel vnd Euangelien. Nürnberg.
H. SCHUSTER - ŠEWC, 1983: Historisch-etymologisches Wörterbuch der ober^- und niedersorbischen Sprache. 2. durchgesehene Auflage. Bautzen: Veb Domowina-Verlag.
SP 1996 = Sveto pismo st^are in nove zaveze, 1996. Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije.
Staroceska Bible draždanska a olomoucka, 1988. III. Genesis - Esdraš. Praha: Československa akademie ved.
TC 1550 = Primož TRUBAR, 1550: Catechif^us In der Windifchenn Spr-ach. Tübingen.
TC 1575 = Primož TRUBAR, 1575: CATEHISMVSSDVEIMA ISLAGAMA. Tübingen.
TO 1564 = Primož TRUBAR, 1564: CENOVNA ORDNIN^A. Tübingen.
TPo 1595 = Primož TRUBAR, 1595: HISHNA POSTILLA. Tübingen.
TT 1557 = Primož TRUBAR, 1557: TA PERVIDEIL TIGA NOVIGA T^ESTAMENTA.. Tübingen.
Literatura
Anton BAJEC, 1959: Besedotvorje slovenskega jezika IV: Predlogi in predpone. Ljubljana:
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in leterarne vede. France BEZLAJ, 1960: Vloga kalkov v slovenščini. Jezik in slovstvo 5/5. 140-143. Duden 1998 = Gramm^atik der deutschen Gegenwartsspraiche, 1998. 6., neu bearbeitete Auflage.
Mannheim, Leipzig, Wien, Zürich: Dudenverlag. FNHDW 1994 = Frühneuhochdeutsches Wör^terbuch. Band 2 (1994), apfelkönig - barmherzig.
Bearbeitet von Oskar Reichmann. Berlin-New York: Walter de Gruyter. Markus GIGER, 1998: Kalky a prejeti nemeckych postponovatelnych preverbii v lužickosrbskych narečich.XIImiqdzynarodowy kongresslawistow. Krakow 27 VIII-2IX 1998. Streszczenia referatow i komunikatow. J^zykoznawstwo. Warszawa: Mi^dzynarodowy komitet slawistow, Polski komitet slawistow. 249-250. Jacob und Wilhelm GRIMM, 1877: Deutsches Wörterbuch. Vierten Bandes Zweite Abtheilung.
Leipzig: Verlag von S. Hirzel. Gerhard HELBIG, Joachim BUSCHA, 1996: Deutsche Gi-am^a^k. 17. Auflage. Leipzig, Berlin,
München, Wien, Zürich, New York: Langenscheidt, Verlag Enzyklopädie. Ludwig KARNIČAR, 1986: Der Obir-Dialekt in Kärnten. Graz: Österreichische Akademie der
Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse. Jernej KOPITAR, 1808: Grammatik der Slavifchen Sprache in Krain, Kärnten undSteyermark. Laibach.
Erika KRŽIŠNIK - KOLŠEK, 1986: Poskus razvrstitve stalnih besednih zvez v Trubarjevi Cerkovni ordningi. 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Obdobja 6 (1986). Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 435-445. Andreja LEGAN - RAVNIKAR, 1997: Pomenske lastnosti upravno-politične in vojaške terminologije v Vodnikovih Lublanskih novicah (1797). Slavistična revija 45/3-4 (1997). 477-488.
Majda MERŠE, 1984: Besedotvorna in semantična struktura glagola v jeziku Jurija Dalmatina. Magistrska naloga. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. Filozofska fakulteta.
—	1986: Konkurenčna razmerja glagolov v Dalmatinovi Bibliji. 16. stoletje v slovenskem jeziku,
književnosti in kulturi. Obdobja 6 (1986). Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 375-388.
—	- 1990: Jezikovne spremembe v Trubarjevih prevodih Nove zaveze. R^az^pr^avee XIII. Ljubljana:
Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za filološke in literarne vede. 163179.
—	1995a: Kongruenz und Divergenz der Übersetzung von Verben in der Dalmatinschen und
Lutherschen Bibelübertragung. Ein Leben zwischen Laibaich und Tübingen. Primus Trube^r und seine Zeit. München: Verlag Otto Sagner. 492-510.
—	1995b: Vid in vrstnost glaigola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Ljubljana: Slovenska
akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede.
—	1996: Kopitarjev knjižnojezikovni vzor in Postilla 1578. Kopitarjev zbornik. Obdobja 15
(1996). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 93104.
—	1998: Primerjava besedja Kreljeve in Juričičeve Postile. VatroslavOblak. Obdobja 17 (1998).
Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 217-231. Franz Seraph. METELKO, 1825: Lehrgebäude der Slowenifchen Sprache. Laibach. Nikolai MIKHAILOV, 1998: Frühslowe^nische Spr^achden^äler D^e handschriftliche Periode der slowenischen Sprache (XIV. Jh. bis 1550). Amsterdam - Atlanta: Rodopi.
Ana Marija MUSTER - ČENČUR, 1995: Nemši^a sloi^nica po naše. Šesta izdaja. Ljubljana: Cankarjeva založba.
—	1999: Morphologie der deutschen Gegenwartssprache. Ljubljana: Filozofska fakulteta
Univerze v Ljubljani, Oddelek za germanistiko. Jožica NARAT - ŠREKL, 1989: Sinonimi v jeziku Jurija Dalmatina (izvor, pomenske in stilistične funkcije). Magistrska naloga. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. Filozofska fakulteta.
France NOVAK, 1998: Besedje Trubarjevega dela Catehismus z dveima izlagama iz l. 1575. Va^rosla^v Oblaka. Obdobja 17 (1998). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 217-231. Irena OREL - POGAČNIK, 1991: Sopomenskost samostalnikov v starejših slovenskih slovarjih.
Slavistična revija 39/2 (1991). 145-163. Martina OROŽEN, 1979: Uradovalna slovenščina v drugi polovici 18. stoletja. Obdobje razsvetljenstva v slovenskem jeziku, liteIatuIi in kulturi. Obdobja 1 (1979). Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 155-182.
—	1986a: Stilni problemi Trubarjevega jezika, Seminar slovenskega jezika^, li^era^ure in kulture
22 (1986). Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 2747.
—	1986/87: Primož Trubar in razvoj slovenskega knjižnega besedišča v jeziku protestantskih
piscev. Jez^ik ^n slovsstvoo 32/2-3 (1986/87). 36-47.
—	- 1987: Kreljev jezikovni koncept. Seminar slovenskegajezika, l^^er^a^t^re in kulture 23 (1987).
Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 19-40. Francka PREMK, 1992: Korenine slov^enskih psaJmov. Ljubljana: Trubarjevo društvo. M. RADLOWSKI, 1966: Z zagadnien bilingwizmu na Luzycach. Prinoški k serbskemu rečespytej. Beiträge zur sorbischen Sprachwissenschaft. Bautzen: Deutsche Akademie der Wissenschaften zu Berlin, Veb Domowina-Verlag. Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, 2001. Poskusni snopič. Sestavila Majda Merše in France Novak s sodelovanjem Francke Premk. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
SP 2001 = Slovenski pravopis. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti in
Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I (A-H, 1970), II (I-Na, 1975), III (Ne-Pren, 1979), IV (Preo-Š, 1985), V (T-Ž, 1991). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Državna založba Slovenije. Stanislav ŠKRABEC, 1914: Junaštvo in zvestoba. Cvetje z vertov sv. Frančiška XXXI/2, platnice (1914). Jezikoslovna dela 3 (1975). Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica. Jože TOPORIŠIČ, 1987: Zgodovinska perspektiva nemčevanja pri Trubarju. Seminar slovenskega jezica, li^eIatuIe in ^ultur-e 23 (1987). Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 5-18.
—	1992: Enciklopedija slovenskegajezika. Ljubljana: Cankarjeva založba.
—	2000: Slovenska slovnica. Četrta, prenovljena in razširjena izdaja. Maribor: Založba Obzorja
Maribor.
Ada VIDOVIČ - MUHA, 1984: Struktura glagolskih tvorjenk v Trubarjevi Cerkovni ordningi. Slavistična revija 32/3 (1984). 245-256.
—	1988: Zgradba glagolskih tvorjenk v Vorenčevem slovarju. Obdobje baroka v slovenskem
jeziku, književnosti in kulturi. Obdobja 9 (1988). Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 275-289. Andreja ŽELE, 2001: Vezljivost v slovenskem jeziku (s poudarkom na glagolu). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Summary
In the formation of Slovene literary language calquing was one of the basic methods of augmentation of verbal lexicon. With this method Slovene Protestant writers often solved difficulties in finding Slovene equivalents, which they encountered in translating the Bible and other religious texts.
The most productive type is gori vzeti 'accept' (< aufnehmen). It is typical of this type that adverbial element, the equivalent of German prefix, appears in the role of the first prefix, e.g., čez, doli, domov, gori, na^prej, narazen, nazaj, noter, okoli, poleg,proč, semlsemk^aj, sk^oz, tjaltja^k^aj, vkup/vkupe, vun/vunkaj, z^oper. Verbal calques are aspectually adapted to Slovene. Aspect is expressed by the usual means, i.e., mostly with suffixes and prefixes. An adverbial element does not have perfectivizing power. It normally stands in front of the verb and is graphically separate from it. Verbal calques were used by all Protestant writers. Usage shows individualized features. As these were accepted forms, the Protestant writers made a conscious effort to preserve them and use them logically to variegate their expression and to create double and triple formulas, e.g., GOSPVD teg^ori vsdiguje, kateri fo dolipobyeni(DB 1584: I,316a).
The lexicographic practice has shown the need to develop more precise criteria for differentiating verbal calques from the homonymic collocations, composed of verbs and local adverbs as adverbials. The analysis of ambiguous examples usually requires very thorough analysis of the context, consideration of synonyms, antonyms, and semantically closely related words, close scrutiny of the originals and the 16th c. literary practice (e.g., it was standard practice to translate the Ger. prefix ab- with doli meaning 'away': abfallen > doli pasti).
The result of a mutual effect of foreign and Slovene word-formation paradigm was in most cases a pleonasm with a tendency to be resolved. The productivity of this word-formation model gradually decreased after the 16th c., but during the following two centuries it was in reality still greater than represented in the dictionaries (for puristic reasons). Verbal calques are still present in dialects, in greatest numbers in the bilingual territory (e.g., in Carinthian dialects). Checking the presence of verbal calques in other Slavic languages reveals similar situation and tendencies. They appear in the vocabulary of those languages that have been in closer contact with German. They are particularly numerous in Sorbian dialects.