Katolški cerkveni lisi. .h««. V ielfnik 7. vel. serpana. Ii n It 11 <1 n i c a< Navdahnjen otl Svoje. ki ga veseli. .Si sledenj kaj poje. Kar serce želi: Pnpivic od vinca. Od vojske žolnir, Od nekaj pa Milica, Mladenič, pastir. Zakaj bi od Svoje, Nje same vesel. Med zvodene roje Jest enkrat ne pel? Rccite vi drugi. Kar kolj se vam zdi Per nji se mi. slugi, Nar bolji godi. Jc lepga pogleda. Iskrenih oči. Ce tudi je bleda , Pa terdne moči, Mogočne postave, Kostanjevih las, Notrajne blišave Na milim' obraz'* Od svete neveste Je Salomon pel. Zaljubljene, zveste Presladko. vesel: Tako bi tel peti Od ljube vse dni Na revnimu sveti, Pa dano mi ni. Ne vidi sc lisa . Ne madež na nji. Nebeškga sti;>a Jo na jdejo vsi. Njo kleri poznajo. In njeno serce , In x mano imajo Ho nje tč zelje Zakaj si pa černa Preljubo ta čas. Od hudiga te rn j a Razbodcn obraz? Zakaj oblačilo Ilaztergano j maš In čistosti krilo Zavihati daš? Moj' bratje so mene Tako naredil", Lepote nobene Na meni pustil', Bogu sc pa vsmili In dobrini ljudem. Preljubi moj mili ! Le k' tebi še smem. Komu potožila Bom svojo britkost In kdaj pohodila Sovražne ojstrost' ? Le karn oberniti Ccm svoje oči? Se potolažiti Vez težke reči? Preljuba hivica. Pre/.lahtni moj žar. Serca golobica. Nadnebesni dar ! Po tebi zdihujem. Močim hrepenim . Se v tebi radujem. Se v teb' veselim ! Pa minejo leta. Iii prejde mladost. Ljubezen pa vneta Ne čuti slabost'; Ce tudi so beli Postali lasje . Se bolj so se vneli, Občutljej, želje. Pa dokler ne vgat-nc To moje oko. Ljubezen se zjasne, Se vnema za njo: Le živi picblažni Neomajani Him, V ljubezni tolažili Clo, dokler bo Krim. O kakšino njeno Je lepo ime? Perserčno. ognjeno, S spomina ne gre; Je Cerkev nam dana, Nje mila oblast, Katolška imenVana , Edina ca čast! D. Kako bi sc sole napravile« Zastran naprave šol po kmetih, se iz nekterih krajev nasveti slišijo, kterili hi ne bilo prcslišati. Ker je dežela bolj uboga, soseske z mnogoterimi davki, nakladi, odkupili, zastanki i. t. d. ob- težene, in nicm tega letaš še s točo tako hudo obiskovane; skorej nikakor ni moč, kakih diiarnilt shodkov za šole in njih učenikc mislili. Toliko ložej pa, kakor je seni ter tje slišati, hi sc dale rado-voljne šole napraviti, ako bi se od prave strani začelo. Veliko duhovnov po kmetih ima radovoljno šolo, in ne išejo per tem nobeniga druziga plačila, kakor zavest, de so kej dobriga človeštvu storili, ker so prepričani, de plačilo boljši jih unkraj groba čaka: in veliko jih je, kakor se sliši, kteri bi radi solo začeli, ako bi bili k temu od vikših spodbujeni; sami od sebe si pa ne upajo lahko, ker se rado nameri, de se take početja za prederznost ali za kako drugo napako razglasujejo. Tudi je veliko šoli nasprotnih misel, ktere so šolskim ljubivcam overki se podati v šolarije. Po vsaki ceni pa bi bilo zastran lepe keršanske omike skorej nar boljši, ile bi sc duhovni otročje odreje po šolah na kmetih, kolikor je moč, lotili. — Kar pa tiče prihodke in pomočke ondi, kjer šolskiga zaklada išejo. smo slišali svet, kteri se nam prav moder zdi. Naj bi se namreč gostnikam ali birtam nekaki krajcarji na bokal naložili, ktere bi mogli za šolovodrajtovati, v tem bi sc denara veliko dobilo, in nobedin bi nc imel nikakoršne občutljive škode: birtov in pijaneov bi se pri vsem tem ne mankalo. kakor se jih zdaj ne manka: ako bi jih pa za to kaj manj bilo. bodi liogu hvala, ker ravno gostivniee so večkrat. ki poštenje in lepo obnašanje kmetov okuzujejo. Po nekterih krajih gostnikiali piv (ličarji plačujejo ta sidski naklad, in pravijo, de sc zavoljo tega vino ondi ne toči dražji, kot drugod, kjer tega ni. Xa žganje bi pa bilo dobro še v eci naklad narediti, ker bi sc s tem utegnil tudi ta namen doseči, de hi se pitje tega strupa zmanjševalo. Zakaj, kakor so nekteri ljudje začeli na žganje lakomni biti. bodo hitro svoje liise in zemljiša v žganji potopili, zlasti pa ako pridejo judje v deželo, ako je res, kakor se *.|ic la-tn » hudo poželenje vas v greh \abi in napeljuje. Svet i-e in sleda vas ob nedolžnost. ob čistost. nar lepši čednost. pripraviti. Satan, ubijavee nedolžnosti in lažuik od začetka, pa tmli hodi okoli kakir rujoveč lev. in ise, koma bi požerl t I l'etr. .">. S.). t'e je nedolžnost inkrat zgubljena, je za vselej zgubljena; brez n e se bote časno. in če prave pukore ni, tadi večno nesrečne storile. Komu bi se milo ne •terilo, kdo bi ne jokal, viditi toliko keršanskih deklet, ki prelepi venec nedolžnosti za kratko, pregrešno, od hudobe navdano ternjevo veselje zamenjajo, ktero jim hudo vest, nar veči britkost, časno in večno nesrečo napravlja! Keršanske dekleta ! vas teh dušnih sovražnikov obvarovati, vas k modrima, svetimu, keršanskimu življenja napeljevati, vain pomagati, nedolžnost in čistost zvesto ohraniti, de kakor bste na telesu rastle, tudi na duši zmirara močneji prihajate, Boga v čast, vam in človeškima rodu pa v.srečo: to je namen naše nedeljske šole. Dc bomo pa imenitni namen ložeji dosegli, vam gre posebno naslednje opomine si dobro zamerkati, in jih natanko spolnovati: 1. Molile rade; vsa pomoč pride le od Boma. 2. Očistite pogosto svojo vest v zakramentu sv. pokore, in pojdite vsaj vsaka dva mesca k spovedi. še boljši je. če se o praznikih mature Božje in v kvaiernih nedeljah to zgodi. Tudi je lepši in pod-budljivši, če vas k spovedi in sv. obhajilu več skupej pride. 3. Službe božje ne mudite. V Cerkvi ne smete zadej, ampak vselej bolj spredej se znajti. Kako te pa zaderžati gre . vam je znano. 4. V obleki bodite pametne in poni /.ne. Ne pozabite nikoli, de obleka ne stori človeka ne bogatejšima, ne častitljiv šiga. ne boljšiga. Kdor z obleko ali drugo nečimeriiostjo hvale ise, ima prevzetno, na-puhnjeno seree. 5. Z dru«rim spolam se sramnžljivo dekle čez neojribljivo potrebo in namši pečati ne sine. Vasovati ali plesati se devici ne spodobi, tudi ne v take hiše na prejo hoditi, kjer se opravljivi in nespodobni pogovori ali nespodobne norčije imajo. (>. Na božje pota. na žegna nje ali sploh k andohti v bližnje lare no sinete hoditi — brez dobljenima privoljenja. 7. t) mamljive pijače, in posebno ž manj a se je vsakterimu. toliko bolj pa še ženski varovati treba. 8. Šolane si bodite kakor sestre med sebnj. molite ena za drugo, ena drugo greha varite, ena drugi k dobrimu pomagajte. Opravljati, raznašati, zmerjati je gerdo in greh: za vas pa bi bilo še gerši. Keršanskc deklice ! ker vas veči del za pridne in dobre poznam, ker sim prepričan, de rade vbogate, vas k zveslimu spolnovanju teh vodil opominjal ne bom. — Vam. ktere ste dans vpervič prišle, Iu šc rečem: V šolo hoditi, se med poštene šolaree šteti, je velika sreča in čast, ktere dozdaj niste imele, le hočete v tej častitljivi družbi ostati, spolnujte poprej imenovane opomine zvesto, ljubite Boga. vbomajle starše in prednike svoje, in hodile drugim dckletam v lep izgled. -— Ce bom pa med vami ktero spačeno in nevbogljivo spoznal, bom primoran jo posvariti, in ko bi ponovljeno svarjenje nič ne pomagalo, ji bom kakor nepoboljšljivi tcnlo-vratnici duri pokazal, iu jo od te poštene družbe za vselej odločil. Keršanske deklice ! ohranite nedolžnost in poštenje, in zvesto vbogajte vse. kar sini vam opomnil, de bote veselje angelov, tolažba staršev, naše upanje, čast in sreča fare. Zato se posebno Mani in svetimu A loj/.ju v-ak dan priporočite, posebno pa dam k zaietku sole. Molite tudi za nas, za svoje sedajue in nekdajne učtnike. 1» Božje usniilciijc. Neki mladeneč, kteri je bil ves igri vdan, gre en večer s svojimi tovarši igrat, in zaigra vse kar ima. Mladeneč ves senlit zavoljo te svoje zgube, začne Boga preklinjati in reče : „No Bog ! veči krivice mi ne moreš storiti, kakor si mi jo zdej storil." Prigodilo se pa jc, ko se s svojimi tovar.ši domu pelje, sc voz zverne. Vsi so z voza padli, pa samo imcnovaiii preklinjevavec je bil na nogi budo ranjen, tako, de so ga njegovi tovarši morali domu nesti. Ko je na svoji postelji ležal, in zlo hude bolečine terpel, je začel, namesti de bi sc bil k Bogu obernil, — Boga se hujši preklinjati. rekoč: rBog ! ti imaš svoje veselje nad tem, de si pokazal, »le mi še kaj hujšiga storiti zamoreš; več mi ne moreš storiti, pogrezni me še v dno pekla, de bo tvoj serd obladen ! ■— Nato je prišel en pametin mož, mladem a dober prijatcl k njemu in mu prav prijazno pravi: rNckiga dobriga prijatla imam s seboj, rad bi tebi še roko podal iu sc poslovil, predin uiuerješ." — Mladeneč dovoli, de naj ga noter pokliče. — Na to vzame mož podobo križaniga Izveli-čarja spod oblačila, jo pokaže terpijočimu, skorej ob-upnimu mladenču in milo pravi: ..Glej ljubi moj. to jc tisti dobri prijatcl. gotovo nar boljši tvoj prijatel, ta je tvoj Odrešenik, in je zavoljo tebe. — de bi bil večno srečen, — toliko terpel, in clo svoje življenje dal: je li tedej mogoče, de bi On tvoje pogube iskal in se je veselil ? Ozri se le nekoliko na svojiga Zvcličarja. poglej njegove razpete rame, ktere le zato razpete ima. dc bi tebe objel; poglej njegove prebodene roke in noge, in njegove odperto stran, i/, kterih jc on svojo kri do zadnje kaplje dal; iu to vse le zato, de bi ti zveličan bil! rAli ne spoznaš tukej Božjo nezmerjeno milost in ljubezni, pa tudi svoje velike hudobije in pregrehe, ko si sc prederznil Boga preklinjati? Pogled na brilko podobo našiga Odrešenika ga je omečil. je začel je svoj grešni ttan premišljevati, z večkratnim oziram na križaniga Jezusa. Žalost opade njegovo serce, mile solze toči, de je svojiga nar višjiga dobrotnika tako zlo zlo razžalil, spozna de ga je Bog -/.a t o tako udaril, ker ga ljubi.de bi ga po tcrpljciiji k spoznanju in k pokori pripeljal, de bi ga rešil iz brezna pogube. — Voljno je zdaj prenašal svoje velike bolečine, ker je rana vedno hujši prihajala, in jc vse v duhu pokore preterpcl. dokler de je svojo dušo izdihnil. Z veliko žalostjo se je svojih grehov pred spovednikam obtožil. Cmeri je polno zaupanja v Božjo preveliko milost. Kolika tolažba jc to za grešnika, kteri resnične želje ima, se spokoriti in poboljšati, ker še sme upati odpušenje in milost zadobiti! I.e z zaupanjem naj se grešnik poda k stolu milosti Božje, tam jc zdravilo za njegovo bolno dušo, tam rešenje, tam večno življenje! Ce so ravno tvoji grehi zlo zlo veliki, nikar ne obupaj, zasluženjc Jezusa Kristusa je še večji, njega usmiljenje neizmerno. Sveto pismo pričuje : ,.Naj zapusti hudobni svojo pot, in krivični svoje misli, naj se k Gospodu verne, in on se ga bo usmiiil. in k našimu Bogu, zakaj pri njem je v eliko odpušanja." Iza. 55. 7. — Zraven tega pa naj grešnik ne pozabi besede sv. Duha: ..Ne reci: Grešil silil, in kaj žaliga se mi je zgodilo. Zakaj Narvikši je polerpežljiv maševavcc. Iu ne reci: Csmiljenjc Božje jc veliko. B »g sc bo usmilil nad obilnostjo mojih grehov, zakaj njegov serd se tako hitro približa, kakor usmiljenje, in v grešnike sc njegov serd ozira." Sir. 5, i 7. D —n. ^tapuliin in Ponižin. Napuhin in Ponižin skupej tnem križa gresta: Po-nižin se ponižno odkrije, Napuhiu napihnjen meni gre. Ko dalje gresta, poldne zazvoni; Ponižin ponižno klobuček z glave vzame in angelovo češenje moli: Napuhiu svojo belo štulo na glavi ima, iu Ponižina zanicljivo gleda. Napuhiu in Ponižin še dalje gresta, in prideta skorej nehote v neko ccrkev, ko jc bilo ravno povzdigovanje. Ponižin ponižno poklekne ter včlovečeniga Boga v podobi beliga kruha in vina moli; Napuhiu nese roko na čelu. — bi menil, de bo križ delal, — pasi Ic svoje kuštre gladi in vravnova; potlej nese roko v žep. bi mislil, de bo molek (rožcukranc) iz njega vzel, pa privleče očialuik, se stegnjeno in čversto vstopi, ter med nar svetejšim opravilam brez strahu in sramožljiv osti na vse strani zija. Lc malo poterpita, Ponižin in Napuhin ! popotvanja še ni konec, pa kmalo ga bo.- Cez dolgo, pa vender ne prav dolgo časa prideta Ponižin in Napuhin pred S o d n i k a. Kaj bo pa zdaj? Ponižni poklekne pred sodnika in prosi milostljive sodbe; Napuhiu se čversto pred - nj vstopi inrcvsnc: Jesi se sodbe ne bojim, nimam nobeniga greha. Pravični sodnik Ponižina za loke prime in ga prijazno na svojo desnico posadi, rekoč: -Slehern. kteri se ponižuje, bo povišan.u Napuhiua pa v večne tamnice pahne, rekoč: ..Slchern. kteri sc povišujo, bo ponižan !" Nauk iz nauka. rPrevzetnež bo padci in se bo pogreznil, in nikogar ne bo. de bi ga vzdignil!" J. Veselje iu upanje katoliške Cerkve. V sredi žalosti in britkosti je katoliška Cerkev tudi marsikaj veseliga doživela. Posebno veselo je. dc so misjoni po množili krajih vse djanje iu obnašanje ljudstva prestvarili, česar bi noben človek ne bil popred v tako obilni meri upal. Božja milost jc tu očitna. — Droga veselica jc. dc se jc kalolištvo med krivoverci začelo tako obilno razširjati. V Kristianii. v Ateni in v Berolinu se katoliške cerkve zidajo, všvedii. v llešnu. v Kalen, v Jeruzalemu, po Angleškim in Irskim iii drugod se krivoverci neprenehama h katoliški veri spreobraeajo; v Afriki se nov misjon po našim rojaku Iguacii knoh-leherji odpira; na Dunaji je sila društev za podporo misjonarjev in druzih keršanskih namenov; Konjrcauci povsod z dolgim nošam odhajajo: se bo v idilo, kaj bo v Ljubljani 7, reci sedem sostavkov od izrejcotrok v K n i m rongcanskim v Ljubljano poslanim listu, storilo? Kksbe-nediktinar Ljubljančanam zastran odreje otrok malo zaupa. ker jim ves list, popisan z otročjimi rečmi pošilja in vsiluje. Ali pa morebiti kučera le misli, de Ljubljanskim štacunarjcm škci niceljiiov pcrmankujc. ter j h — kolikor močno ga njegova Ijubc/.in žene ! — želi iz zaderge spraviti ? \a vratih v veenost elovek ilrugae misli. Mladimu protestantu, ključavničarju iz Oedenburga, je 7. mal. serp. v Celju na žele/.uici roke in noge zlomilo. V bolnišnico periiišcti želi duhouia, de bi mu svete zakramente podelil. Duhoven mu odgovori, dc niemu kakor protestantu svetili zakramentov ne more podeliti, de bo pa ž njim molil ter ga k smerti per-pravljal. Ker jc pa bolnik le želel sv. zakiamentc prejeti. mu je duhoven rekel, dc bo njegove želje spolnil, ako v katoliško Cerkev prestopi. Ker je loduik k temu pri- pravljtn bil, mu je dal duhoven do popoldna odlog premisliti. Ob 5. pride duhoven, ga ob kratkim poduči, ▼ nazočju dveh prič v katoliško Cerkev sprejme, spove in obhaja. Sesti dan potlej je umeri kakor ud svete katoliške Cerkve. — Tako se velikrat na smertni postelji pokaže, de tudi krivoverci vedo, de je v katoliški Cerkvi dobro umreti. Razgled po kersanskiin svetu. Iz Amerike. Predsednik republike pod ravnikam faeijuator) g. Dicgo Noboa jc poslal k sv. Očeta poslanca. kteri mu oznanuje. de mu je vlada zročena.in prirekuje ob enim svojo verno vdanost k veri in Cerkvi katoliški. S ved i a in Norvegia. \a Švedskim vsakimu. ki h katoliški veri prestopi, premoženje pograbijo, potlej ga pa il dežele sunejo; vender so ondi katoličani toliko stanovitni ter pcrpraiIjerii vse zgubili in terpeti za sveto vero, de prebivavce po katoliških deželah zlo osramotijo. V štokholmu je mlada žena prestopila v kat. Cerkev. d. vikari ji je vse povedal, kako je v nevarnosti premoženje zgubili in pregnana biti. Ona mu jc pa odgovorila : ,.Jest imam Boga v sercu in dve zdravi roki, si bom že pomagala. — Neki IGletni mladcncč je bil od luteranskih vikših pastirjev z vsimi mogočnimi obljubami, žuganjem i. t. d. nadlegovali, de naj sv. vero zataji; pa vse je bilo zastonj. Mladeneč je ostal stano-vitin, in je svojo šc starejši sestro k stanovitnosti opominjal, in poterdoval, ki je tudi pred sodbo bila. — To nas zares na perve kristjane opominja. Angleško. Kakor se Angličanje zlo prizadevajo katoličanstvo zatreti in svoje kalvinstvo razširiti, in se zlasti na Laškim vgnjezditi, jim je zdaj celo v misel peršlo. v Rimu svojo cerkev sv. Pavla zidati. Dnevnik ..Times" pripoveduje, de je neki visok angličan v ta namen 1000 liber štcrlingov obljubil. Francosko. Airski škof je namenil, v rodišu sv. Vinceneia 1'avlanskiga temu velikimu keršan-skiniu apostelnu spomin napraviti. Sv. Oče so poterdili škofov sklep. Ta spomin bo namreč naprava ali vstav za starčke in uboge sirote. Nemško. 20. mal. serp. bodo v Detmoldu vložili pedstavni kamen za katoliško cerkev, ki bo sv. Boni-facju posvečena. Nemško, fi. .M a a sen sicer vrednik, zdaj pa začasen sindik Severinskiga viteštra, se je veruil v naročje sv. Cerkve. Rim. Sv. Oče so vredniku katoliškiga časnika: „.Toarnal de Bruxcllesu poslali zlato svetinjo. Na eni strani je podoba sv. Očeta, na drugi strani prerok Danici, ki na premaganim zmaju stoji, z napisani: Dirup-tus est draco, et dix.t Daniel: Kcce, quem colebatis : to je: Razpočil se je zmaj (kača), in Daniel je rekel: I.-jtc, koga sto častili. Temu lepin:u darilu je bilo pri-djano lepo pisanje, v kterim sv. Oče pokažejo, koliko je na katoliških časnikih ležeče. koliko dobriga zamorejo storiti za očitni red, za vero, ktere brezbožnost in merzla vnemarnost v pozabljivost ženete. — Pripoveduje se, de so se sv. Oče do katoliških vladarjev obernili s prošnjo, de naj bi se pri turški vladi v resnici popečali za kristjane v Bosni in Hercegovini ter jim toliko pridobili, de bi mogli rinati proti nasilstvu turškiga trinoštva. Iz Prage. Sveto leto je bilo na Češkim 6. nedeljo po binkoštih, to je. 20. uniga mesca sklenjeno. V Cerkvi sv. Jindriha v Pragi je sam vikši pastir pridigal. „Blahovest" pravi: ..Vse se je gnetlo k leči, s ktere so častitljive besede častitljivima apostolskiga namestnika padale kakor luč in rosa z višave v serca vnetih poslušaveov. Klicajoč k stanovitnosti in stcrplji-vosti v dobrim, naš vikši pastir ni pozabil svariti pred padcam poprejšnih zmot in grehov, ker to bi bila nehva-ležnost in prelomljena zvestoba." Dunaj. Tajčkatoliei ali rongeanci, kterih začetnika sta en nečistnik in en pijanec, so povsod zaničevani, le samo na Dunaju in posebno v Gradcu šc nekaj gujezda imajo. Pa tudi na Dunaju sc jih le p loža prijema , kar jc poštenih, se jim ta nejeverska soderga gnusi. Tako p. je g. Bcscnger od c. k. domorodne de-narnije ( banke") odpravljen, v kteri službi je bil 15 let, in mora tudi Dunaj za nekaj časa zapustiti, zato, ker sc šc zmirani prizadeva gnusno rongcanstvo razširjati. Dunaj. Minister uka jc razsodbo, ali sme tudi kak protestanški profesor v dekana ua Dunajskim vseutelisu izvoljen biti, vseučelisnimu konzistorju izročil. Sloveči govornik in pravdosrednik . Dr. Miihlfeld, jc v zboru v iskrenim govoru jasno skazal, dc bi bilo tako djanje velika krivica. Zatorej je bila volitev Dr. Bonitz-a z 11 glasi prot enimu zaveržena, in Dunajsko vseučeliše ostane za zdaj in. kakor upamo, za vso prihodnost , katoliško. Ljubljana. Kakor vsako leto, so tudi letaš o Porcjunkuli 2. t. m. Slovenci pokazali svojiga pobnž-iiiga duha, ker jih je silo veliko iz vsih krajev peršlo, se sosebne milosti božje, popolnama odpustkov vdcležiti, kteri se vernim :a čas dele, ako svete zakramente vredno prejmejo , in kar jc druziga potrebniga, dopolnijo. Ta spodbudljivi praznik jc letos posebno šc s tem povišan bil. de so trije gospodje v cerkvi očetov Fraučiskanarjev ti perložuosti primerne k pravi in resnični pokori budivue govore imeli. V frančiškanarski cerkvi je dvajset spovednikov neprenehama spovedovalo in tudi v vsih druzih farnih cerkvah so duhovni v petek, že nekoliko dopoldne, celo popoldne in v suboto dolgo dopoldan spovedovali. Nasledek jc bil, de jih je bilo samo v Frančiškanarski cerkvi okoli štiri tavžent obhaja-nih, in veliko tudi po druzih cerkvah. Marsikterim bo morebiti vstreženo zvediti, dc spoved se lahko že kake dni poprej opravi, kjer si bodi, in k sv. obhajilu zamore človek tudi v kaki drugi cerkvi iti; molitve za odpustke pa morajo v zadevni cerkvi reda sv. Frančiška od večernic poprejšniga dne (predpražnika") do večernic drujiga dne opravljene biti. Na tako vižo se jih zamore še veliko več te duhovne dubrote vdcležiti, kakor se jih sicer vdeleži. J. Ljubljana. 31. mal. serpana jc bil sklep gimna-zialnih šol v Ljubljani z zahvalno sv. mašo v stolni cerkvi. Po veliki maši so nar pridniši učenci lepe darila ir. rok v. č. g. deželniga poglavarja grofa Chorin-ski-ta prejeli. Ta slovesnost, ktera je prijatlam mladosti zmirej ljuba, se je s primernim govoram v. č. g. gimn. vodja začela in z zahvalnim govoram l niga osmo-šolca končala. Kar je v obeh govorih posebno globoko v serce seglo, je to, de sta bila polna, ne ajdovskih bogov in boginj, temuč čistiga in ognjeniga keršanskiga duha. In tako je prav; kristjan, kteri se svojiga keršanstva zave, se ima povsod in vselej kakor kristjana spoznati. nKdor me bo spoznal pred ljudmi, tega bom tudi jest pred svojim nebeškim očetam spoznal". Pri tej priložnosti je deželni poglavar tudi učencu J e reb u iz Vodic, ki je pretekli mesec nekiga fanta z nevarnostjo lastniga življenja iz velike Ljubljence smertiotel, darilo za otetbo v gotovih 25 goldinarjih podelil.