n« p I « 8 a n a v gotovini T EV. 17. V L J U B L I A N I, DNE 26. APRILA 1933 LETO 46. jg to Din za celo leto. Za Inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka 1 Din. V inseratnem delti vsaka drobna vrstica ali uje prostor tO Dia. Izhaja fsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«; naročnina, reklamacije in inseriti Upravništvu »Domoljuba' v Ljubljani. lelefon uredništva: 2549 Telefon uprave: 2992 I Huda nadloga Letos je hroščevo leto. Pa še prav po-febne vrste, kajti zelo redkokdaj se primeri, ga bi se pojavil ta silni škodljivec v istem etu v tako obširnih pokrajinah, kakor se bo I. 19.33. Profesor dr. Zweigelt v Klosterneu-biirgli je iz mnogoletnih opazovanj in iz na-Iničnega proučevanja htoščevega življenja iz-računil, da bo letos hroščevo leto razen po Isej Dravski in Savski banovini, tudi skoraj bo vsej Avstriji, po Moravsketn, Slovaškem, aeloma po Madjarekem in še po raznih drugih pokrajinah z enakim podnebjem. Rjavega hrošča moramo prištevati k naj-jnjšim zajedavcem naših kulturnih rastlin in največjim škodljivcem našega kmetijstva, iajobčutnejšo škodo nam dela kot ličinka pgrc, >črv ), ki živi čela tri leta v zemlji in hrani s koreninami najrazličnejših korist-lih rastlin. Posebno hudo so prizadeti trav-liki in košenlne, zlasti v brežinastih legah in bb sušnih letih. Mnogo škode utrpe pa tudi bjivski sadeži. V sadjarstvu dela posebno ve-iko škodo po drevesnicah, kjer uniči na ti-joče mladega sadnega naraščaja. Po nekaterih »osebno prizadetih krajih je vprav zaradi te ladloge nemogoče baviti se z drevesničar-itvom. Pa ne samo hroščeva ličinka ogre ali ►črv , ampak tudi hrošč sam dela znatno Škodo, zlasti koder se pojavi v velikih masah. V slast mu gre posebno nežno lističje košČi-Sastega sadnega drevja. Znano je tudi, kako Jgoli na samem stoječe hraste in mecesne, jdivje kostanje in pa tudi gozdove, zlasti ob pobu, kjor mejé na polje, na pašnike in travnike. Huda nadlega za kmeta je rjavi hrošč. Skoda, ki jo prizadeva našemu gospodarstvu, presega milijone. Umljivo je torej, ako že od nekdaj skušajo na razne načine, kako bi mu prišli uspešneje do živega ali celo, da bi ga popolnoma zatrli. Todn žal vsa prizadevanja loslej še niso rodila zaželenega uspeha, kajti ti ga škodljivca, ki bi bil tako trdoživ, kakor e rjavi hrošč in katerega splošno zatiranje bi bilo tako težavno. Edino možen in vsaj deloma uspešen način zatiranja je nabiranje in pokončevanje hroSiev v hroščevili letih. Pa tudi nabiranje bo imelo ugoden uspeh le tedaj, nko bo splošno, torej povsod, kjer se hrošč Pojavi, organizirano, torej po gotovih načelih urejeno in pravilno izvedeno. Zato opozarjamo vse prizadete činitelje, da se pravočasno *- m z vso odločnostjo zavzamejo za to [važno zadevo. Povedati moramo pa vnaprej da brez šolske mladine se ta akcija ne da uspešno izvršiti. Nabiranje se mora začeti takoj, ko začno prvi hrošči lezti iz zemlje, ker se samice kmalu oplode in začno z zaleganjem. Nadaljevati treba nabiranje vse do tje, dokler letanje ne poneha. Edino primeren dnevni čas za nabiranje so rane jutranje ure, dokler hrošči vise otrpnjeni po drevju in se dado izlahka otresti. Ko posije solnce in se ogreje zrak, je za tisti dan delo dovršeno. Urejeno nabiranje se vrši tako, da se primeren okoliš (občina) razdeli v manjše odseke, katere je treba potem vsako jutro obiti in skrbno pobrati vse hrošče, ki jili je moči doseči. Za vsak posamezen odsek se določi posebna skupina pobiračev, ki naj bo sestavljena iz 10—15 oseb. Skupino vodi vodnik (n. pr. učitelj ali kaka druga ugledna oseba), ki skrbi za potrebno resnost in red pri delu; prideljen inu je otresač — tudi odrasla oseba ▲ YJB mM m k TERPENTiNOVIM MILOM Fere /v v bHo ! — ki nosi dolg drog z železnim kavi jem in pa kakih 10—12 otrok. Stare;;1! in močnejši nosijo posode za nabiranje, mlajši in šibkejši pa samo pobirajo. Tako sestavljena razmeroma majhna skupina pod resnim vodstvom doseže dokaj več nego cele druhali otrok, ki se brez pravega reda preganjajo po grmovju ali po gozdu. Dosledno organizirano pobiranje hroščev zahteva, da ena in ista skupina pobira vsak dan po istem odseku. Nabiranje se najbolje obnese po grmovju, ob robu gozdov, po sadovnjakih, po posamezno stoječih drevesih in sploh povsod, kjer je opaziti največ hroščev in je najlaže priti do njih. Nabrane hrošče je znašati v kako centralo, n. pr. k županstvu ali v šolo, kjer mora biti preskrbljeno, da se takoj zamoré, kar pa ni tako lahko. Če hroščev ni preveč, jih pomorimo z vrelo vodo. Zanesljivo sredstvo v to svrho je tudi ivepleni ogljik, ki ga je treba za 100 litrsko posodo 10 dkg. Hrošče je stresti v posodo, ki se dobro zapre in dodati primerno količino žveplenega ogljika. Čez noč so vsi mrtvi. Nabrane hrošče žive ali saino omaljene (n. pr. s premalo vročo vodo) zakopavati, se pravi metati ribe v vodo. Če zakopljemo hrošče še tako globoko, bodo kmalu zopet vsi na površju. Brez primerne odškodnine je nabiranje hroščev kaj malo uspešno. Zato je neogibno potrebno, da občine določijo v ta namen primeren znesek. Ta izdatek se bo gotovo dobro izplačal. Nagrade naj se plačujejo le po teži nabranih hroščev. Na vsak kilogram jih gre okoli 900. Mrtve hrošče najbolje uporabimo, ako jih podelaino v kompost (gnoj mešanec), ki je goden v 2 ali 3 letih, ako ga večkrat preme-čemo. Včasih bi bilo zelo umestno, ako bi na manjših zemljiščih, kjer imamo za samice posebno vabljivo rastlinje, ali pa kjer je še gola rahla zemlja, zabranilo zaleganje. To dosežemo, ako pokrijemo zemljo z asfaltno lepenko, ali ako jo precej na debelo potrosimo z žganim apnom, ki je toliko ogašeno, da je razpadlo v prah. V novejšem času uporabljaj« v te svrhe surov naftalin, ki se ga samice daleč ognejo. Seveda, na ta način je mogoče zavarovati le majhne prostore. S tem pa seveda pomnožimo zaleganje na sosednjih zemljiščih. H. Naročajte in čitajte naše katoliške tiste: »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«! - V vsako katoliško hišo katoliški časopis! t' vi- RAZGLED PO SVETU Sovieti so se ustrašili Že zadnjič smo poročali, kaJco si angleška vlada ua vse moči prizadeva, da reši par svojih rojakov inženjerjev, ki so prišli te dni pred moskovsko sodišče zaradi špijonaže. Te dni je bila izročena sodba, po kateri so bili štirje obtoženci obsojeni na takojšen izgon iz Rusije, dvanajst obtožencev (med njimi deset Rusov) pa ua zaporno kazen od 2 do 10 let, dočim je bil eden oproščen. Kazen je torej za angleške rojake zelo mila, zakaj samo dva sta dobila mesto smrti po par let ječe. Ker angleška vlada še vedno pritiska na sovjete, se pričakuje, dn bo tudi obsojenima Angležema spremenjena zaporna kazen v izgon iz Rusije. Nehote se človeku vriva vprašanje, zakaj so boljševiki napram Augliji tako popustljivi. Gre za sovjetski žep: boljševiki so se ustrašili angleške grožnje, da bo angleška vlada prepovedala vsak uvoz iz Rusije, če bodo obsojeni angleški inženjerji. To bi bil za ruski izvoz strašni udarec, zakaj sovjetska Rusija v Anglijo za skoraj 164 milijonov funtov šter-lingov več uvaža kot izvaža, ali z drugimi besedami, Anglija je tista, ki daje sovjetom valute in devize (vrediv"tue papirje), s katerimi more plačevati Rusija svoja naročila v inozemstvu. Poleg tega je Unsi ja dolžna Angliji 22 milijonov funtov, ki bi jih morala v kratkem plačati. Z milo kaznijo napram inženjer-I jem [Hi upajo .sovjeti, da jim bo plačilo te j vsote odloženo. Odločen nastop angleške vla-1 de v varstvo svojih rojakov pa ostane vreden j vsega občudovanja, pa tudi posnemanja, ka-! dar gre za druge nedolžne žrtve. Vzroki napetosti med Italijo in Jugoslavi o V uglednem angleškem mesečniku so bili nedavno podani vzroki napetosti med Jugoslavijo in Italijo: Mirovne pogodbe niso zadovoljile ne ene in ne druge države. Dalmacija s povsem slovanskim prebivalstvom je pripadla Jugoslaviji. Italija pa jo zahteva zase. Ker ji to ni uspelo, se je vsedla na Albanijo in Je skušala skleniti z njo carinsko pogodbo. Ce bi se Italiji ta zveza posrečila, je neodvisnost Albanije pokopana in Jugoslavija neposredno ogrožena. Drugi vzrok napetosti je politika Kima napram sosedom. Jugoslavija si je resno prizadevala, da ustvari dobre odnošaje z Madžarsko in Bolgarsko, toda italijanska diplomacija j to z velikimi žrtvami preprečila. Italija ]e sklenila-z Madžarsko prijateljsko pogodbo, nato pa je Mussolini zahteval spremembo mirovnih pogodb. Poskus sporazuma med Rimom, Parizom in Belgradom se je izjalovil zaradi odklonilnega stališča Rima. V zadnjem času neti italijanski tisk staro željo po Dalmaciji in podpihuje ueprijateljc Jugoslavije. V Dalmaciji ima Italija ustanovljeno posebno organizacijo za širjenje italijanskega mišljenja. Italija podpira vse nasprotnike Jugoslavije in hoče izzvati njen razpad. Ce gre Italija predaleč v svoji protijugoslovan-sk^. politiki, bo imela proti sebi vse prijatelje miru, ki ga jO svet najbolj potreben. Italija s Drobiž. Malokje na Vipavskem so imeli za letošnjo veliko noč v hiši bel kruh. — Ze okrog 200 slovenskih posestev je prišlo na Goriškem v roke italijanskih velebauk. — Iz. zapora so izpustili stolnega župnika v Gomči g. mons. Ignacija Valentinčiča. — Ko je padri s senika, si je do smrti razbil lobanjo 24 letni Vladimir Susa v Senožečah. — Z odra je padel 33 letni Franc Vičič iz Renč; nanj pa je nato padla še težka deska in mu zdrobila lobanjo. Mrtev. s V 120 m globok prepad. V bližini Grahovega se je pripetila strašna nesreča, ki je zahtevala življenje 13 letne deklice Kristine Troie. Njen stric Justin Troie jo je vzel s seboj na bližnjo goro, kamor vodi njegova lastna vzpenjača, ki jo rabijo za prevažanje lesa. Nazaj grede se je deklica peljala s tovorom. Ko se je deklica pomikala čez globok prepad, se je nenadoma utrgala žica in tovor je z 'njo vred treščil 120 m globoko. Nesrečno dekle je bilo seveda takoj mrtvo. A Pri »Cešniku Ljub liani Lingarjeva nI. Stritarjeva je najboljši nakup oblek za možke in ženske ter drugih potrebščin. Postenost mojega potjetja je znana. Avstrija s To in ono. Avstrijska vlada namerava prepovedati uvoz premoga. — Na vseh avstrijskih ljudskih, meščanskih in srednjih šolah je verski pouk zopet obvezen. — V Pliberku so našli v prodajalnici ubito trgovko Marinšek Terezijo. Glavo ji je presekal s sekiro najbrže kak tihotapec, ker je zmanjkalo usodno noč trgovünd 12 kg saharina, 8000 Din in 800 šilingov. — V Žrel flu. so pokopali 71 letno Kromplnovo mater Uršulo Tomažič. — V zasluženi pokoj je stopil g. A. Hutter, župnik v Krčanju. — 6 korajžnih Beljačanov je na čolnu odveslalo po Dravi proti Črnemu morju. Računajo — ker se bodo med potjo mudili v vseh večjih krajih — da bo potovanje trajalo dva meseca. — Zgorelo je župnijsko gospodarsko poslopje v Galiciji; rešili so samo živino. češkoslovaška s V boju ia verska načela. Ni je države, kjer bi se .v današnjih dneh v večji ali manjši meri katoličani ne bojevali za krščansko šolo m krščansko vzgojo. Tudi v češkoslovaški republiki ni drugače. Tamošnji katoličani so v veliko korist držav« zastopani v vladi že od obstoja češkoslovaške republike z dvema ministroma iz vrst Ljudske stranke. To dejstvo precej ovira češke svobodomislece pri izpeljavi protiverakih načrtov. Vendar je na češkem mnogo brezverskega plevela, ki daje zavednim češkim katoličanom mnogo opravka Prosvetni minister v republiki je sociali^ reko noči izgubil za 15 odslotkov vrednosti, (ot vzrok navajajo Američani, da je mogoče e na ta način rešiti vprašanje dviga cen m mednarodne ter notranje zadolžitve. Tudi metli Amerika, da l>o s padcem dolarja lažje konkurirala na svetovnih trgih in tako oživila svolo trgovino. Na svetovnih tržiščih se vedno bolj Uveljavljajo države z razvrednoteno valuto, ta-jio n. pr. Japonska, ki je izpodrinila na muorili tržiščih druge države. Angleži se boje. da iKido s padcem dolarja izgubili prednost nn Ivetovnih tržiščih. Drobne novice Angleški London šteje sedaj 8 milijonov ■00 (100 duš in je torej največje meslo na svetu. 120 ljudi je pokopal pod seboj plaz v po-ajiui Trnillo, v južnoameriški državi Peru. Griinhimlra ostane v posesti Danske iu le Norveške, je odločilo haško razsodišče. Petorčke je povila kmetica Coppola v Foggiji. 100 osoh jo bilo ranjenih pri proližidov-Jskih izgredih v Cernovicah. H Veliko tovarno čevljev so pričeli graditi ■v glavnem mestu Sibirije v Novosibirskem. t Bolgarska vlada je zopet začela preganjali pcinljedelce. 0 velikih nemirih v severni Italiji poroča-|jo francoski listi. Ni kruha Italija p/išilja sedaj orožje Madžarski baje preko Bolgarije. V višji razred laliko prestopijo srednješolci, čeprav so padli, ako so pomagali Hitlerju do zmage. Ì1100 milijonov dolarjev znaša primankljaj ameriškega mesta Newyorka za novo proračunsko leto. 70 odstotkov angleških bankovcev je sedaj [kritih z zlatom. Kitajski roparji so umorili p. Otmarja j SI impila, doma s Tirolskega, i Japonci oblegajo glavno kitajsko mesto i Peking. ( d Namesto telička — medved. Belgrajski [časopis »Vreme? piše o dogodku, ki se je od-! 'Bral pri vasi Zabljaku. Krava nekega kmetovalca je vrgla te dni tele, bolj podobno medvedu kot teletu. Glava je popolnoma slična medvedovi in ima ostro zobovje. Krava se je Prošlo leto na pašniku zatekla, pozneje so jo našli Imela je polno ran, kakor da bi se bila bojevala z divjo zverjo. CELTRAVNfK V PflÀLNEM KOTLU i Kakor sprovi solnce, kadar belimo perilo na travniku, na milijone kisikovih mehurčkov skozi mokro perilo, prav tako potisne Rodion na milijone kisikovih mehurčkov s čistilno peno mila vred Že med pranjem skozi tkanino Veliko bolj zanesljivo in hitro postane na ta način perilo snežno- RJ.2-ÌJ I M d Slovenski vladika med tolažbe potrebnimi. Kakor je splošno znana lastnost našega prevzvišenega vladike dr. Gregorija Rožmana njegova velika ljubezen do delavcev in reve-žev, tako so mu še posebno pri srcu največji» reveži-bolniki. Te njegove ljubezni in dobrohotnosti so bili deležni na velikonočni ponedeljek tudi bolniki ljubljanske splošne bolnišnice, katero ja prevzvišeni obiskal. Gospod vladika je daroval najprej sveto mašo z gin-ljivo pridigo, po sv. maši je pa šel od oddelka do oddelka in obiskal tudi one bolnike ob bolniških posteljah, ki niso mogli k sv. mail v kapelo. Prevzvišenega je vodil g. upravnik bolnišnice, dr. Gerlovič v spremstvu škofijskega tajnika, g. kurata in službujočih zdravnikov na posameznih oddelkih. Bolniki so s« visokega obiska zelo razveselili KAJ JE 9m*t 30» t mia Neprijeten duh ust IKtWfi .1! --vim ' ,JHiät«» iti .•:.>■• ti-untì.» ,«iK>i'j timo* .»■ ;»'.>«»• ili '/t -««Mi. fi»f«M (!'■;!»• • ili & ■/■jdlw.'.t. niiii ii -n .•» nn^t i«im«w»ia :,',»',.•!•;- «i» j ./(MuM^ifl i-Mi»!'-' c »am. >!';>'-jv<; ■■■•">i MAimw** •«»»••- ,1 iJnt :h«üft .....<>!::»> ^ i«b!- BMnawiWefr «samu» . --.e -• ■ . )-.»rs4' jb'" '" ja* «•* musa * .■,-••'- '".- , o 'to ,*' •=HfB:«imi 3>Iifo i» wart. ■ «KKió; iit« iJfc» > 0 (M>trti • livxi AH .U"" :*k'-'; te j< s üfwn« »fijie :i'.<">- pni , iiO •lilo ■'f. -asfetim .orili •tf " vf .>/,K''fil ;, ■'■■. * v " vtH0*lW ,f vi-'n ,M»»> ^ «v #»<■■ -toma JB Datato («» ./■ y:. tarih ljudi hi Otfflk (Vrr'iH •«• f' V«/^ ptmitMt or» itMttnjii Afoj/a-> rw^ri^« t«Wo (Mr/liri. >f»M; ,;■< it t»«««! «1 otmko * • «/»' .'•« ži '»m v Mwh in tpw iti ••■ :/ " -Ilìtilltv. Tomu jpWpMSi'Jtl {a « in ge^saar-^m '■.osso: rt »'ira proli- j, " ■'>. restie .')-/ovi. :,etr.i « je odlod iaz ri! v-, v«; 'er V'ku ireh or ' r»i •• S.4: f; ^f. .O'!:.....p'.lhfii» ic-1-HiaS v ............... ■<■■■': -"iropno zq:iR*ff>-Ifì .-»lavi}. 'fitó "•> i'.-' K,. : i r-, Ijjfe, ! •>: Virgole :i 7 r;,.,>.{,.. Mi ila] An-on, '-• » Anloti, >>; Haft Janez. .41. Il; S.ri'irof»a Aiof/ ' ili M.-^of« -io/.!-, «t 13; ;fi»pin. /av» :-.vainina inta . «» v-«» pojjr.?»>!<•« nt-': i -vi <;«(»» Din. Ljur«!-/, oHt«kc onn»(Ti /,»•• '-'/a airoajo - čim .»a-kr»;ti živin«- pom.iga rev /.em. kdnr moro, ziast'.i oWa-i' V».« 'ini » [.<•.» pa ni j v-iaj ta rtf rcri.-i buči, tU bodo primerno zavarovati wo j« imi»!« pro i požani. Po trupla očeta do otroka U"tn Slivam a« jo t« dni pi .potit ,, iio'k-k, v k(it«r«nn jn aboraj pri«<-t ob >i-ip-oje /»fmll mojega 7 ina«aeav ^taregw ro/-it z io,p« H;ito Raral.cgo-,, /.«koti /n Ml -j /.fo'rilkii >reAe.n, poznoj« P1' pi -Ib, 'io ro-ttOfll« i I, tako d» jft Kala Z#~ fiiovrfii« • ojep.,« mož» in vrnil« k * .irüent i':' «'(ululili j,« pilila tedaj 4 «(»"".er. •lin ,!/» Ui jo oč^i Alidnlab nmnvM- iv, gori»/, Ijniiii »V-« j« jiarnW'iv») ««m skrbeli 'Hoji. otroUd. M «j noi Ihm M vrne. Ma-tini 'tiir--i jo iir.-itjo p» m iingovarjnli H»lo, ""i t A Abdtilnb.i otroka mm, kar j« todl t*» iforiln o Aumor p« AMnlah ni hotel iii^Jt«!' .-Meli, u-mvo/. jc mtoprotao «»htevai 0'l žonn, n«i V r«* k njwnii in »krbi z» mu». To pn jo Hala 'Sklonila. Hatina brata thrmm in All ju f.i'.'.r>rj<>'»'r imo t. Za o-i - "Miru'., : . , f.. •' -o. ?.iisttiutt - ir.. :r : v, u r. rFm J l V— rttti- - 'It» ■ oa*li l1' '-»fes »ti m loh^ 1f. — sarfpssj-. , -Jàaij,. jemo '*>( i «MmiKKi jk>*ß&vr. — « ■: ao^naih Aiža -m ž..*?>atm -a toopii^ajA • i im-te -ut pnSpravfj*»-/'' — v m ta. tikal nBa»tk*tMi «id :.,3. '.'*i ob soptem remean -;ip«L -aje xint. :rMam i -eéen^h atti äßrttapj -irah. izt-roma ymnd, — Sa -re.tt ie rtragič ;ea» äpah. P?et«v in- kScaia .» .ieiu. Za yikemfmatite piovuta a« -rnaiis actih pt.pm. i&p-, a-»vii -irartst-o -&»«sifcc. lei ga «ratóne-4» ikcopiak' t>ó ia ptev-Äi tako -mj-m GII«ta aa atu aìm ae: »poft^do . .-/•:uo .i« ~ 'i«ni|e -i.-^kìììieì ^riìa. :-.. :■: if ii. S& 4;; •".!* ."OflitSif, Si; JJt. I zannilo, ki fi ■ ;jj«nt ikslgfint >->-,;. sneijej»j - lajfinei-.- er jo aapranjo -a tac. Sartaijo aliate ? »njimt aešlellmi »vi preo-••uifiifc /«tmljo »o ja rahijai«. — ferai^eaa wj •a aa iopiam. *• prrem sedmi irmi pisce-v-iaSti dve ori, r drage« '"33ki •itre ta pel 'le fri are, >oteai pa "salie tri ire. Veitka nad-ioga v perjtt'narMva -n razne aale;:vive '<«. ITTN % f; f J hTrÖBE. tapftv-T. fifWI*0SVET9RA OWPA STffV. !« rPSl LEVI!). •«ani. Cu .sièetm uspešna pro« ajim .;or:t moramo poznati .is ram bua sredstva Naie p-ip'.diaje sai rade pripisujejo vse àar.e «li» ai preniadu in pa piki na jerika. Zato sa aoi ,• roko :a piko p»>éf Tako delaj.,. 5 '.eoi i» ni.v5 kokoš prav aič odzdravile, prej aasr-r-itni Kaj pa je pika na jezika? %ys -e zama-i. kc | koš diha skozi ki un namesto »kozi nosni lai njici in tako se pojavi vnetje sluznice aa jeziku in nato trda koža, pika. Najhujša kurje nalezljive bolezni so kokošja kolera, ifu« in še druge. Cela dvorišča kurjega rodu so izginila vsleii nalezljivih bolexni. Samo v dravski banovini znaša tozadevna škoda več deset milijonov dinarjev. Kolero neredko zanesejo 1 vas ljudje, ki poberejo ob železniški progi mrtvo žival, vrženo iz železniškega vagona Kolero prenašajo na domače dvorišče '.udi vrabci ia druge ptiee. ki so kjjuvale drugod na koleri pogictilo žival. Na koleri obolela kokoš se drži otožno, poveša krila, pomodrita ji greben in podbradek, težko diha. skoraj piska, dobi drisko, pade 3 palice ia običajno hitra pogine. Kadar zbolita na ta način zaporedoma dve kuri, treba takoj zdrave ločiti od bolnih; kurnik in vse drago v njem dobro z apnom raizkuždti Apneneaiu beležu pridamo v svrfeo okrepitve na škaf eno žlico kaporita. Poznavalci razmer trdijo, da je v slučaju, če se pr'; klali v kurnik kolera, najbolje takoj pok' vse zdrave živali, bolne pa pobiti in sežgali ali pa zakopati globoko v zemljo. d Nekaj cterOk o sodnih kolkih. Sod&a vseh stopenj v Sloveniji so lani prejela ukaJ, da morajo imeti točen seznam o vseh sodnih taksah, plačanih v kolkih za razne sodne sporne in nesporne zadeve. Pri sodiščih se plačujejo nekatere takse tudi v gotovini, o teh pa še ni posebne statistike, 2e lanski seznaaii so pokazali, da Slovenijaplača za te takse al leto do 20 milijonov. Višje deželno sodišče, ki ima sedaj po uovem zakonu uradni našlo* apelacijsko sodišče v Ljubljani, je sestavilo seznam, koliko jc Slovenija plačala na sodnik \\ taksah in kolkovini v I. četrtletju letos. Ta •statistika je v marsičem prav poučna, ker med drugim govori, da se iz teh taks iahko plačujejo vsa sodišča v administrativnem pogledu, Slovenija je letos že plačala na sodnih taksah odnosno kolkovini 3,929.362.15 Din, in sicer i- bilo plačano: januarja 1,277 407.40 Din, februarja 1,252.689.98 in marca 1,399 264.77 Din. d Procej proti dr. Mačko, voditelju bivše hrv, kmečke stranke se vrši te dni pri drž. sodišču v Belgradu. O izidu prihodnjič. d Kaj pravijo ljudje. Zadnji Kmetski list« medi drugim piše: »Danes pravijo ljudje: Nam rii nič mar, ali nam reže kruh liberalni Peter al. klerikalni Pavel ali socijalistični Savel, ampak reže naj nam ga še eden, ker smo lačni!' Kar začnite, gospodje, ker ste vi na vrsti. Opravičeno pričakujemo, da bodo gospodje. ki čuvajo Meb, prišli od lepih besed, na uspešna dejaoia. d 80 kg zapleojfcaega saharina je prodala 24 aprila mariborska glavna carinarnica na javni dražbi. Vrednost okrog 18.000 Din, d Odpuščeni... O veliki noči so v Trbovljah in sosednih premogovnikih odpustili večje število delavcev, večinoma družinskih očetov. V Hrastniku je bilo odpuščenih 110, na Ojstrcm 10, v Zagorju 167, v Hudi jami 25, skupno torej 312 oseb. Gospode, ki sedi še vedno na milijonih, seveda prav nič skrbi, kako bodo odpuščeni mogli preživeti sebe in družino. d Ni plača) zadnjega roka zavarovalnine. V vasi Črešnjevcu pri Slov. Bistrici je te dni z;>orela hiša in gospodarsko poslopje posestniku Francu Brumecu. Gasilci so omejili ogenj s težavo, ker na hribu ni nikjer blizu potoka. Posestnik je bil zavarovan za 66.000 Dir«, a • - zadnjega obroka zavarovalnine ni plačal. d Dva jazbeca so «skopali v Tenctižah ua sredi ceste. Imela .sta svoje gnezdo v pod-cestnem kanalu. d Mariborskim socijalistom uhajajo delavci — kakor poroča »Mariborski večernik — med hitlerjance! d Ljubljanski proračos v znesku 46 milijonov Din je bil dne 19. aprila 1933 od občinskih svetnikov soglasno sprejet. Občinsko gospodarstvo je pri tej priliki ostro napadal samo občinski svetnik dr. Pippenpacher. Drugi so mu razburjeno ugovarjali. Zanimivo je, da se je g. Pippenbacher na temelju službenih določil odločno zavzel za to, da bi se uslužbenke, ki se poroča, odpustijo iz službe v korist brezposelnim. G. Pippenbacher je v tem pogledu zastopal stališče, da je vsaka dvo-Uužba nemoralna za tistega, ki dobi to službo in pa za tistega, ki dà to službo. To je precej trda izjava, čeprav smo prepričani vsi, da bi merodajni krogi za omejitev brezposelnosti lahko nekoliko več storili, kot so doslej. d Okrog 50 milijonov hI dežja je padlo, kakor so strokovnjaki izračunali, lansko leto na Ljubljano. d Tudi cerkvene žarnice so jim dobrodošle. V teku letošnjega leta je bilo izvrs'enih v ljubljanski frančiškanski cerkvi že deset latvin električnih ža^iic. Cerkev ima nad '00 Din škode. Policija je osumljenca oddala ^ sodne zapore. d Sodna preiskava v špekulacijah s hranilnimi vlogami se nadaljuje z vso strogostjo •n natančnostjo v Ljubljani in v Zagrebu. Zaslišanih je bilo že več • vlagateljev. Mnogi, ki so prišli ob hranilne knjižice, pa raje molče, ker nočejo, da bi javnost zvedela, kako so nasedli na limanicc brezvestnih oderuhov in špekulantov. Na zahtevo državnega tožilstva so prijeli ljubljanskega posredovalca posojil, ki jih je dajal zagrebški špekulant in oderuh Freud na hranilne vloge. Bivši lesni trgovec ! in zadnje čase trgovski agent Rudolf Zore, ki ni imel nikake prave, od banske uprave j odobrene koncesije za posojila na ročno zastavo, se sedaj nahaja v preiskovalnem zaporu. Od dneva njegove aretacije so izostali I oglasi v listih, da daje posojila na hranilne j knjižice. Mestni magistrat kot obrtna oblast prve stopnje, je kaznoval tega posredovalca posojil na ročno zastavo z globo 1.3.000 Din, , v slučaju neizterljivosti pa na 250 dni zapora, i Mnoge lastnike knjižic silno skrbi, ali bodo kdaj še prišli do svojih lastnih, ker je že v nekaterih primerih dognano, da so knjižice prešle v iast popolnoma tujih ljudi. Zanimanje za ta špckular.tovski škandal še ni ponehalo, : čeprav se sedaj v javnosti mnogo ne govori, živahnejše pa je zanimanje med oškodovanci samimi, ki najbolje store, da svojo zadevo čimprej prijavijo ine.odajnim oblastem, zlasti sodišču. Že v otroških letih morate misliti aa stalno negovanje zob s Chlorodont zobno pasto. Tuba S Din. It naša »resfolice d Te dni je dospela v Belgrad z aeropia-j nom soproga bivšega avstrijskega nadvojvode princezinja Ileana. Princezdnjo' so na leielišču sprejele sestra kraljica Mat ija in kneginja Eli-, zabeta. Nadvojvoda Oton se je vrnil z aero- planom na Dunaj i d Moderni dom srednješolske mladine bo v kratkem dograjen na Dedinjah pri Belgradu. , V domu bo prostora za 348 srednješolcev, j Zgraditev in oprema bo veljala nad 14 mili-; jonov dinarjev. d Kako so se izseljevali in vračali. Šte-i vilo jugoslovanskih izseljencev v čezmorske ; države je znašalo v letu 1932: 2454 (leta 1931. ! 4808). Število povratnikov 6031 (1. 1931. 8089). 1 Največ izseljencev je šlo v Zedinjene države ; Severne Amerike .(1403), nato v Kanado (494), i Argentino 249), Čile (97), Avstralijo (83). Vr-j nilo se jih je največ iz Zed. držav (3265), Ar-' gentinije (1088), Kanade (1057), Brazilije (179), j Avstralije (133), Uruguaja (121). Število iz-; seljencev v evropske dežele je znašalo 6642 (v letu 1931. 10.560), število povratnikov 8209 (v letu 1931. 10,046). Največ jih je šlo v Francijo (1947), Turčijo (1433), Rumunijo (795), 1 Nemčijo (507), Češkoslovaško (498), Avstrijo ' (360), Grško (320), Albanijo (289), Bolgarijo i (179), Madjarsko (114). Vrnilo se jih je največ I iz. Francije (48341, Belgije (876), Nemčije (541), i Avstrije (399), Turčije (292), Češkoslovaške ! (263), Holandske (262), Rumunije 252), Grške ! (148), Bolgarske (122). i d Večje število banatskih Nemcev se hoče ! udeležiti katoliškega shoda, ki bo v letošnjem septembru ua Dunaju. d Nemäke-srbsko šolo .-o 23. aprila 1933 slovesno otvorili v Belgradu. Obsega 12 razredov ljudske in meščanske šole. Nesreče d Hlev je uničil požar posestniku Plutu ; na Pleščem vrhu nad Drašiči. d Koračnica je zgorela posestniku Štrav-su Ignaciju pri sv. Marku pri Trbovljah. d Iz globine vodnjaka je dvignil truplo. ; Gostilničar Korenjak v PodvinciU pri Ptuju je oni dar. zjutraj zajemal vodo iz svojega vodnjaka. Hkrati z vodo v škafu je potegnil iz globine vodnjaka truplo dosedaj pogrešanega Da, ljuba gospodinja fie imate v pralnici Parsi1 :n Menko potem nima h; oranjem nobenih skrbi Brez truda izvršite pranje in veselili se boste najboljši!! uspehov. Pazite vedno na navodilo o uporabi, ki je na zavitkih. pesestnikovega sina Petroviča iz Podvincev. Truplo je ležalo v vodi že nad mesec dni ter je popolnoma razpadlo. Domači so ga spoznali samo po obleki. d Smrtno se je ponesrečil na poti med Trato in Dolenjo Dobravo Leopold Oblak iz Žirovskega vrha, Žagar pri lesnem industrijcu Francu Peternelu v Brebovnici. d Bil je že mrtev. Z veselice v Sokol-skem domu v Gorenji vasi se je vozil oni večet z motornim kolesom proti domu Ivan Bogataj iz Suhega dola pri Lučinah. Neka družba je našla Bogataja med Gorenjo Dobravo in Podrežem mrtvega. Nesrečnež je ležal čez cesto, a na 'njem motorno kolo. d Električni tok je ubil 24 letnega Albina Verbiča, doma iz Radeč, zaposlenega pri tvrdki »Obnova« iz Ljubljane. d Vlak je do smrti povozil 24 letnega rudarja Breclja Rudolfa iz Liboj. d Zadel je naravnost v srce. Te dni so se otroci v Šmartnem pri Litiji igrali. Med drugim je 11 letni Kolar Jože, sedlarjev sin, kazal majhno flobert-pištolo. Zmenili so se, da bi bilo dobro, če bi poskusili streljati s kapselni. 6 letni Bonča je šel k Razboršku v trgovino in kupil par kapselnov. Potem so otroci pištolo napolnili in po nesreči je sprožil Kolar Jože tako neprevidno proti 7 letnemu Pavlu Bonča, sinu mizarskega pomočnika pri Kuhstlerju v Litiji, da ga jc zadel tri prste pod bradavico naravnost v srce. Pavel Bonča jc storil še dva koraka, potem se je zgrudil in ni dal od sebe nobenega glasu več. Takoj so se zbrali domači in ugotovili, da je-mrtev. Vse to se je zgodilo v hipu za vodo od šole, kjer se otroci po navadi -igrajo. Klar Jože je takoj potem, kakor sam pravi, vrgel pištolo v vodo. Orožniška patrola, ki je prišla takoj «a kraj nesreče, jc slučaj preiskala ter ugo- 5" Odhod biviega ministrale t a t^^Kz**.-,- -.. IH ~ ~ --* .1 T - - * ^^s^ss-tó« Mtt - r • moda.. P8r: "ZanÌma me' kakSn« "P* i»»«» \ ........... "tÄWÄ SMtìfse- - Prizor s sprevoda, ki «» É» vprixorUi » Mannhein,u „a àast Karlu Benz«. Na avtomobil«, ki * j, sam sestavil Karel Benz, se vozijo njegovi sinovi. na"^ ,mi"i3!rski Prec|sednik MacDo*atd (urugi Delfp v A i Parnik« »Berengaria«, ki » &lpnn,,r,ku' k,er sc bo sesta> » predsednikom Kooseveltom it, se gorizgovoril z nj'- - •-1-"1 Jleg MacDonalda njegova bela ,n kapitan Brillen. Ll,d° HrV1,da? r"a»a> "i je i,„ nekda if u t ' ^'a-Zn,l<' s'avili kot dan narodnega de: la. V cmpeihoiu pr, Berlinu se bo zbrala o/ronmi masa 1,ud. k. jo bodo bitlerjevci r.klaJi,! seveda tudi s pritiskom spravili tja. N-, tempel-hofskem po ,u ze sedaj delajo poizkuse, kako bodo I vihrale Hitlerjeve zastave. S posebnimi aparali raziskujejo srneri vetrov, da potem obrnejo „. I glavnemu mestu Kitajske. Prebivalstvo je za-1 «lavo tako, da bo čim lepSe vihrala.. I lovila, da se je zgodila ta smrtna nesreča zgolj [ po naključju in neprevidnosti. d Velike in male nezgode. Pri padcu iz avtomobila si je zlomil obe roki in obe nogi, I povrhu vsega pa še zdrobil prsni koš 31 letni I šoter Rudolf Debeljak, zaposlen pri neki za-Igrebški tvrdki. — Pri padcu po stopnicah si fcje zlomila roko soproga klobučarja Cimer-Iniana v Trbovljah. — Krava je sunila nevar-Ino z rogom v trebuh 23 letno Pepco Valem-ftinčičevo, posestnikovo hčerko iz Mekinj. — JKo je rezal meso, si je prerezal desno dlan »opekarski delavec Juvančič Ivan. — Pri ob-[sekavanju hloda mu jc spodrsnilo in se je vsekal v stopalo leve noge Smrke Janez, IßO letni gozdni delavec iz Gor. Globodola. — [Konj je stopil na nogo iu zlomil kost nad (stopalom 13 letnemu posestnikovemu sinu Ti-SBloltu Leopoldu iz Dienja pri Gor. Polju. — ■Ko je stopal po strmem bregu, si je. pri padcu |gMziomil nogo 10 letni Barbič Mihael iz Novega IgMmi'sla. Pri sunku je konj prebi! čeljust pS§20 letnemu Gačniku Martinu iz Brezja pri ■■Trebnjem. — Podirajoča se smreka je ujela Mlin zlomila nogo 7 letnemu Francetu Biaggiota Hfv Strmcih pri Vačah. Movi grobovi $St d V Zagrebu je umrl v starosti 64 let Hs rečko Albini, ugledni hrvaški komponist več uspelih oper in operet. Večna luč naj mu sveti! V Bačah ob Baškem jezeru na Koroškem umrl mladi slovenski zdravnik dr. Lovro kl, — V J..renini je zaspal v Gospodu slo-^renjgraški župnik in dekan g. Alojzij Čižek. — ' Ljutomeru jc preminul upokojeni zdravnik r. Rožič. — V Kočevju je izdihnil ing. Ivan crsoglio. — V Dobrunjah pri Ljubljani je od-jWa v večnost posestnica Ana Keržin roj. Ko- lovič. — Na Kaplanavem pri Velikih Laščah ie za vedno zatisnila trudne oči Marija Skuli roj. Žužek. — V Vavti vasi je zapel mrtvaški zvon 84 letni Josipini Grbec, materi postajnega načelnika v Straži in Ani Vintar, vdovi po pokojnem lesnem trgovcu. — V Zagrebu je umrl znani hrvatski borec za samostojno Hrvatsko v časih madžarske nadvlade. — Na Vrhniki je preminul upokojeni notar Anton Komatar. — V Devini pri Slov. Bistrici je odšel v večnost gostilničar Martin Obersne. — V Mlinem pri Bledu je zapustil solzno dolino posestnik Matej Rutar. — V Novem mestu je na veke zatisnil oči kavarnar Rudolf Smola. — V Ostrcu na Hrvatskem je odšel h Gospodu po večno plačilo tamošnji župnik g. Zega Franc, rojen v Kandiji pri Novem mestu. —- V Dobrepoljah so pokopali Marjeto Kralj. — Na Mlinem pri Bledu se je poslovila od tega sveta Helena Rutar. — V Ljubljani so umrli: Karolina Bozzini, Terezija Koman roj. Brucki er, gostilničar Peter Urbane. Razno d Jia Trsat gremo — kdo gre še z njuni? Posebni romarski vlak in polovična voznina sta zagotovljena, ladja je naročena, romarski list je v >isku, zadnji dan za prijavo je 10. maju. Binkoštno soboto gremo. Izkaznice io vozne legitimacije dobimo po 10. maju iz Belgrada, v razprodajo (kakor nekateri žele) jih torej ne moremo dati. Kdor ne bo imel plačano do 10. mtija, ne bo mogel z nami. Položnice v romarskem listu, kjer so vsa potrebna pojasnila iu navodila, pošljemo zastonj. Pišite dopisnico na naslov: Romarski odbor pri »Sveti vojski Ljubljana, Dunajska cesta 17. d Dobrovoljci. Potekel je rok za vlaganje prošenj za nova uverenja 1929 leta. Marsikdo je po nevednosti zamudil ta rok. Vsi ti niso U SvojcMste zabava. Li-Ititi pišejo o neki bogati |aini Aunie l'enler, "< sodnik. Ko sem bil "«d, nli še ni bilo. Avg. Šenoa: ARON ŠVICA Človek bi dejal, da je sodni dan. In veste, kaj je bilo? Pijani vojaki so kadili, smodnik v cerkvi se je vnel in hiša božja je zletela pod oblake. Kakor so pripovedovali stari ljudje, je bil prostor, kjer je stala cerkvica, podoben velikemu grobu. Kamenje je letelo po zraku kot perje, vso hiše v okolici so se omajale, okna so popadala, a na Jurlničevo hišo je padel železni cerkveni križ ter prebil sleme s tako silo, kot bi ga pre-žagal. Naša hiša, hvala Bogu, je pa ostala cela. Pripovedovali so, da nam jo je varovala Mati božja Bistriška, a tudi precej daleč od cerkve je stal naš dom. Morda ste brali, gospod, da je bil potem Francoz premagan: moral je ubrati pot pod noge in bežal je od Save in še dlje, kakor pravijo celo čez morje. Hudo je odšlo, hujše prišlo. Prišla je lakota. Ljudje so si kuhali kašo iz otrobov 111 pekli kruh iz hrastovega lubja. Cesarska vojska je po-medla vse žitnice, a nato sta uničila nekaj suša, drugo pa mraz. Ljudje so padali po cestah od lakote. Oče mi je pripovedoval da hleba rženega kruha nisi dobil izpod dveh tolarjev. Nekoč, je prišel v naše kraje Posavec. Intel je dovolj denarja, ne pa kruha za svoje otroke. Z a drag denar je kupil tri hlebce. Spotoma ga je premagala lakota, strašna lakota. Načel je prvi hlebec, jedel, jedel in pojedel, nato pa še drugega in tretjega. Drugi dan so našli mrtvega pod Sv. Klaro. Zajedel se je, prejedel in umrl, a otroci so ostali brez kruha. Pri nas nismo ostali nikoli brez kruha; moj oče je žito vedno spravljal in imeli smo ga, ko nisi videl drugod niti slamnate bilke. Bezalo se je seveda tudi pri nas tanjše, vendar je bilo vedno kaj ugrizniti. Da, tudi to vam povem. Oče je posadil krompir, a neke noči so navalili nanj stradajoči iz vasi, ga izkopali iz zemlje, čeprav je streljal nanje, in ga pojedli. Sedaj veste, kakšna lakota je bila. Moj oče je dajal ljudem, kolikor se je dalo odtrgati od domačih potreb. Ljudje so ga blagoslavljali in ljudski blagoslov prinaša zlato. Tudi mojemu očetu! Hiša se je opomogla, vse je šlo dobro in očetu je bilo lahko zbirati svetle tolarje, materi pa kos za kosom platna. Jaz vsega tega nisem videl na svoje oči, kajti kje so bili že Francozi in kje še jaz. Toda oče mi je pozneje vse to podrobno pripovedoval, ko je sedela družina okrog ognjišča 111 predla. In jaz sem si vse to dobro zapomnil, kakor bi se mi zarezalo v srce. Da vam povem še o svoji materi. Bila je Zagorka, delavna žena, močna, jako močna in precej mlajša od mojega očeta. Kakor da jo še sedaj vidim. Bila je okrogle glave, debelih in rdečih lic, temnih las in živih, rumenih oči. Prsa in pleča je imela jako močna. Nosila se je napol po mestno, oblačila je oprsnik iz modrega sukna s srebrnimi gumbi, na glavi je imela pisano svileno ruto, a predpasnik iz črne svile. Ta žena vam je garala od zore do mraka, vmes pa neprestano pela. Kuhala je, parila, šivala, pekla kruh, predla, tkala in tudi molzla. Kolikor vem jaz, sta se razumela oče in mati prav dobro. Samo včasih, na večer, je bila v hiši burja. Morda boste dejali, da ni lepo, če govorim na vsa usta. Toda tega je že dolgo, dolgo in od moje matere že ni ostal niti prašek. Ona mi bo odpustila, ker pripovedujem, kako je bilo, odpustila mi bo, kakor sem tudi jaz njej vse odpustil — da jaz, dragi gospod. Tudi ne pripovedujem tega iz kakih slabih namenov, Bog mi je priča! Vam bom pa povedal vse; lažje mi bo, kadar me bo sodil tak gospod, kakor ste vi ; lažje bom spal, ko vam dokažem, da »baron Iviea« ni ravno stara, obnošena copata, ki jo je treba Pri nervozi in živčnih boleznih i vcev »Planinka« čaj liahoree pomaga izločujoči* organom, krepi kri, srce in ves organizem ... povzroči, .la živci *°Pet ^v^tt'Ärnah in drogerijal, samo pravi in ^r,vilni e ®j bi vcselica vršila dalje ob plesu in zvol harmonike. Z ozirom na ta dogodek je prihoi-j njo nedeljo dekan Gnidovec na prižnici osi obsodil vescljačenje, ki je trajalo pozno v m kljub požaru v Stavči vasi. G. dekan je obsojen na 360 Din kazni pogojno na m Novi zdravnik Med. dr. Ivo Ramine Zelov javlja, da se ie z univerzitetne ženske kliniki i Grazu, kjer se je specijaliziral in vršil složbo u stenta pri dvornem svetniku prof. dr. E. Knau«* preselil v Ljubljano ia ordinira za operativno ft» teologijo (lenske bolezni) in porodništvo s 24. ap lom t. 1 na Miklošičevi cesti V. 1 od 9—II : od 16-19. Telefon 20-25. vreči na smetišče. O, tudi jaz imam dušo, gosped, in še koliko duše! — Torej na večer je bil pri nas včasih krik iu vik. Mati je bila vroče krvi, ki se je lahko vnela. Ko je ves dan garala, ko je po dve, tri ure stala pri ognjišču, jo je zgrabila huda žeja. Kako tudi no? Ključe od kleti je nosila seboj, vina smo imeli dovolj, pa potegni dvakrat, nagni trikrat,- vino močno — žena slaba in glava, oprostite, je bila zmešana. To je mojega očeta grizlo. Bil je močan in pri vinu znal zviti ves slavni zagrebški magistrat, toda pri obedu ali pri večerji ga ni nikoli pokusil. Pravili so, da je v mladik letih v pijanosti do krvi pretepel svojega mlajšega brata in tedaj se jo zaklel, da se ne bo nikoli več napil. In držal je besedo. Vsaj jaz ga nisem nikoli videl pijanega. Zalo je tudi sovražil vso pijance in če je videl, da je bila moja rajnka mati fidane volje t, se je vse treslo v njem od jeze in rekel ji je lahko marsikako trdo besedo. A tudi ona se je nekaj od vina, nekaj pa od svoje vroče krvi razburila in zabrusila je očetu na vsako besedo tri nazaj. Moj oče pa pod svojo streho ni trpel ne prigovora in ne odgovora, kajti »jaz sem gospodar v hiši,« je zakričal in udaril po mizi. Tako vidite sami, je moralo priti v hiši tudi .do viharjev in nekoč so padali celo udarci — da, udarci. Sedaj sta mirna oče in mati — Bog daj mir njunima dušama! Nas otrok je bilo v hiši troje. Prvi sem bil jaz, drugi moj brat Niko, štiri leta mlajši od mene, a nazadnje moja sestra Jelica, rdeča deklica, krepka, svetlomodrih oči in rumenkastih las. O Kresu pred očetovo smrtjo je dovršila deset let. Sami veste, da so najmlajši otroci staršem najdražji, a dečki materam, deklice pa očetom. Pri nas ni bilo tako. Mene so božali in pestovali oče in mati, brat in sestra. Ne vem prav, zakaj, a tako je bilo. Ne bratu in ne sestri ni bilo zato žal. Naenkrat je znala mala Jelica brbljati: 0, tata, ti imaš Ivico najrajši, a ludi jaz imam (vico najbolj rad 5' — imam, prav zares, imam!« Kadar ji je odrezala mati kos potice, vselej je pritekla Ivica k meni, kričaje: Na, Ivica, jej! Jej, Ivica!« Niko je bil tih in miren dečko in kakor da ne bi mogel živeti brez mette Za svoja leta 'je bil šibak, a zato pozoren, kjerkoli me je mogel nadomestiti, je uskočil zame; kadar sem hotel izvršiti kaj takega, je opravil to že Niko. Da, da, dobra duša je bil ta moj NikoR je dejal »baron« in potegnil 7. roko čez oči, kakor bi hotel utajiti solzo. >Jaz — jaz sem bil vražji fant, zdrav, hvala Bogu, v svetek in petek. Nikoli mi niso preganjali urokov. ,Fant,' mi pravi nekoč moj boter, stari 7,vonar, ,ti rasteš kot sveča, poješ kot zvon in povsod te je dovolj, kakor bi ušel vragu iz torbe. Ti si rojen za huzarja.' No, mene huzarstvo ni brigalo. Bil sein res, kakor so pripovedovali vsi, lep fant, in za svoja leta morda še premočan in prezrel. Govoril sein gladko kakor iz knjige, pel jasno kot ptica v gozdu, a ko sem bil star petnajst let, sem znal že plesati kolo kot dekleta. Kaj je bilo meni ukrotiti splašenega konja, preplavati Savo, spoprijeti se 7, odraslim ali splezati na vrh hrasta? Kaj jo bilo meni vse to? Kakor spiti kozarec vode. A da ste me videli, kakšen sem bil pri delu! Moje roke niso nikoli mirovalo in lenariti nisem mogel. Ce bi ini kdo rekel: ,Ivica, sedi in jej pa pij, a ne delaj nič,' bi se mu zarezal v zobe in ga zavrnil: ,Izgubi se, klada lena, :rti ne veš, zakaj nas je Bog ustvaril, ali ne poznaš starega pregovora: Kdor ne dela, naj tudi ne je!' Kjer so so drugi pri delu potili, sem opravil jaz za zabavo, kjer so se drugi trudili ves dan, sem jaz kar preskočil. Bil sem za plugom in za nrano, pri kosi in pri srpu, mene so krave poznale najbolje in me imeli konji najrajši. Brez mene ni šlo žito v mlin in ne moka Iz mlina; čeprav sem bil mlad, sem rad delal, ker mi je ugajalo in me je veselilo, če je bilo vse prav in v redu. čudak. V Tridenlu « južnem Tirolskem,kip vojni spada Italiji. * ie hotel v neko liišo v* liti nov najemnik. P» den sc. je pa vselil, i vse stene v hiši s triu njem preizkusil, n» jc pri tem mesto, kij doneče odmevalo, iu », je dal to zazidano otlP1' tino odpreti, jc našel j odprtini več liraniW knjižic. Knjižice jc «, zazidati čudak, seda) pokojni Pietro Alessa» drilli že lein l9lO« «e je Iwje bal bol «e« škega prevrata. OH«« so vedele, da je Alossni drini bogat in ker «« našle po njem liikaMf denar ja, so zaprle »Ij govega nečaka, ker ga osumili tatvine- a daj znašajo pril'™,nk, obrestmi vred celil. >' tisoč lir. četrto piramido odkrili. Raziskoval Egiptu, Selim . "» « profesor 11a univo™ Kairu, jc po dolffciii .«kovanju «tlkril sc trto piramido, katero baje zgradila kraj Kint Kavos iz ■>• % siijc (2680-2540 pr. M Piramido .s.- že v , dot zmotil, ki jo I1«4" štirih piramidah. 1 I to ker si je sodišče osvojilo stališče, da je dekan z besedami »iij takim ljudem razobe-te zastave, takim prepuščate svoje otroke«, vzročil nerazpoloženje proti sokolskemu iištvu. Priznalo pa je sodišče, da je imel dekan pravico grajati vernike radi grdega, ravnost edinstvenega primera veseljačenja, mo Sokola ne bi bil smel imeti v mislih. d Velikim poneverbam so prišli na sled sarajevskem državnem statističnem uradu, neverjenih je bilo 1,343.000 Din. Obtožen je Zelnik in 15 uradnikov. d Velik cerkveni koncert se bo vršil v netijo, dne 30. aprila ob 4 popoldne v cerkvi i sv. Petru v Ljubljani. Sodelovalo bo 9 pev-ili zborov iz bližnje ljubljanske okolice, okrog 'Xi pevk in pevcev. Na sporedu bodo najlepše jare in nove pesmi vsega cerkvenega leta in koncu najnovejše celotno delo: slovenska maša, za katero je besede po liturgičnih mo-Ivah nanovo zložil župnik J. Pucelj, glasbo n prof. Metija Tome. Vabimo h koncertu vse, jim okoliščine omogočajo, d V lolietu v Ameriki so imeli 4. aprila blitve v mestno upravo. Zmagala je celotna iinokratska lista. Za mestnega sodnika je iz-' Ijen tudi Slovenec g. Jos. Klepec. O. Klepec bil 18 let upravnik in ureduik »Amerik. Slo nca«. Doma je iz Dobravic pri Metliki. — stitamo' d Duhovne vaje za dekleta bodo v Donu rezmadežne od 13. do 17. majnika. Dekleta, ki pozimi niste mogle udeležiti duhovnih vaj, ridite sedaj v Marijinem mesecu, da se pod rstvom Matere božje okrepite in utrdite za vljenjske boje. Pišite na naslov: Dom Brezma-žne, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale. Pošliite naročnino! Šolske zamude Ni je bolj zoperne stvari za starše — pa tudi za učiteljstvo in krajevne šolske odbore, kot so šolske zamude, oziroma obravnava neopravičljivih šolskih zamud. Tu seveda nimamo v mislih tistih zelo redkih roditeljev, ki otrok uporno no pošiljajo v šolo in so zato vredni ostre kazni. Naše besede tudi ne veljajo onim — hvala Bogu — maloštevilnim vzgojiteljem, ki morda javljajo oblasti oziroma črtajo šolske zamude na temelju posebnih vidikov in razpoloženj. Pred očmi imamo, ko to pišemo, na eni strani poštene, nepristranske učno moči, na drugi pa za napredek svojih otrok vneto rodivelje, ki pa jih pot življenja vendar pritira včasih na odgovor, ker so šoloobveznega otroka v nasprotju z odredbami pridržali doma. Za opravičljive izgovore veljajo zlasti: a) otrokova bolezen; b) ako zlxile osebe, ki stanujejo s šolskim otrokom v feiem hišnem gospodarstvu ali po okolnostih v isti hiši. in je s tem združena nevarnost okužbe, dalje bolezni roditeljev ali drugih rodbinskih udov, ako nujno potrebujejo otrokovo postrežbo; č) ako kdo v rodbini ali v sorodstvu umre ali so kaj izrednega dogodi; d) tako slabo vreme, da je otrokovo zdravje v nevarnosti; e) tako slaba ,.ot v šolo, da se po njej ne more hoditi brez nevarnosti za zdravje. Vendar naj k tem točkam še pripomnimo, da ee morajo učitelji, ko nadzorujejo šolski obisk, strogo ravnati po predpisih o negovanju zdravja. Otrok, glede katerih se je bati, da bi s svojo navzočnostjo širili nalezljive bolezni, ni puščati v šolo. Prav tako jc zabraniti prihod v šolo otrokom, ki imajo ostudne bolezni (n. pr. hraste), ali ki pridejo v šolo v gnusnem stanja. Učitelji so dolžni v vseh stvareh, zadevajočih zdravje šolskih otrok, vprašati za svet uradnega zdravnika. Pravilnik ministrstva za narodno zdravje z dne 4. 11. 1930 št. 10.993 točno navaja nalezljive bolezni, ki oproščajo za časa trajanja učence od pouka. Med drugimi navaja pravilnik tudi jeviko, določujoč, da ne sme v šolo noben učenec, ki ima in dokler ima znake odprte tuberkuloze. Starši otroka, ki je slaboten (in takih je po nekaterih krajih nad 50 odstotkov), tudi lahko oprosle pouka za nekaj tednov in celo mesecev, ako si pridobe potrebno zdravniško spričevalo. Jasno je, da slabič pouku ne more z uspehom slediti in dokler ne bomo imeli za tako posebnih šol, kakor jih predvideva nova zdravstvena zakonodaja, bodo pač lahko na željo staršev in s pri, rdi lom zdravnika v svrho okrepitve zdravja zapustili zaprašene šolske eobo za daljši ali krajši čas in odšli na sveži zrak. Opozarjamo na to okelnost zlasti roditelje v delavskih in industrijskih krajih, pa tudi v drugih šolskih okoliših, saj tudi kmečka mladina danes v splošnem že ni več taka, kol Za opravičljiv izgovor se ne štejejo domača, kmetijska ali obrtna dela. Vendar bo razumen soeralnočuteči učitelj slejkoprej tudi glede nujnih domačih del upoš-teva! težak položaj večine naših staršev. Če otrok drugače redno hodi v šolo in primerno napreduje, zakaj bi ne smel lupatam n. pr. umen desetletni!,, izostali od pouka in čuvati doma malih otrok, da izvrši mati brez skrbi nujno poljsko ali kako drugo delo. Koliko manj bi bilo požarov in dragih nesreč, ako bi bili staršem z mnogoštevilnimi malimi otroci, ker ni denarja za pestunje in varuhinje, odrašeni učenci ali učenke vsaj deloma v pomoč. Kar se tiče prekinitve pouka v pogledu Sloveča Grecnwich czdarna so nahaja v rcenwich parku, ua alem hribčku. Ta park je oda 1 jen 5 milj južno-točno od znanega lon-onskega mostu (London ridge) Zvezdama je bi-ustanovljena 1. 1675. kozi ta park ali zve-darno teče glavna ali rednja točka miridija-n. po katerem račuuajo eografi dolžino zemlje, rccnwich ima št. 0. Nepotrebno livalisa-je. — Ponosni ženin: az zaslužim toliko, da i lahko vzdrževal dve ■eni. Praktična nevesta: o je pa res dobro. Po cm sc moja mama aliko takoj po poroki roseli k namial Na nekem pokopališču a Angleškem je major eter Labellicre pokola v grobu tako, da ma glavo pri tleh, noge « pri vrhu. Najin tega °-<0Pa si jc ta častnik arno določil pod po-ebno pretvezo. Menil je a inref, <|a bo na sodni ,mn takoj vstal. Povodom potresa na Otoku št. Pirro Martinique leta 1902, je našlo jsmrt 30.000 oseb. Pleme Lao, domačinov v siamu jma zo posebno slaščico velike pajke. Ti fajki so tako veliki, da lahko lovijo gotove vrste Ptice. Ko je oče videl, kako sem mu desna roka pri gospodarstvu, kako sem hiter in pripraven, je bil jako vesel. Gledal in gledal me je z zadovoljnim očesom in kadar je zapazil, da sem se pri delu posebno zasukal, je dregnil s komolcem mater in je pomežiknil, kakor bi ji hotel reči: ,Glej, mati, ni se naš Ivica rodil, da bi prodajal zijala.' Jaz sem vse to opazil in tudi ne, ugajalo mi je, če je bil oče dobre volje, pa čeprav njemu ni bilo treba vedeti, da poznam njegovo dobro voljo. Taki so pač stari ljudje. Treba je pa povedati, da me moj rajnki oče ni gledal kot kakega golobradega fantalina — kakršen sem prav za prav bil — temveč kot pametnega iu zrelega moža. Ko sem bil star šestnajst let, se je razgovarjal oče z menoj že tako, kot se razgovarjajo med seboj možje. Nekoč — bilo je po žetvi — ravno smo pokopavali Jura. našega soseda in Nikovega botra. Z očetom sva zaostala za drugimi, vračajoč se od pogreba. Krasen dan je bil, nebo kot steklo. Spotoma sva se ustavila tu, na tem bregu. .Počasi, Ivica I' mi pravi. ,Tebi je lahko, ti si še mlad ! Tudi mene so nosile noge čez drn in strn, ko sem bil tvojih let, a sedaj so mi postale težke. Ne gre več, sinko, ne gre. Počakaj, da se nekoliko oddahnem 1' Starec sede ua kamen, jaz pa poleg njega v travo. Zamislil se je, starec, zamislil, premerjal z očesom lepo pokrajino in začel nato s skoro otožnim glasom: ,Da, da, moj Ivica! Človek je kakor mlin. Dokler si mlad, tečejo kolesa kar sama od sebe, a ko si se tega smrtnega življenja navrtel, začnejo klini počasi izpadati, les se osuši in ne gre več naprej, pa ne gre. Kosti mi nekako pravijo, da gre z mojim koledarjem h koncu. Res je, da nisem kaka baba, toda ni več tako, kot je bilo nekoč; tudi najostrejša kosa se skrha. Menda me razumeš? Pameten si in ne bo ti škodovala pametna beseda. Ne pravim, da grem že jutri v grob, a kdo ve. kdaj pride konec? Naj bo o svetem Juriju ali o svetem Mihaelu, kadar za-tisnem jaz oči, boš li gospodar v hiši. Tudi tvoja mati bo gospodarila — a ženska je ženska. Bog je ustvaril žensko za 'jit-eslico in za kuhalnico, a moška glava je glava sveta. Povem ti po pravici, kakšen bodi. No bo škodi! tvoji zeleni glavi ta zgodnji dež. Poglej tistile breg, to je naše. Dobro si zapiši za uho našo mejo, da ti je sosedov plug ne preorje in da ne bo drug sejal na tvojem. Potoček tam v jarku je naša južna meja, na zahodu raste ona živa meja, a na vzhodu Celiničevo bukovje. To je pri liisi. No, naša domačija ima pa še več takega sveta, kakor sam veš. Pri Savi je veliki travnik, ki sem ga kupil predlansko leto od Vajdiča. V hribu je kostanjev gozd, ki ga je prikupil moj rajnki brat. V Vrabču je vinograd mojega očeta, a mlin v Crnomercih je postavil moj ded. Mlin bo seveda treba popraviti, a to to ne bo bremenilo, v naših gozdovih bo kaj odsekati za popravilo starih koles. A sedaj si dobro zapomni, kaj ti povem. To se ne kosi in ne žanje, temveč stoji le takole na poštenju. Botru Jagodiču sem dal lani o svetih Treh kraljih dvajset svetlih tolarjev, ko je moral popravljati hišo. Mestni kaštelan ima od mene za dve sto forintov srebrnih dvajsetic brez obresti — revež je, saj je tista majhna plača komaj za sol — toda denar ni izgubljen, dobil ga bo dovolj po svojem bratrancu, kanoniku. Svak Luka mi ima dati štiri sto tolarjev, a ne tirjaj ga, kadar je trezen, kajti samo v pijanosti govori resnico. Marsikje je še precej drugega drobiža: tu dva vedra vina, tam deset dni dela, drugod pol prašiča — no, vse to imam zapisano doma, saj ti itak znaš brati. Toda, skoro bi bil pozabil, a to se tiče samo tebe. Ko je umrl pred pol letom tvoj boter, zvonar, je zapustil tebi, poslušaj samo tebi, sto cekinov v zlatu. Hranil sem jih do pred enim mesecem. Tedaj je pa prišel iz mesta k meni davkar Lupič in me za božjo voljo prosil, naj mu popo-dim, ker je zapravil denar gospoke, da ga bodo zaprli ist da ima pet otrok. Kaj hočeš, dal sem mu na pošteno Ua-sedo! Kaj naj začno otroci? Mati za to niti ne ve ne. D*-bro si zapomnil PoHieje poveš lahko tudi njej. Cekini so tvoji, tvoji! raznih kmetskih del, opozarjamo na odredbo ministrstva z due 28. 9. 1932, ki pooblašča banske uprave, da na prošnjo roditeljev in na predlog šolskih nadzornikov dovolijo učencem deset dni dopusta in sicer v oktobru, ko se spravlja koruza, krompir, grozdje in drugi poljski pridelki. Krajevni šolski odbori naj se o teh stvareh posvetujejo in naj v smislu krajevnih razmer in potreb (saj menda ni povsod ravno in samo v oktobru najhujše delo), pravočasno zaprosijo pristojno oblast za prekinitev pouka. Na tem mestu naj omenimo, da je ministrstvo nedavno priporočilo učiteljstvu, naj se čimbolj Udejsvvuje v posameznih panogah Kmetijstva in naj v tej smeri izpopolnjuje svoje znanje. Ali ne bi bilo zato nekoliko smešno, ako bi vzgojitelji ua eni strani propagirali misel poljskega dela, na drugi pa 3 šolskimi kaznimi ubijali v učencih in starših smisel in veselje za to delo. Na koncu še tole: Slovensko ljudstvo je ukaželjno iu je napredno v pravem pomenu besede To dokazujejo naši prosvetni domovi, naše šolske palače in naša pismenost, ki se lahko meri s pismenostjo najkulturnejših narodov na svetu. Slovenci smo izobražen narod in k naši slovenski kulturi je v dobršni meri prispeval gotovo tudi slovenski uči.elj. Vendar če kje, velja v šolstvu: sila ni mila. Zato je slovenskim staršem, ki so že toliko žrtvovali za šolstvo in pošteno vzgojo slovenske mladino, odvratno, ako kdo njihove otroke potiska v šolo kot mesar vola v klavnico. Ker pa lepa beseda lepo mesto najde, pričakujemo, da se bo slovensko učiteljstvo, v povedanih in sličnih primerih zavedalo, da je naše gore list in da bo, vodeč mladino k vedno večjemu napredku, prejkoslej upoš evalo tudi glede šolskih zamud opravičene želje slovenskih staršev. To pa bo mogoče, če bo z oblastmi vred razne zakone in odredbe tolmačilo in izvajalo v prid ljudstvu in ne narobe. Seveda morajo tudi roditelji upoštevati, da je učitelj odgovoren za svoje poslovanje nadrejenim oblastem in zato starši ne smejo zlorabljati učiteljeve dobre volje in uvidevnosti in naj ne zaMevajo olajšav kadar ili za nje re« nujna, neizogibna potreba. PO DOMOVIN! Zahvala za Din 1000 (en tisoč), katere sem podpisana hvaležno prejela, poslane ini kot pogorelki — naročnici »Domoljuba«, katere mi je čast župni urad Št. Rupertu 20. aprila točno izplačal. Presrčno se zuhvaljjujem upravi »Domoljuba« v Ljubljani za nakazilo te podpore in priporočam vsem naročnikom »Domoljuba«, da se potrudijo vsako leto pravočasno plačati naročnino, da bodo v slučaju požarne nesreče deležni »Domoljubove« podpore. V Št. Rupertu, dne 23. aprila 1933 Alojzija Lekšan, s. r. * / Ker mi je dne 5. aprila 1933 pogorela stanovanjska hiša in sein o novem letu pravočasno plačal naročnino na »•Domoljuba« za leto 1933., mi je uprava tega lista že dne 10. aprila t933 nakazala požarno podporo v znesku 1000 Din. Za tako hitro izplačilo podpore se »Do-moljubovi« upravi toplo zahvaljujem in obljubljam, da bom v bodoče še bolj vneto priporočal ta list. Lanišče pri Šmarju, 18. aprila 1933. Jožef Zakrajiele, s. r. Razno. (Litijska okolica.) Redko se oglašamo, ker ni nič veselega poročati. Kriza nas tare prav tako hudo, kot menda povsod po svetu, kljub temu, da tovarna polno obratuje. — Večkrat m veliko ae je že govorilo o novi fari v Litiji. Sedaj je vso potihnilo. Menda ima tudi tu kriza svoje prste vmes I - Pri nas se je zadnje čase razpasla grda razvada: prisluškovanju pod okni. To in pa nekateri ljudje, ki so se skregali z resnico naprav! jo veliko zla: vsaki nJim neljubi osebi z obrekovanjem kradejo dobro ime. Nikar tako. Zlasti k temu ne navajajte mladine! Bodimo resnicoljubni ta pošteni! Novice. (Poljanska dolina.) Ob velikonočnih praznikih smo imeli prav toplo, solnčn o vreme; vsa narava je zaživela v veselo pomlad in množila dobro voljo prazniško razpolo-jS? llud""' Sijaj"« uspela prireditev Marijine družbe na Traiti naj bi srečno zaključita naie velikonočno praznovanje! Pa kakor se je lepo .vreme naglo spremenilo, saj smo dobili nov sneg, tako se O je zavlekel na brez, kjer so ga že zjutraj čer sta se v naši župniji smrtno ponesrečil« s kolesom in z motorjem na isti cesti in pkoraj ob ifli uri dva mlada fania, Leopold Oblak iz Zirovskega vrha in pa Ivan Regalai iz Suhega ilota pri Luči ni h. Ivana Bogalaja so pokopali v njegovi domači župniji Lnčine. Leopolda Oblaka pa na Trati ob ve>iki udeležbi župljanov. Kakor v nesreči, t^ko je dobil pokojni Leopold tudi ob nogrebu družbo: skoraj isto uro kakor on je bil pokopan umrli slari Ptaniše-k, dober krščanski oče! Naj počivajo v miru! Voda. (Brezovica pri Ljubljani.) Ker Je bila v nedeljo '?3. t. m. dvorana Katoliškega doma. pri vpr'zo'-itvi igre »Vode« do zadnjega kotička napolnjena in ker je moralo mnogo ljudi odili, ker niso debili več vs'opiiic, v=led tega ua mnogostranske prošnje občinstva Gasilno društvo Vnanje gorice imenovano igro po->ovi v nedeljo 20. aprila ob pol 8 zvečer v Katnli&k-m domu n» Brezovici. Tudi ta večer igra med odmori tnmbu-raSki zbor z Brezovice. Vsi najvljudneje vabljeni. Bog živi! + Lukfev ata. (Seta pri Kamniku.) Neverjetna se ie zdela vest, da so umrli >Li"k-čev alar. Vse nas je prevzela tiha žalost, polna lida-nosti v voljo božjo kar smo zlasti občudovali pri hčeri in sinevih pokojnega, tako bl'"roga očeti \i tega še mesec dni. ko so deiati: »Nikdar se mi ni še lako dobro godilo, le no Lenki (njegovi umrli ženi) se mi toži.- Ata, šli sle k Vaši Lenki, a oba se spomin Jalta nas, mi Vaiu hranimo v nail epšeni m hvaležnem spominu! Pogreb je pokazat, knsra smo pokopali. Vse življenje Lukčevega ata je bilo posvečeno delu in cerkvi. Niso se strašili nobenih žrtev za cerkev: bili so dolgo vrslo let njen ključar. Sest gospodov duhovnikov je vršilo pogrebni obred eden med njimi je dejal: bi bil še tako daleč in se tako zaposlen, ne bi izostal pri pogrebu lega moža! Vreden ie vse zeniske Casti n spoštovanja I« t reč. g. dekan Tomažič je v lepili besedah nagrobnega govora poudaril zasluge pokojnega za našo cerkev in »Marijin dom*, se poslovil od njega in ga prosil še nadaljnje pomoči. Oči vseh so nolzite. Ata Vi se radujte v Bosrut Svojim domačini in nam pa' izprosite radosti v Bogu že sedaj — za ta leta zerii-skega popotovanja I Smrtna kosa. (Raka pri Krškem.) V četrtek dne 20. aprila so peli zvonovi pogrebno pesem Pečaričevemu očetu iz Gmajne. Umrli je bil veren naročnik in bralec »Domoljuba«. Vkljub visoki starosti - doživel je 82 pomladi -ga je še «ivo zanimalo Kot vojak «e je leta 1878. udeležil okupacije Bosne. Svojcem dober oče. sosedom vedno uslužen, je bil splošno priljubljen, kar ie prav lepo pokazala številna udeležba pri pògre- bu. — v krški bolnišnici je preminula žen» ,„,, Neža Dovjak iz Raškega vrha. Svetila njima veto, luč! Preostalim sožalje. — Minuli tede» je Ba ™ po pravici nosil naziv »beli«. Na cvetje Češenj i, sliv so se spajali debeli snežni kosmiči, pokrLI zemljo, pa spreminjali pomlad v pravcato zimo u pa ni prav nič dobrodošla. ' Vesela novica. (Sv. JuriJ pod Kumom.) Dne 25. aprila eino dobili nov veliki bronasti zvon, ki bo razglašal po kumljanskih hribih slav, božjo in čast dobrotnikom. Pripravlja se velika slo. vesnoet za blagoslovitev tega zvona, ki se bo vräilj v nedeljo dne 30. aprila ob l). Takoj po izvršenih obredih bodo zvon dvignili v zvonik. Ker imamo ie primanjkljaj, se priporočamo za milodare. Vabimo vse prijatelje, znance in dobrotnike k obilni uik ležbi. - Odbor. Krošnjarjem. (Ribnica) Pomladne mesece Avstrija pogosto cariale predpise in carino spreminja. Da ne bodo pri. siljeni naši krošnjarji čakuti na dovoljenje t Avstriji, je najboljše da od domu napravijo za lesena podenca prošnjo za uvozno do. voljenje na dotično e-urimirilo kamor hočejo poslati. .Načelnik rešetarske zadruge je obrni, naval » konzulom ta vprašanju in tudi glede vpisa pomočnika, ker so letos neki novi predpisi. Ko se reši vloga, ki jo je konzulat dal vladi na Dunaju bomo vse obvestili. Za mlaj pa je radi varnosti najboljše prošnje vložiti že od doma. Ker pa so slučaji, ko uradniki nočejo poznati ugodnosti, ki jih našim krošnjar. jem dajejo določila trgovske pogodbe Jugoslavije z Avstrijo, naj se rešetar olirne kar n« našo zadrugo, pa se bo izposlovnlo potem (i:i konzulatu, kar bo mogoče. S, Lončarstvo. (Dolenja vas) Občni zbor Lončarske zadruge je pokazal kako se zadruga trini i, da se naša starodavni domača obrt ubrani propadu in se dvigne ' smer, katero danes zahtevajo gospodarske no-trebe. Načelstvo je posredovalo pri dobavi gline in da se je znižala ceni isti. Ni se na :tio»lo uspeti glede dobave potrebnih dovolil. Čudno je, da nekateri nočejo umeti. kako malo pridobitno je ta obit danes, ko lončeni robi konkurira železna in pločevinasta posoda. Neverjetno veliko se zahtevo stroškov za dovoljenje prodaje. Zbor je notožil. do se komaj za«ki;i za kritje teh stroškov in davkov Ker jc danes prevoz s konjem t«ko drag. so sklenili organizirati skupno proda ro. kor bo veliko piinr»v-nejše kot dnnes. Sklenili so znčeti z novi1»] izdelki. saj zadruga ima domačina v drž. obrtni šoli. ki študira lončarstvo, kakršno zahteva f-dan ji čas. Onozoriti hočemo oblusli. naj nod-prejo le to obrt. da ne zamre, saj je le dob« če se prikotlja kak dinar iz lonca ali skMe v teh brezdenarnih časih. Novo društvo (Kokra) Kr. banska uprava je dovolila ustanovitev novena društva ood imenom »Kulturno drill™ v Kokri«. Društvo ima namen vztraja'i narod v vseh prosvetnih panogah in v jugoslovanski ideji. Pripravljalni odbor, k; je podnisal in «J-stavit pravila nove?« društva je sledeči • sedli i k Povšnar Joško, Kokra 20; tai"'k ^ Tone: Magainik lulkn Povšnnr. gostiln-č^i odborniki: Peter Prešeren hlapec nri TT.-l-m Povšnar. Kokra 20: Franc Sluga v lil co Skled«'-klanec pri Heleni Povšnnr; Anton in rr»M Senk, goslaču ori Tulki Povšnnr: Krenisnr F™''0, lilnoec pri Julki Povšnnr in Kremsnr Vin» 15 letni Destiniiek pri tulki Povšnar. Navede'« pripravljalni odbor zaentavlja Kokrjflnom pc".k| zabavo in nad vse potrebno državl jansko vzgojo- Na/nanüa n Dev. Marija v Polju. Prosvetno driištv« vprizori v nedeljo 10. aprila t. m. oli 8 zvečer »Beneške trojčke«, komedije v 4 dejanjih- sme-ila obilo. Priidte ne bo vam žal. Vstopnina n»' vadna. n Cajnnrje pri Cerknici. Na žegnansko nedeljo bodo zaigrali fantje in dekleta na skem odru Vombergarjevo komedijo »Vod«'' V3Ì vabljeni. MED BRATI V TUJINI Slovenska velik« noi v tujini (Nieuwenhagen — Holandija) Večina na Sc slovenske kolonije je naročena »Domoljuba«, zato prosimo, da nam odstopite _aio prostora, da povemo svojim znancem v do. Kvini par novic. Letos smo Holandski Slovenci ®vič skupno praznovali velikonočno vstajenje, (otovo se nas je zbralo več kot tisoč v Herle-bidc, kjer se je slovesnost vršila. Iz Nieuwen-hgna so nas je pripeljalo dva velika avtobusa in iS taksijev. Sbenda s« je od vsano družine kdo j-idružil. Nekatero družine pa so bile polnošte-Hlno navzoče. Vsem se je milo storilo, ko so zopet nitrat slišali domače velikonočne pesmi in videli omače obrede, saj nekateri že dolga leta n^o tili pri praznovanju slovenske velike noči. Slo-psiiost je posebno povzdignil pevski zbor pod dstvom g. Kronovška. Tudi naši najmlajši pod dstvom gdč. Ažmanove so se imenitno posta, lili. Ob krušnih besedah našega duhovnika so jjaše misli pohitele v dragi rojstni kraj in v one jrečne čase, ko so ms še naše mamico vodile k Irobu Zveličarjevemu in k velikonočni procesiji. indrejko z Vel. planine: Pr? pastirskem stanu Grdo vreme je. Po dolinah lije dež, tu gori po sivih vrhovih pa ledeno mrzla burja preganja sive megle. Najvišje skalnate peči je pokrila snežena odeja. :Saj sem vedel, da ga dobimo! Dobro, da imam živino skupaj! Le naj se podi sedaj škrat po pečeh k Tako mrmra sam s seboj stari planšar France in pogleda iz svoje nšarske koče za čredo živine, stoječe v gruči pod išato smreko, da bi so ubranila nadležnega dežja, i je pričel kar curkoma liti. Ko so stari planšar irepriča, da je vsa čreda skupaj, zaloputne vrata, !a se vsa koča pol rese in se zlekne po klopi tik gojišča, ua katerem je plapolal rdeči plamen in ril naokrog blagodejno toploto. Skoraj bi bil zadremal, da ga ni nenadoma rami) možak, ki je sunkoma odprl vrata, da se razlila medla dnevna svetloba po koči. »Ležiš, ada? Godi se ti, kakor mladim mačkam za pečjo, iz pa begam že vse .popoldne za živino, ki se mi i izgubila — sam Bog ve kam. Se gazil ga bom I« il je planšar Pogačar. Otresel si je dež s klobuka ■i seje VBedel poleg Franceta na klop. -Živino si izgubil? Ti si pa pastir, til Saj vso ivinc menda nimaš nikdar skupaj, razen spomladi, ko jo ženeš prvič na pašo. Koliko ti jih pa manjka?« »Šest repov, hudimana, šest repov, če veš kaj Bnje? Se svoj živ dan nisem imel take smole, ka-or ravno danes v tem pasjem vremenu.« Sicer se « tudi ti no smeš preveč hvaliti, France! Le pred vojun pragom pometaj I« France priloži nove hrane pojemajočemu ognju, nabaše svojo pipico, ponudi tovarišu mehur s 'bakom, čeprav je vedel, da je nekadilec, prižge "ojo pipico Jn prične lagodno puhati oblake dima roti stropu. »No, videl tvoje živine nisem, sledil em jo pal Dol! v dolino se jc pomikala. Umaknila e je snegu. Le pusti jo nocoj, kjer je. Jo boš že uri poiskal, ko bo lepše vreme. I, kaj pa je bilo "ndar, da si živino tako čudno izgubil?« »Sam ne vem. Iz stana mi je ušla. Ne vem, «i je bilo sinoči mojim kravam. Menda jih je kaka UlrFIf "igralni bi radi. Dobile ga pri »llVbn Eentraiiir vlnarnl v Lfebllani irojači, šivilje, nesivilje! «i?** de°?rne krize priredi Strokovno krojno «BUČ« Gledališka 2/JL brezplačen krojni tečaf, "Cetelc 4. maj«. — Vpisovanje vsak dopoldan. ki se je vila okrog domačo župne cerkve... želimo, da bi sc ta lepa slovesnost ludi v prihodnje obdržala. + Anton Sopcc (Aumetz v Franciji) Letos nam je kanila v čašo velikonočnega veselja kaplja grenkosti. Slovenci smo izgubili svojega prijatelja Antona šepec, doma iz Podvinj pri Brežicah. Na veliko soboto smo ga izročili tuji zemlji, da ga shrani do vstajenja. Oasi sc je preselil v bolje življenje, nam je bilo vendar težko vzeti od njega slovo, zakaj vsi smo ga ljubili. Saj je znano, kako je pokojni rad storit uslugo vsa. komu, kjerkoli je mogel. Ker jc, kot nekdanji predsednik Slov. delavskega društva, preskrbel za Aumetz pevovodjo, mu je pevski *boi- zapel tri žalostinke, ki so celo tujcem izvabile solzo v oči. Slovenci se ga hočemo trajno spominjati. Njegov zgled naj sveli nam vsem, kako se moramo posebno ua tujem bratovsko med seboj podpirali, da v ljubezni težkemu življenju primešamo vsa! nekaj sladkosti. zver zalezovala, ali tat, sam ne veni kaj. Ni ga bito miru in ga ni bilo. Živina se je zaganjala po stane, butala z glavami ob ograjo in neprestano mukala. Zjutraj sem našel vrata odprta ih šest krav jo manjkalo.« Morda ti jih je pa škrat odgnal! Kaj je pa meni ta spali naredil pred par leti! Počakaj, da ti povem:, Lepa noč jc bila. Luna je jasno sijala. Živina je bila vsa pri stanu. Brez skrbi sem zaspal. Dobro veš, da spim tako trdo, da bi me kdo lahko ukradel med spanjem, teda naenkrat me zbudi iz spanja močen žvižg, kakor bi kdo na prste zažvižgal. Hitro vstanem, stopim iz stana, zažvižgam še jaz in zakličem, kdo je. Nobenega glasu I Le odmev se odbije od pečin. Ne, tudi svoje zvonce zaslišim doli pri Dolgi griči. Hitro jo ubereni za živino, jo do-bitim in obrnem nazaj k stanu. Živina je bila vsa preplašena. Ušesa so ji stala po koncu in nemirno je letala, kakor bi bila podivjana. Komaj sem jo spravil k stanu. Škrat mi Jih je odpodil, pa nihče drugi. O tem sem trdno prepričan. No sedaj pa tudi jaz škratu vsak večer zagodem tako, da mi ne more več škoditi. Preden zaprem živino, stopim pred vrata stanu in napravim s pastirsko palico križ nad živino. Od tedaj imam mir.« »Noč ima svojo moč,« meni tovariš. »Eli duhovi imajo ponoči posebno oblast. Škrat lahko tudi človeka zapelje. Čakaj, povem ti, kaj se je pred davnimi časi zgodilo tu pod Velikim vrhom. Meni so inoj oče pravili. Oni pa so izvedeli od svojega starega očeta. Stari ljudje so znali marsikaj zanimivega povedati o hudobnem škratu in še vedo.« Planšar se odkašlja in prične: »Vidiš, ravno tam gori pod Velikim vrhom, kjer se dviga tista strašna stena, je stal Strenčkov Tone doli iz Savinje. Davno je bilo to, takrat, ko je bila vsajena ona lipa, ki so jo lani v Savinjski dolini posekali. Strenčkov Tone je bil lep Jant, korenjak, da malo takih. Sploh so bili ljudje v starih časih močnejši, kakor dandanes. Ito smo že vsi pomehkuženi in razvajeni. Tone je bil brust, da se ga je vse balo Ce so se fantje v gostilni sprli, jih je Tone z eno roko zmetal od mize za peč kakor šolarčke. Ej, pa lovec je bil, da mu ga ni bilo para. nikdar ni prišel prazen z lova. Njegov strel ni nikdar zgrešil. Gorje divjemu kozlu, katerega je vzel 011 na muho! Toda, če se človek vda lovu, kmalu ni za nobeno drugo rabo. Tako je bilo tudi s Tonetom. Za nobeno kmečko delo ni maral. Niti en dan ni mogel strpeti doma. Tudi v nedeljo ni strpel doma. Komaj je čakal, da je minula maša, pa hitro puško na rame in liajd v planine. Seveda, takrat še ni bilo tako, kot je dandanes. Takrat je lahko streljal vsak, kdor Je hotel in kolikor je hotel. In divjačine je bilo vedno dovolj. Pa tudi ljudje so bili takrat boli pobožni in pošteni, kakor danes. Bogaboječi so bili in praznike so natančno posvečevali. Nihče se ni nn praznik dotaknil kakega blaga. Zato jim je pa Bog dal svoj blagoslov in se jim je dobro godila (Nadaljevanje.) Vf|i brivske potrebščine iz svctovn:.izna-w81j rifga je!-!a dobile kakor sledi pri Trgovskem domu Slermecki Brivski aoarat 16. 22. 31 Din. blitve 27, 38, nO Din 'laso-strižniki 40, 44. 7S D n 3karie 15, 18 23 Diu, čopiči, .'Bäk' in'vse druge toaletne potrebščine "ffo «ledno nizkih cenah. T5G0VSK1 • DOV, tenimckL TOWA-PESKA-Iti -QBIK Celje št. 19 Zahtevajte veliki brezplačni ilustrirani cenik /, več tisoč slikami. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. MK1 Radio Program "tililio Ljubljane od 27. aprila d« 4. maja. Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 12.45 Poročila. 18 Cas, plošče, borza. 18 Salonski kvintet. 22 Cas, poročila. — Četrtek, 27. aprila: Opoldne Radio-livar-tet, 18.30 Italijanščina, Ì9 Prenos govora ministra z Dunaja, 19.30 ^Pogovor s poklušalci, 20 Koncert orkestralnega društva Glasbene Matice, 22.10 Plošče. — Petek, 28. aprila: 11.15 Šolska ura, 18.30 Zabavno člivo, 19 Francoščina, 19.30 Delovanje vulkanov, 2015 Prenos iz Varšave. — Sobota. 29. aprila: 17 Salonski kvintet, 18 O gradovih, 18.30 Angleščina, 19 Delavska sodišča, 19.30 Zgodovinn filozofije, 20 Prenos iz Zagreba, 22.15 Lahka glasba. — Nedelja, 80. aprila: 7.45 Gimnastika, 8.15 Poročila,, 8.80: Stanje našega kmetijstva, 9 Božja postava. 9.80 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve, 10 Živalska etika, 10.90 Čudežne dogodivščine strica Gašperja, 11 Samospevi g. Dermote s sprem-ljevanjem salonskega kvinteta, 12 Cas, plošče, 15 Pomen društva za varstvo deklet, 15.30 Ljubljanski šramel-kvartet, 16.30 Gospod senator, igra Šentjakobski gled oder, 20 Pevski koncert ge. Pavle Lov-šetove, 20.45 Kuplete poje g. Bajde, 21.30 Salonski kvintet. — Ponedeljek, 1. maja: 19 Esperanto, 19.90 Srbohrvaščina, 20 Prenos opere iz Belgrada. — Torek, 2. maja: 11.15 Šolska ura. 19 Nemščina, 19.30 Novodobno gospodinjstvo. 20 Prenos iz Zagreba, 22.15 Salonski kvintet — Sreda, 3. maja: 17.30 Otroški kotiček, 18 Angleške plošče. 18.30 Letošnje hroščevo leto, 19 Ruščina, 19.30 Literarna ura: Shakespeare- Zupančič: Hamlet, 20 Sistematična nega zob pri šolski mladini, 20.30 Pomlad v glasbi, izvaja salonski kvintet, 22.15 Plošče. Puaüllslü triti zHUrmttijültuijL Vsakomur nudimo priliko lastnika, kdor hoče delati. Uredite si domaČo piattini©?), ker mi zaposlujemo vtn-kogar. Odjemalci-smo za pletenine, dobavimo prejo in IzplaSamo zaslužek na pletenje, kar dokazuje mnogo gohvatuic ljudi, ki so ua ta naóin dobili zaposlenjctn zaslužok. Z zaupna »m zufolavano brezplačno pro spekte od tvrdke: Dom«;, pletaraVo Imliistrlia Josip Torna«?, Marlbor ■_K re t, ovtt „Hm» IS. Mali oglasnik • «i» fc» »»WIK» «<- •."* M et,«:'« D»«i "»rvVr.« ..f/ottMuijai»* pi»t»jt> «atut. poio«** «eo »upiy*it >•» rtW o* »>' j/r«iaia/' »*o»e »i yoetO'. odrvau- übr.qik' «tt frgjMtO-l >." ftftMlW »:S«R V» "e •yM^'J *«HB« *e »j*eja»e —- Leu-. ; • » a!. t »ei. jokanj« Uofocjtrea* yri Kit«14-, Inaia oonesfvo ■»p«» » ,vo»*«-ji — Sa/rate kje uk (iojt-ej-ske«, pw'nv » ' »olie Lju jij»t«e st'i Vrfcerfk«. PI« are Ufc« » «'.ito-»ia - !'oi ulbe »;>'*■ jene»; Jereb Asitoa. Mout/crti «Jon? IH) « M Vrmmtt Bmutir! iWfclSHilttui;^ t«s<«SS-r»! rreidttlien i Popu inMiit» zastonj IVfdarik Kratz »tra-il»/.e pri K»»ii/u IreziferesiH imiäi z» nakup premičnin in nenreiničain, doto, raz-doltitev i t d., proti poroitvu, u um m bi ali »kujit.bl dajejo: iKre diliie zadrugec Ljut* ipina, pp 307. ■ Sprejmejo umtopnik«, ■in mo ie U uiemse im cen« Din 35U. Barometer, Ljubljana I, poStnl predal 18 Kakor vedno, sem ludi netiti pripravljen pomagati svojim prija-lelj« m metovaleem In ansar tako, da prodajaln polfsdelsNe sfroie na hraollnlčne knjižne Cene nainiijfi Kr Stu ji c«, žel«/.nina in zalog« poljedelskih iitru-lev Ljubljana, (ioapo-Hvfit^ka centa 1. Fosoiilnica liti obiskovalce privatnih strank Ponudbe z /.noiiikaml za odgovor nasloviti na: »Mobilna zadrugi«. Ljubljana, pp. (07. Panila ■■ "'ibro olira-rr«M H „j.,,, kroiu-Skl Siv, Htroj. Mirna 27. Imaws* i?i Htaa krepkt-gt ji poÈttnw-g» > C, -m «sko, '/trt «i t,-»tut, n» 'trnl* trii. Biti ie» K Kvkrr trg vrtnar, p.'Selfi -r'. Biki plstfSVCS, Ji- M=6/r» <:!*r<-jj», heeoti-rauejja |Sk«»ga dela vaief« » tilevu iri n* p"l>U »■■rej"* iero«. Kleine«. Zg sik* 12 f.h-!j ■■troiani 12 Blast» kianj.'<-k c*-ua (Hi dogovoru .k-cko AO'Jr»', Tra t« |»»«ta Oore« e ve- ead rtk. L. Žilliriičfvi pasje nudi |X> ua :i S ji ceni Joiko Kat, Hlrnavaa, (»it» ftt Jani na Dol. MrajiMI iiialnl straf Ja*, prav dober, pioda Oom d, Ljubljana Ora-(lutka ul. 8. Dometi mlin » kom nov za mletje pienice, koruze, ejde in zmesi itd,, prvovrstni Inozemski fabrikat ne ugodn proda B tene M., Ljub jana H, Oar-iieitiv» ulje» l<*. Vllnatr '""en otrok, poli IIUMS Seatn i k v la- pein kraju, «e želi poročiti a kmečkim dekletom stai im 30 do 40 let, vsaj 25.000 Diu gotovine Vdove nino izključene. Renne ponudbe, te moizočfl -s « iko. na u|navo Domoljuba .pod > lnjno8t< fit. '1480, Unimui mt l>o nizki ceni ■"Mil dobe in iiicer: trite poHiroki, (halb-prulnr), en euovprežni tnr ena liofila. Več »e I'.ve pri kovuSkcm moj-Htru Koriidu Oorif na Vranskem Izdajal olj: Dr. (ìtregarij Peéjok. „ , Urednik : Jot« Koiltek l» JuROdlovanako tlaknrno: Karel Ceè. hsdliioiEd is brmllBica v Pollaash m Skolio Loka leiavlja, d a bode v»b hranilne vloge, vloženo po I. Jan 10». na zahtevo takoj izplačevala Obresti late kot od »tarili vlog. Ne pridejo pa tu v poStev propini Iz en« nn ilrugo knjtilco. Pllhlll! 1 '"Ji'1»"»' ■!»»«/. Mortolj Is Srednjega Vrha . " lljavljatn, d» mi Je Jonlp Jaiiüa is ltrezja »ola postano plaSal in preklicujom vse v tej zadevi ». aprila 1933 na llrezjah b.reòene ialjive besede. __________Janez MertelJ. Z ljubljanskega trga V Ljubljani, 25. Spr ta, in ia.ii taja«- Sa i*je® Yf<&>*> ■m i i„ : s a» -."I 2» j««4i4e» « rejs. kupim J* b »"«um. -:aU. ker P*»»' 7 cotti V) vok«. 5 lua». 4 leteia w V) pni**«. <>»► m k.-i«?rwB J1« I irv iUi-i ■ lep:, pitani 5.f> lite i. vra» i.25 t.75, IL »»te 8.25-«. ! *«> S.»'—S I>i»: krav J •?** «-»>-*; » »,<*, ilf vr-t« 1 75—225 Din: teleta j vrate li ■>-*> l>m prefitti If1 h,rji- Hwr.li' fervat.il! Ü.y>-;«J50 Dm; pria ta rji - SÄ». Slamaa : domača 14 do J5 jjj viška ">■ r ' ". . »vin)»Jta ins* J t, P-'«-kajeiis ..s j«—ilo. živm<'««- »urove k«- ie; vtiV,-v«k* 5—" 4. kra»je «-5, leWje «—S, «v lijak* »- 4. hrvtóke <>-50—1 Din 2 ila i Kako/ M»'/ pi «M ■ «»dnjih Kevil-kab, »o ?» tifii i« mlevskiEi iz/ieii vi« tate» v pn>*1. »mdrobr i trsfovini kakor '»idi na borai zadaj» «.e«:/- z/ kj oWirtoo padi* Ma; te r<-n* »pel dvigijo. in èic-j »j v «ntrtn «meti! te-iou dtw^jie «k<>fij prii,.l,f«. ikt«; v:i!iia. Vakw r> imet« >' j tega ai* Delom» « tene *i'u c-'!'/ pre-prejteje ceti-. Zakaj je uaatai lak hiter ob-ra' v n.- r;-i?" 'v i.o uj^/itvviti. skuhali ;>» bos:« to pt/jaiiiilü v priiiodn^i Številki, ko z-tje-•e»ac zati^mijiv* informacije " 'eni zanimivem gi-ba/iju žiliiiSi cen. Oae Ili» I» :n!et»kim izd*lk«rn (za 100kg); v pronti irgoviöi: pienica 270—27j. jetrn»» 175 do 190, rž 175 -185, ovea 170—185, koruza 115-125, fižol 200—300 Din. Kakor vidimo, se je najnižja «na fižij« pomaknila od 'M) na 200 Din za 100kg. — Borzne cene (trariko vagon, postavljen v Slovenijo); jiäenica 267-287, koruza 107.50-117.50; moka. tiačka, nularica 420- 425, banatska, nularica 4JW—435 Diu. Barka päenica je torej pri l(K)kg za 7 Din dražja, kakor je bila pred začetkom pa-danja cen v začetku aprila. Ceue krmilom (za 100kg); seno 00—75 Din, nlatna 00—70 Din, lucerna (seme) 1800 Din. Ugoden nakup Najboljše nogavice, rokavic«, srajce, ovratnike, kravate, trikoperilo, dišeča mila in vezenine, vse potrebščine za čevljarje, šivilje in krojače, itd. itd. po naiallji ceni dobite le pri tvrdki Josip PETELINC, Ljubljana Telelon 2013 blizu 1'reiernovega spomenika (za vodo). |>rvt»*i ka**ki (irwlelki (eeo* a« fcvil*^ trgu 22. aprila;, »radi deievaeg» rreiuen, j« j?l •lil bolj klabo zaloleo. te jajc je bilo m red/io vtrliko. Jajca no zda; Taf in trnu po I^SUi, par, p/vJajaj» t» jih todi po 50 f,a,. P^-rutolna prn.'-'-fj aa ttg zeio nak. Kofeoi »o oi> Dia. bM4M nd 2f»-® Dio goMri 10-12 (,„ j,ar Krompir aa drotBto velja 80—86 |/ai. n» ijj. U4o pa "-lo «amo 50 —Vt par kilogram r-j-li ^ IMI z jabolk i gre h koocu «afcib jabolk t. ijw prodajajo '/d 1.50—ÄÄ» Dis k« je Se vt.jDo' lot»« boljiih, tiuib, ii«J:iz.'iiti jabolk pa je vedno !iil(1j zato pa «i tudi precej dragii. aarareč 4—t, n,,' najboljSa oeio 7 Dia k«. d-a^v- je ^ lenjara >'»eb vrst. ki je j» i- »5o Ka trg prihaja wlaj naj»'« .-uuijaaak« .»/-leniavt. Pojavi! «e je tudi ie pr»i dtai.;-.'" era t, -, velja 10 Din kg z lupinast-, «rt-j It :-", j.r'/dajajo po 1—1 JO Din Šopek Kdravilaa x4išta Sei.j'eri ;b; : » tudi t» cene »Irav'.ito 1 ,nn vpraianje, po fem »e kupuje »mika. podteck, volčja Moja, Mtnin. kajalh* itd. PovprafjH tam. «je.r pi.-ij.-nja ktt kaporali take ■ velikih luitoiinah. p« « nam povedati, da je kup. r i je z KdravjimiTii r,- i - . ■ --- tari.ria, '-.>., i-, kega blaga je Sto v '""Effift itje» ro lož* ;;r«le lavali in prekuhava!» v vii.- , ita. ki jih potem prodajali dalje po **e® svetit wjw v Ameriko. Zdaj Xemüja ne jf-ialje več ti/iiim takih »itavikik ni, zato se to«U nibfe izmed trgovcev ne inor« točno obvezati, po čem je «no ali drugo z?l'.'fc. Kolikor se take rože zeiaj »ploh Se kupujejo, « odvisne tea e tei naročil ki prWejo. kakor rečeno, največ iz Nemčije. To je pt£ edin» država, ki je doslej trgovala t xdravilaiuu zelici /ta debelo. Kolikor [ia rabijo zdravilnih zeliM naši domari 1'ikarnarji. bomo tudi »e itvedeli. j» čem jih plačujejo. .N'ajbri je tudi v tem ).,