| Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca ter velja /a celo leto J 3 gld., /a pol leta o 1 gld. OOkr o 6 Na anonimne do- o ' pise se ne ozira Kokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo.
Štev. 15.	V Mariboru, 10. avgusta 1883. IV. tečaj.
Ukaz ministerstva za uk in bogočastje
dn^ 8. junija 1883. 1. št. 10618., da se izpel je postava od 2. maja 1883. L, drž. zak. št. 53., s ktenm se prenarejajo nektere določbe postave dne 14. maja 1869. I.,
drž. zak. št. 62.
(Dalje in konec.)
Podloga teh posvetovanj imajo biti učni črteži predpisani z ministrskim ukazom dne 18. maja 1874, št. 6549 (za Gališko ministrski razglas dne 22. septembra 1875, št. 8373) za samostalne trirazredne oziroma za 6., 7. in 8. razred, osemrazrednih meščanskih šol za dečke in deklice, pri tem gre gledati na to:
a)	Ozirati se gre na razne potrebe meščanskih šol za dečke in deklice.
b)	Držati se gre kakor dosihmal sredotočne (koncentrične) metode pri razdelitvi učne tvarine pri tistih naukih, ki se poučujejo po več razredih.
e) Naj več sme ur biti v vsakem razredu po 30.
d)	Določila imenovanega vzornega črteža. v kterih se poučuje v naukih, neza-visnih od posebnih potreb šolskega kraja in okraja, ti so: veroznanstvo, učni jezik, zemljepis, zgodovina, petje in telovadba, imajo ostati tudi zanaprej s tem pristavkom, da se število ur za veroznanstvo odločenih na teden poviša za dve in se ima pri petju gledati tudi na prijavo mnogoglasnih pesen.
e)	Število drugih učnih ur, isto tako tudi učna tvarina v drugih naukih, namreč pri prirodopisu, prirodoslovju, računstvu, geometriji in geometrijskem risanju, risanju na prosto roko, lepopisju in v poučevanju ženskih ročnih del za deklice, bode zaviselo od posebnih praktičnih potreb, tako da n. p. v krajih in okrajih, kjer obrtnijske razmere zahfevajo, da se bolj gleda na risanje ali da se nauk v kmetijstvu razširi; ozirati seje na to v učnem črtežu, v drugih krajih pa, kjer preoblada kmetijstvo , je gledati na te razmere pri nauku v prirodopisu in prirodoslovju, in podpirati gre ta nauk s posebnimi učili, kakor so: šolski vrt, drevesnica itd.
f)	V učnem črtežu gre tudi določiti število pismenih nalog, ki se dajejo na teden ali na mesec; vender gre to omejiti le na jezike in na številjenje.
g)	Določila, dana pod I. v tem ukazu: 5., 6. in 7. imajo veljati tudi za meščanske šole.
h)	Ako je dovolj učnih moči, more se na meščanških šolah za dečke osnovati poučevanje, da se doseže nekaka ročna spretnost (delavska šola), vendar to ni obligatno.
Učni črtež za vsako posamezno meščansko šolo ima predložiti deželska oblast naučnemu ministerstvu v odobrenje, ima pa pridejati svoje mnenje. Dokler načrt ni odobren, ima pa obdržati vsaka meščanska šola svoj dozdanji učni črtež.
4. Ako je v šolskem okraju več meščanskih šol, tako gre obdrževati vsako leto razen okrajne konference, zapovedane po ministrskem ukazu dne 8. maja 1872, št. 3306 še posebno zbirališče učiteljev meščanskih šol, kjer pridejo v posvet po-
List za šolo in dom.
Spisi in dopisi naj se btagofolijo pošiljati (franki-rani) vrednistvu
(Keiserstrasse 8),
naročnine, oznanila in reklamacije pa založništvu : tiskarju J. Leonu v Mariboru.
sebne zadeve teb učilnic. Za te konference meščanskih učiteljev veljajo odločila imenovanega ukaza o okrajnih konferencah, kolikor simkaj spadajo.
5. Šolske oblasti imajo gledati na to, kjer potreba za ljudsko poučevanje sega nad učni smoter petero-, šesterorazrednih splošnih ljudskih šol, da se tam po obstoječih postavah osnujejo meščanske šole.
Kolikor izpeljava teh ukazov zahteva sodelovanja deželnega zastopa ali izpre-membe deželnih šolskih postav, imajo se deželske šolske oblasti posvetovati z deželnim odborom in po potrebi staviti potrebnih nasvetov ministrstvu za uk in bogočastje.
V. (K §. 21. te postave.)
Da se po jedni strani predpisan splošni učni smoter doseže, po drugi strani pa udeležnim zlajša ali za nekaj časa odvrne breme, ktero jim nakladajo pomnoženi šolski stroški in prizadeva beganje njih gospodarskih razmer, seje treba zastran šolskih olajšav držati naslednjih opravil:
1.	Olajšave o šolskem obiskovanju se morejo deliti le na splošnih ljudskih šolah otrokom, ki so bili v šoli poučevani celih 6 let.
2.	Na jedni in isti šoli se more v šolskem obiskovanju deliti le jedna odločena vrsta olajšav.
3.	Poučevanje ne sme popolno prenehati ne v7., ne v 8. letu.
4.	Poučevati se ima le v dnevih med tednom.
5.	Učitelj ni dolžan poučevati višej cd 30 ur na teden.
6 Ako se privolijo šolske olajšave le posameznim otrokom ali otrokom celih šolskih občin in se ti otroci ne poučujejo v posebnih, od drugih učencev odločenih oddelkih, tako olajšanje o šolskem obiskovanju poprek ne srne več iznašati, nego polovico navadnega (normalnega) učnega časa.
Šolske olajšave, ki dalje segajo, smejo se dovoliti izjemno le posameznim otrokom iz vzrokov posebnega ozira vrednih, ako je po meri pridobljenih vednosti zagotovljeno, da se doseže splošni predpisan učni smoter
Ne izključevaje druge mogoče slučaje (kombinacije), prikažejo se potem naslednje olajšave o šolskem obiskovanju :
a)	Obiskovanje šole zimskega poluletja, popolno oproščenje poletenskega po-luletja,
b)	Obiskovanje šole ob štirih dneh v tednu (celodnevno ali poludnevno po šolski uravnavi) v treh zimskih polletjih (čez 14. leto, tedaj tudi na 9. starostni stopnji od začetka šolske dolžnosti), popolno oproščenje med poletenskim polletjem.
c)	Obiskovanje šole ob treh dneh v tednu (celodnevno ali poludnevno po šolski uravnavi) mej celim 7. in 8. šolskim letom.
d)	Obiskovanje šole mej celim 7. in 8. šolskim letom poludnevno. kadar imajo drugi otroci celodnevni pouk.
e)	Redno obiskovanje ves čas mej 7. šolskim letom; na teden tri ure poučevanja mej zimskim časom v 8. šolskem letu (brez razločka šolske kategorije).
7.	Ako se otrokom celih šolskih občin privoli šolsko polajšanje, in če se do-tični otroci poučujejo v posebnih oddelkih, ločenih od drugih učencev, ne sme število poučnih ur na teden (mej časom šolskega obiskovanja, kakor je to naznanjeno v točki 6.) manje biti, kakor tistih ur, ki se dobe, ako se število poučnih ur na teden, ki so predpisane v vzornih učnih črtežih. enakomerno razdeli na starostne stopinje, ki so zastopane v dotičnem oddelku ali razredu.
V tistem času mej šolskim letom, mej kterim otroci dveh gornjih najviših starostnih stopinj v šolo ne hodijo, imajo se drugi učenci poučevati v tistem številu ur, ki je naznanjen v vzornih učnih črtežih za vseh o-era starostnih stopin. (Glej pri-stavek temu ukazu!)
8.	V krajih, kjer je več splošnih ljudskih šol. kjer se dovoli posameznim otrokom jeden in isti način olajševanja šolskega nauka (točka 6.), lehko se dotični otroci raznih šol združijo v jedni šoli v skupno poučevanje.
9.	Dci se dobe posameznim otrokom šolske olajšave, imajo za to prositi stariši ali njih namestniki pri krajnem šolskem svetu in za to navesti vzrokov obzira vrednih. Ta poroča okrajnemu šolskemu svetu in stavi nasvet, na kak način bi se dalo privoliti šolsko olajšanje. Okrajni šolski svet razsodi o ti prošnji, in če jo vsliši, pove tudi, na kak način se ima olajšati šolsko obiskovanje.
10.	Da se otrokom celih šolskih občin po selili zadobe šolske olajšave , imajo zato prositi zastopi vseh všolanih občin pri okrajnem šolskem svetu ter predložiti zapisnik o dotičnih sklepib občinskega odbora; ti občinski sklepi imajo tadi obsegati način, kolikost (mero) šolskih olajšav. Okrajni šolski svet predlaga to prošnjo se svojim mnenjem deželnemu šolskemu svetu v razsodbo.
Ako se občinski sklepi zlagajo v tem. kar se tiče šolskih olajšav, ima se prošnja privoliti, ako ni zoper zgoraj navedena določila (točka 1. do privz. 7.).
Ako se občinski sklepi ne zlagajo v tem, na kak način in koliko se ima privoliti šolskih olajšav, ali pa se ti ne zlagajo z omenjenimi določili, ukrene deželna šolska oblast način in kolikost olajšave.
Ako pa ne prosijo vse všolane občine, ampak le ena ali njih več za šolske olajšave, tako pa o tem razsoja okrajni šolski svet takisto , kakor o prošnji posameznih starišev (točka 6. in 8.).
11.	Ako pa dobivajo otroci dveh najviših starostnih stopinj prikrajšan pouk v posebnem oddelku od drugih odločenem, ima za ta oddelek okrajni šolski svet sestaviti poseben učen črtež in ga predložiti v odobrenje deželni šolski oblasti. Pri tem gre gledati posebno na prihodnje življenje pri otrocih.
12.	Cas za poučevanje posebnega oddelka (točka 7.) za šolsko mladež, ki spada mej zadnji dve starostni stopinji, določi krajni šolski svet.
13.	Ako je tako uravnano, da se otroci dveh najviših starostnih stopinj poučujejo v posebnem od drugih ločenem oddelku, tako so obvezani vsi otroci teh starostnih stopinj, da se udeleže tega nauka, in šolsko obiskovanje je strogo nadčuvati. Posameznim teh otrok sme krajni šolski svet dovoliti, da se po vsem ali le po nečem, udeleže nauka, ki je odmejen za šesto starostno stopinjo; to se ravna potem, koliko je prostora za to praznega.
VI. (K §. 23. postave.)
Obiskovanje strokovnih šol ali tečajev (godbenih šol, jezičnih šol, gospodarskih ali obrtnih tečajev, strokovno-risarskih in obrazilskih šol i. dr.) je dovoljeno šolskim otrokom le s tem pridržkom, da jih to ne zadržuje, redn:> obiskati ljudsko šolo.
Ako so obrtne ali gospodarske šole ali tečaji tako vravnani, da nadomestujejo šolsko poučevanje, oproščeni so otroci obiskovanja ljudske šole. O tem gre razsoditi deželni šolski oblasti, ki se ozira pri tem, kako so uravnane dotične šole in tečaji strogo drže se načela, da si mora vsak šolski otrok prisvojiti naj potrebniših vednosti, ki so: verouk, branje, pisanje in številjenje.
VII (K §§. 29.. 30., 32. postave.)
Določila osnovnega statuta izobraževališča za učitelje in učiteljice dne 26. maja 1874. 1., št. 7114.. ostanejo veljavna s temi premembami:
1.	Za vzprejem v I. tečaj je dokazati, da bode gojenec pri začetku šolskega leta dovršil 15. leto.
Deželne oblasti se s tem pooblaščajo, da smejo, dokler se kaj druzega ne ukaže, iz vzrokov obzira vrednih spregledati starost največ za šest mescev (§. 14. osnov, štatut).
2.	Pri vzprejemni skušnji je dokazati pridobljeno spretnost v risanju po predloženih risarijah, oziroma pri deklicah ona za ročna dela z ženskimi ročnimi deli.
Pri vzprejemni skušnji je tudi gledati na to. koliko da je prosivec v godbi izvežban, ali ima kaj godbenega sluha in čutstva za glasbo in je upati, da bode kaj napredoval v godbi in zarad tega ozira vreden.
Pri jednakem izidu vzprejemne skušnje gre prednost tem, ki so po postavi zadost stari.
Gojenci, kteri so v treh mescih, ko so bili sprejeti v I. tečaj, po mnenju učnega osobja pokazali svojo nesposobnost, imajo se odpraviti (§. 15. osn. statuta).
8. V verouku gre poučevati tudi v III. in IV. letu po dve uri na teden , posebno gre pa gledati na specielno metodiko verskega pouka po ljudskih šolah (§§. 17. in 38. osn. štatuta).
4.	Pri pouku v pedagogiki na učiteljiščih gre gojence seznaniti tudi z osnovo otroških vrtov, tako tudi z vzgojo in vzgojišči za nravno zanemarjene otroke (§. 18. osn. štatut).
5.	Kar se tiče poučevanja v godbi s posebnim ozirom na cerkveno godbo, ostane veljaven ministrski razglas od dne 2. februarja 1882., št. 1811.
Pri pouku v petju gre gledati tudi na cerkveno pesen (§§. 30. in 44. osn. štatuta).
6.	Ker se pouk v godbi prenareja in ta preosnova napreduje, se imajo tudi obrazci za spričevalo prenarediti tako, da se v vrsto zapovedanih naukov in precej za prostim risanjem navedo ti-le predmeti: splošen pouk v godbi in petju, „gosli", „ glasovi r" in potem „orgle" oziroma zviranje na teh strojih.
VIII. (K §. 38. postave.)
Predpisane preiskušnje za učitelje na splošnih ljudskih in meščnnskih šolah ostaneio veljavne; prenarediti se ima to-le:
1.	Učiteljska sposobnost za splošne ljudske šole in za meščanske šole se ne more zadobiti ob jednem in istem dnevu za preizkušnje (§. 4, ukaza za preizkušnje od dne: 5. aprila 1872. št, 2845.).
2.	Kdor hoče pripušen biti k učiteljski preizkušnji, mora vložiti prošnjo, ktero
je sam spisal, okrajni šolski oblasti.
V prošnji gre natanko povedati, ali hoče kandidat izprašan biti za splošne ljudske šole, ali za meščanske šole in pri kteri komisiji.
3.	Prošnji za privoljenje k skušnji za splošne ljudske šolo se pridene.
a)	Kratek popis življenja in izobraževanja.
b)	Spričalo zrelosti pridobljene na kakem učiteljišču.
c)	Dokaz praktičnega službovanja najmanj dveh let (v Galiciji za kandidate, v Dalmaciji za kandidate in kadidatinje najmanj po tri leta) na kaki javni šoli, ali taki, ki imajo pravico javnosti. Tisti, ki niso hodili v javna učiteljišča, morajo priložiti spričalo o telesni sposobnosti.
Iz vzrokov obzira vrednih oproščajo se spričala zrelosti osebe, ki so z dobrim vspehom bile na pomožnih službah v ljudski šoli. A tega sme oprostiti le naučili minister (§. 7. ukaz za preizkušnje od dne 5. aprila 187_2; 1.
4.	Prošnji za meščansko preiskušnjo se ima priložiti:
a)	Kratek popis življenja in učenja.
b)	Spričalo učiteljske sposobnosti za splošne ljudske šole.
c)	Dokaz praktičnega službovanja najmanj treh let (v Galiciji za kandidate, y Dalmaciji za kandidate in kandidatinje najmanj štirih let) na ljudski šoli ali na kaki drugi učilnici.
5.	Šolska vodstva imajo prošnje za pripuščenje k preiskušnji učiteljske sposobnosti s poročilom poslati predstavljeni okrajni šolski oblasti, ako so bila priložena potrebna postavno predpisana spričala in dokazi, ozira se ona na uporabo prosilcev pri šolskem poučevanju in razsoja, ali jim gre dovoliti meščansko preiskušnjo, ako se privoli, pa to obznani dotični komisiji izročevaje ji pisma.
Službene izjave o uporabi kandidatov se ne vračajo, marveč hraniti jih gre pri spraševalni komisiji.
6.	Kandidatje za preizkušnjo, ki niso (zdaj) v šoli v službeni uporabi, imajo pravilno spisano prošnjo (točka 2. — 4.) priloživši službena spričala, predložiti ne-posrednje pri tisti okrajni šolski oblasti, kjer so zadnji čas bili v službi, ta (okrajna šolska oblastj razsodi, ali jim gre dovoliti skušnjo; ako se dovoli, naznani to spraševalni komisiji, izročevaje ji pisma (akte).
7.	Preizkušnja za meščanske šole obsega le nauke, ki spadajo k odbrani skupini.
Učiteljska sposobnost za poučevanje v krščanskem nauku, pridobljena za splošne ljudske šole, velja tudi za meščanske šole. (§. 6. ukaza za preizkušnje od dne 5. aprila 1872. L).
8.	Spraševalci, postavljeni za verska izpraševanja, imajo sedež in glas v spra-ševalni komisiji in določivni glas takrat, kadar gre za splošne zadeve pri preizkušnjah ali za njih nauk.
Kako se je obnesla preizkušnja iz veronauka, to imajo določiti spraševalci in komisarji, ktere je imenovala dotična cerkev ali verska družba za spraševanje iz veronauka. Ravnatelj spraševalne komisije ima tudi glede metodične obravnave gledati pazljivo na verouk in svojo razsodbo izreči cerkvenim zastopnikom.
Na priznanje učiteljske sposobnosti v drugih spraševanjskih naukih nimajo ti spraševalci in komisarji nikakega vpliva (§. 10. navoda za spraševanja od dne 5. aprila 1872. 1.).
IX.	(K §. 41. postave.)
Deželna šolska oblast sme kandidate, ki so si pridobili učiteljsko sposobnost za srednje šole, pripustiti k preizkušnjam za splošne ljudske šole, ali pa tudi za meščanske šole, ne da bi tirjala od njih dokazov, potrebnih po odstavku VIII., točka 3. in 4., b in c.
Pri taki skušnji imajo kandidatje le dopolniti skušnjo iz tistih naukov, iz kterih ne dokažejo učiteljskih sposobnosti za srednje šole.
Taki kandidatje morajo se vendar stalno na ljudsko šolo umestiti le takrat, ako so bili najmanj jedno leto potem, ko so dobili spričalo učiteljske sposobnosti, v službi na kaki javni ljudski šoli, ali na kaki zasebni ljudski šoli, ki ima pravico javnosti.
Ta pogoj za nameščenje se mora v učiteljskem spričalu določno omeniti.
X.	(K §. 46. postave.)
Prihodnje deželne učiteljske konference bodo le šesto leto od časa, ko so bile zadnje učiteljske konference.
XI.	(K §. 48. postave.)
Pri umeščenju šolskih vodjev je gledati:
1.	Za časa, ko postane veljavna postava od dne 2. maja 1883. 1., drž. zak. štev. 53., morajo postati šolski vodje le učeniki, ki dokažejo sposobnost za poučevanje v verouku tistega veroizpovedanja, kteremu pripada večina učencev dotične šole po premeru preteklih pet šolskih let. Ako pa pri kaki šoli ni mogoče določiti tega, ali da je šola še premalo časa ali iz kakih drugih vzrokov, naj se za podlogo vzame popisovanje šolskih otrok.
Dokaz za sposobnost poučevanja v verouku se dokaže z učiteljskim ^pričalom (§. 38. postave 2. maja 1883. 1., drž. zak. 53.), pridržaje miselda kandidat za službo šolskega vodja, odkar je dobil učiteljsko sposobnost, svoje vere ni izpremenil.
Učitelji, ki so dobili učiteljsko sposobnost pred 1. oktobrom 1872. 1., t. j. pred dnevom, ob kterem je veljavo zadobila postava za učitelske preizkušnje od dne 5. aprila 1872. 1., drž. zak. štev. 50., so sposobni poučevati v krščanskem nauku pod zgoraj omenjenim pridržkom (učitelji, po starem načinu sprašani, so bili tudi sposobni za poučevanje v verouku, ker so bili navadno v tem tudi izprašani).
Učitelji, ki so bili izprašani po izpraševanjski postavi dne 5. aprila 1872. 1. so sposobni za'poučevanje v verouku pod zgoraj omenjenim pridržkom le takrat, ako je to določno povedano v spričalu učiteljske sposobnosti ali v napredku (izidu) dopolnilnega izpita (ministrski razglas dne 30. septembra 1875. L, štev. 829.).
2.	Kadar se razpiše služba šolskega vodja za umeščenje, se služba kot taka določuje, naznani se kategorija ljudskih šol in zahtevati se ima dotični dokaz po
premeru veroizpoyedanja večine učencev. Sicer se je pa pri nameščenju šolskih vodjev držati, kakor dosihmal določil, ki se tičejo pravnih razmer učiteljstva na javnih ljudskih šolah.
3. Zdaj nameščeni šolski vodje ostanejo tudi, ako nimajo zgoraj omejene sposobnosti v službi, in imajo dotično zmožnost dokazati le takrat, kadar prosijo druge službe_ za vodja.
Šolskim oblastim se ukaže, delati na to, da se takoj zvrše ti ukazi glede na §. 75. postave dne 2. maja 1883. 1., drž. zak. štev. 53., v dotičnem upravnem okrožju.
-<*£«.- ----- -
Nekaj aforizem, učiteljem v prevdarek.
(Sebral in prevel A. Gradišnik.)
(Dalje.)
Eksaminator (izpraševalec) lahko pozve, kaj učenec ne zna, a težko mu bode najti vse, kar istinito ve in zna. In če se mu tudi posreči zvedeti, koliko učenec ve, vendar nikdar ne bo zvedel, kako to ve.
Muller.
Nič ni bolj navadnega, nego to, da otroci od svojih roditeljev, pestunj in od obližja svojega vzprejmo pojme, ki se ne dado popolnoma več potrebiti, kadar so se vže v njih še piiprostej pameti vdomačili.
L o c k e.
Ni vmestno, ako se dcci plemenita in veledušna dejanja stavljajo v vzgled zato, da bi se za tista navduševala in pridobila. To reklo bi se, otroke vzrejati v san-jarje (fantaste) —, kajti otroci še nimajo dostojnih nazorov o najnujnejših dolžnostih niti jih mogo prav presojati.
Kan t.
Zmirom ima prva vzgoja, ktero je vodila nježna in čednostna mati, na našo bodočnost ravno toliko vpljiva, kakor najizvrstnejša natorna darovitost.
Napoleon III.
Dobrih mater nam dajte, in svet dobil bode drugačno podobo.
Napoleon I.
Moči ne dajo se razodeti, marveč le vzbuditi.
B u e h n e r.
Mladež se da raje vzbujati nego pa poučevati.
Goethe.
Pobožna želja vseh roditeljev je, da bi na svojih sinovih videli dovršeno to, kar je njim samim manjkalo.
Goethe.
Mej poučevanjem uče se ljudje.
S e n e c a.
Kdor sam dvoji, oni tujih dvojb ne more odstraniti. Le prepričanje zamore p r e pričat i.
R ti c k e r t.
če hočemo otroka pazljivosti navaditi in ako naj kaka znamenita resnica nanj globok utis ima: potem ga mora ta (resnica) par dnij poprej, nego se je povsem zaveda, vznemiriti.
Rousseau.
Ako imaš otroke, potem je kaznuj in vpogibaj jim tilnik — koj od prve mladosti počenši.
Izrek Salomonov.
Važna stran odgojništva je vstrahovanje. Ono ima namen, da ugonobi otroku samovoljo ter mu iztrebi čutnost in naravno poželjivost. Tukaj ne sme se misliti, da se izhaja le z dobrim —, kajti ravno neposredna volja ravna po neposrednih domišljijah in pohotih (Geliiste), ne pa po vzrokih in pomislili. Ako se otroku navajajo vzroki, potem se ga prepusti zavsem svojemu hotenju, kajti otrok more vzroke pripoznati, pa tudi ne.
Hegel,
K značaju otroka spada pred vsem pokornost. Ta pokornost mora imeti svoj izvor v siljenju ali pa v zaupanju. Pokornost iz zaupanja je važna, ona vsled siljenja (nuje) pa potrebna.
Kant.
Pedant in vzgojnik pravita skoraj isto: vendar prvi to reče pri vsaki priliki, slednji pa le tedaj, kadar je prepričan, da. bode izdalo.
1. I. Rousseau.
Kogar beseda ne gane, onega tudi palica ne.
Sokrat.
Jaz sem proti vsaki nuji (Zvvang) pri vzgojstvu rahle duše, ktero se hoče odrejati za čast in svobodo. V strogosti in v prepovednih odredbah pokrito je — ne vem koliko — tlačanskega. Svest sem si, da se to, kar se po pameti, previdnosti in pravem ravnanju doseči ne da, tim manj doseže po sili.
Montaigne.
Svoboda je vprašanje časa. Ako se tudi pride ob njo, vendar se lahko še pridobi. A narodnost, jedenkrat popuščena, v nevarnosti je, da se nikoli več ne pridobi. Narodnost naj bode vedno — ko polarna zvezda — vidna nad našim obzorjem. Gorje ljudstvu, keremu zaide — za zmirom mu vtegne biti zgubljena! — Narodnost sliši svojstvu naroda, a svoboda le njega formi (obliki). Čuvajte torej svojo narodnost, ne opustite jo pod nobenim uvetom —, tudi za svobodo ne! Svoboda, ki oškoduje vašo narodnost, vam gotovo ne bo svoboda, — med tem ko vam prava svoboda izostati ne more, svoboda, ki vašemu narodnemu svojstvu dopušča neovirno gibanje in izobrazbo —, če ste in ostanete svest en narod. V čem pa obstoji prava svoboda? V tem, da je tako pojedincu ko i obitelji in raznoterim ljudskim plemenom dodeljena največ mogoča samostojnost.
Kozmopolit je povsod doma, pa tudi nikjer. Njegovo geslo je znani in — žal — še vedno priljubljeni pregovor; „ubi bene, ibi patria". Kozmopolitizem je kakor
solnce, ki svojo luč raztresa in razpošilja v najodaljnejše pokrajine; a naše svetilo — bodimo skromni — ne dostaje — izjemom posameznih duševnih velikanov — vesolnemu svetu.
Uporabljujmo našo luč v razbistrilo , v dobro tesnejših nam živenjskih krogov! Potlej bode. ako vsi državljani tako mislijo in po tem delujejo, vsej očetnjavi, vsemu človeštvu naj bolj pomagano —, potem bode nam ustreženo!
S c h u s e I k a.
Človek nagnjen je po naravi k srdu in zavisti in vzgoja to povspešuje. Kajti stariši imajo navado, da svoje otroke le po dražilih*) časti in zavisti k čednostim napeljujo.
S p i n o z a.
(Dalje sledi.)
--
Kako je cepiti z očesom.
Spisal Fr. Praprotnik.
(Konec.)
Nekteri oko tudi z voskom pomažejo, kar je pa čisto nepotrebno.
Povez je naj bolja taka, ki drevesa preveč ne zarezuje, ter pretakanje soka premočno ne ovira, kakor lipovo ličje, ločje in razni traki. Takih trakov po 1/.2—1 cm. širokih ti je pač lahko dobiti, saj vem, da ti doma ne manjka starih, ponošenih srajc, kril in drugih enakih reči, iz kterih si lahko nacepiš ali pa se škarjami narežeš trakov, več nego ti jih je treba. Imenitno je pa to zato, da tudi otroci izvedo, kako se skoraj vse v cepljenje potrebne reči lahko doma dobe, ter jih ni treba kupovati, ali Bog ve kodi iskati. Tudi otroci tem potom najbolje uvidijo resnico pregovora, da ,.na sedem let vse prav pride", da toraj nobene reči ni po nepotrebno zavreči. Tako jih učiš ob enem tudi varčiti in umno gospodariti!
V 14 dneh se spozna, ktera očesa so se prijela, ktera ne. Treba ti je toraj drevesca dobro pregledati, ter ova, na kterih so očesa izostala, še enkrat cepiti, to pa če vmogoče nižje, nego prvokrat.
Ce je pecelj ob dnu še zelen in rad odpade, ako se ga dotakneš, tedaj se je oko prijelo; je pa pecelj suh in stuljen, ter se trdo drži, tedaj oko ni priraslo k' drevescu.
Oez 4 tedne se vsem cepljencem brez izjeme vez odveže ter zopet pa rahleje poveže. Ako bi pa drevesa zelo bohotno rasla, treba jih je še tretjekrat prevezati.
Debelejši divjaki cepijo se na dve očesi, če se ne prime jedno, prime se
drugo.
Da so pa divjaki, kadar se cepijo, dovolj sočnati, moraš jih , posebno ob dalje suhem vremenu nekoliko dni popred vsak večer dobro zamakati. Ob deževnem vre-menij to delo seveda izostane.
Naj bolji čas v okuliranje so topli, mirni, na pol oblačni, ne prevroči dnevi. Izmej podnevnih dob pa je najbolje jutro, ko vročina še ni prehuda. Ce pa opav-Ijaš to z učenci, tako stori to vsaj dopoldan; navadi jih pa, da bodo mej delom vedno od solnca obrnjeni, ter divjak zakrivali se svojo senco, kar zabrani, da se oko in drevesca mahoma ne sušita.
Kavno iz tega vzroka se naj oko, ako je mogoče, na jutrajno ali večerno stran vtakne, kajti od teh strani vročina manj pritiska.
Da se rast drevesc kolikor toliko pospeši, naj se gredice pred in po cepljenju dobro okopajo.
*) Znanstvene izraze vzel sem iz M. C'gale tove „Znanstvene terminologije,"
Opomnja pisatelja.
Okulira se pa mesesa julija in avgusta, deloma tudi še septembra, ali kakor ljudstvo veli med veliko in malo gospojnieo. Zlasti je breskve in aprikoze pozno, najbolje septembra okulirati, kajti rano cepljene poženejo še tisto leto mladike, ktere pa, ker so prekilave, zimski mraz navadno ukonča.
Požene pa oko še le drugo leto, zato se to imenuje cepiti na speče oko. Ako se je pa že mesca junija okuliralo, tedaj požene še tisto leto in mi rečemo, da smo cepili na živo oko. Zadnje pa se ne priporoča in sicer zato ne, ker mladika dosti ne oleseni, navadno tako slaba in kilava ostane, da le redkokedaj zimo prestoji. Le šipečje, na ktero se cepijo vrtnice, se vspešno cepi na živo oko, to pa zato, ker mladike hitro rastejo, ter tudi v spodnjem delu dovolj olesene, da jim zimski mraz manj škoduje, posebno, ako se še skrbno v zemljo položijo.
V spomladi se povez ostrani okulirancem, kteri se vsi porežejo na čep, to se reče 8—10 cm. nad žlahtnim očesom Je-li bilo drevo na več ok cepljeno, in ako vsa poganjajo, tedaj se vse mladike razun ene, najkrepkejše odstranijo, in rane z z voskom zamažejo. Ostala mladika pa se rahlo na čep priveze, da dobi ravno rast.*)
čep se pa drevesu ali mesca julija tist. 1., ali pa v spomladi prihodnjega leta globoko tik nad mladiko na tako zvanim obročku odreže ter rana z voskom dobro zamaže. Tudi vse druge divje mladike se odstranijo.
Divjaki, ki se niso prijeli. se v spomladi cepijo na eden tistih načinov, ktere sem zadnjokrat imenoval. Kavno tako se pa tudi lahko izostali kopuliranci julija ali avgusta okulirajo.
Na oko se cepijo tudi vsa odrašena drevesa in sicer po vejah. Zlasti pa je to plemeničenje v navadi pri drevesih s stalno obliko, ako se je ta kakorkoli pokvarila.
Če pa cepim večja drevesa na oko, tedaj vrežem ščitek na mladiki do strženu, ter škorjo potem s peresnim tulom prav lahko odlupim, pa tako, da cevne povezi na lesu ne ostanejo, da oko spodaj ne kaže odrtine. Le ta ščitek je mnogo večji in oko se toliko rajše prime, ker so kambija dotikajoče se ploskve dosti večje.
Na oko cepljena drevesa rasto krepko in bohotno, ter navadno že prvo leto dobe tako zelo obraščeno mladiko, da je niti prirezovati ni treba. V 3—4 letih pa so drevesa toliko močna postala, da se že lahko iz drevesnice vzamejo. Zato je tudi ta način cepljenja povsod najbolj navaden, ter se tudi vsem najgorkeje priporoča.
-«:SS>-
Buča ali tikva.
(Cncurbita pepo.)
Opazovaje močen hrast in šibko bučevje z debelimi bučami, rekel je kmet: „Ko bi jaz svet stvari], rastle bi buče na hrastu, a droben želod na vitkem bučevju". Kako modra da je bila njegova izjava, tega se je kmalu prepričal. A nekaj je bil kmet vendar le prav zapazil, namreč to, da ima buča jako tanko in vitko steblo in nerazmerno velik plod.
Buča je doma v jutrovih deželah, nekteri trdijo da v Perziji, drugi, da v izhod-nji Indiji. Po Evropi se je bila zgodaj zaplodila. Ze Grki in Rimljani so poznali več vrst buč.
Bučino steblo zraste več metrov dolgo. Zarad svoje šibke in slabotne postave bi moralo vedno plaziti po zemlji in v prahu ležati, ko bi mu ne bil dal dobrotljivi stvarnik posebnih priprav, s kterimi se prijemlje, kadar hoče splezati na kak plot, grm ali drevo. Ta bučina prijemala ali, če bi smeli reči, njene roke so vitiee (Ran-ken), ki se nahajajo na steblu poleg pravih listov in niso druzega nego v vitice spremenjeni postranski listi ali prilisti.
Buča je vsa posajena z-ostrimi bodicami, ktere te prav pošteno zbodejo, če primeš za rastlino. Bodice so — kakor dlake po drugih rastlinah — tvori površne tančice ali epidermide.
*) G-lej „Uinni sadjerejoc" str. 32, pod. 16.
Listi stoje na rastlini po špiraljki ter imajo dolge, otle peci je in široko, srčasto ploskev s krilatim in zobčastim robom. Skoz mnogobrojne produške v tančiči (epidermidi) široke listne ploskve izpuhti pri vsaki, le količkaj veči nego navadni vročini toliko vode, da z gub o listi svojo okorelost: oni venejo.
Otli listni peclji me živo spominjajo veselih dni srečne mladosti. In zakaj? Iz njih smo si namreč delali pastirji razne godbene instrumente. Iz najdebelejših smo si rezali fagote, iz nekoliko tanjših klarinete, iz najkrajših pa piščali. In ko so bili naši instrumenti pripravljeni. vzel je vsak po dva ali celo po tri med zobe, in zapiskali smo poleg naših krav in ovac, da bi najspretnejši neapolitanski piskač na dveh mehovih ne mogel boljše zakrožiti jo. Pa:
,.Hitro hitro mine čas, Ah, ne bo ga več pri nas!"
Cvete nahajamo posamič v listnih pazduhah stoječe. Nekteri so na dolgih, tankih pecljih, a drugi na kratkih, debelih. Obe vrsti imate 5 čaščinih listov, kteri so spodaj med seboj zvezani in z venčevim dnom združeni, a zgoraj se končujejo s 5. prostimi konci. Venec je tudi peterolist, debelo žilat in lepo rumen. — Do tod se dado dolgo - in kratkopecljati cveti skupno popisati, a dalje ne, kajti notranji deli niso več enaki.
če razgrnemo venec dolgopecljatih cvetov, zapazimo na dnu prašnike, kojih prašnice so vzraščene v debel, nekoliko zavit valeč. Pestiča v teh cvetih ni zaslediti. Iskati ga moramo v kratkopecljatih. In že ga imamo z vsemi njegovimi deli: 3 jake, dvokrilate brazde sede na debelem vratu, kteri prihaja od podcvetne, 3 predalne plodni c e s premnogimi semenskimi popki.
Kakor tedaj vidimo, se nahajajo v nekterih cvetih (dolgopecljatih) samo praš-niki, v drugih (kratkopecljatih) zapazimo samo pestiče. Buča je po tem takem enodomna.
Kako pa se more buča oploditi, ker niso združeni prašniki in pestič v istem cvetu? Za to je tudi skrbel premodri stvarnik. Položil je namreč bučelam in drugim žuželkam obilo hrane v cvetne dele in te živalice, iskaje si po cvetih hrane, prenašajo cvetni prah iz prašnikov na pestično brazdo in posredijo tako oplodbo. Kdo ni že videl laziti z rumenim prahom pokritih bučel po bučnem cvetju?
Iz plodnice se razvije oblast, mesnat plod — „buča", kterega prištevajo botaniki neki posebni vrsti plodov, namreč jagodam. Jagoda je buča, to je pa čudno! Kje bi bil človek v stanu — o ptiču ne govorimo — bučo pozabiti, kakor si to sploh mislimo, ako si predočiiuo jagodo. Pa je že tako. Botaniki so svoji ljudje. Oni imenujejo vsaki plod jagodo, ako so vse tri plasti plodovih (carpelarnih) listov mehki in če je srednja plast mesnata in sočnata.
Buče so dobra piča prešičem in drugi domači živini. Po nekterih krajih jih pa tudi ljudje vživajo. Iz bučničnega zrnja se pripravlja okusno olje. Kadar ni po zimi druzega posla, vsede se domače osobje na klopi okoli tople peči in lušči iz bučnic bučno zrnje. Moški pušijo pri tem delu tobak, da se po vsej izbi kadi, ženske pa zakrožijo včasih kako narodno ali sveto pesem. Stari oča, ki tudi pomagajo luščiti, pripovedujejo o čarobnicah, strahovih in dobrih „starih časih".
Veliko veselje imajo z bučami otroci. Iz njih si napravljajo okrožnike, sklede, skledice, kozarce, sode in drugo posodo. Ako so našli za to primerno bučo, izotlijo jo, narede ji oči. nos in usta ter jo zvečer razsvetle, da vidijo „hudirjev obraz". Celo odrasli uganjajo take in enake šale. Dobro se še vem spominjati, da se je po vasi
govorilo: Č.....jev hlapec je nevarno zbolel. Pa zakaj je zbolel? Sel je bil
namreč po noči rakov lovit. Njegov tovariš, to zvedevši, vzame otlo bučo, ji naredi oči, usta in nos; jo razsvetli, natakne na obraz, vzame v roko bič ter gre k potoku rakolovca strašit. Bakolovec, zapazivši moža z ognjenim obrazom in bičem v roki, — misli da je hudič in vrže priprave za lov v kraj ter beži, kolikor more domov; doma pa nevarno zboli od prevelikega strahu. Na južni strani Pohorja pravijo namreč ljudje, da je rak hudičeva živina, a hudič rakov pastir. Po noči, kadar je njegova ura, pride k potoku, hodi navzdol in navzgor ter poka z bičem. Raki bičepoke dobro razume in prilezejo iz svojih zatišij na pobrežje. Kdor v hudičevem času
rake lovi — tedaj se jih da seveda največ v j e t i — mora prvemu, kterega vjame, izdreti levo škarjo ter ga vreči nazaj v vodo. Ako mu ta rak zopet v roke pride, je to svarilo, da naj neha loviti.
Buče gojijo povsod, kje rede ščetino domačo živino. Po naših krajih jih sejejo med turšieo in krompir ali pa jih sade po kompostnih kupih, vrteh in ob ploteh; tam pa tu posebne vrste okoli vrtnih utie, da oplete in ozalša po leti bučevje sive deske.
Jako na slabem glasu je buča v Veržeju in sicer zato, ker so baje Veržejčani buče, ko jih še niso dobro poznali, za jajca imeli, iz kterih se konji izvale. če se hočeš Veržejčanu zameriti, obrni le govorico na bučo in ta te spravi gotovo pri njem v zamero. Nekoč se je vozil lončar z semja po cesti proti Veržeju. Neki šalji-vec, dobro vedoč, kaj buča v Veržeju pomeni, obesi tujemu lončarju debelo tikvo zadi na voz. In tikva je baje Veržejčane tako razjezila, da so lončarju v svoji razburjenosti voz prekucnili. Ko pa zvedo od ptujca, da ni vedel mož niti za bučo na vozu niti njenega pomena, vzdignili so mu voz, pobrali vanj lonce in povrnili možu vso škodo. — Takih in enakih „bučevih prigodeb" se še o Veržejčanih več pripoveduje.
J. K.
----
Fizika
za nižje razrede srednjih šol.
Spisal Andrej SenckoviS, e. kr. profesor v Ljubljani.
(Dalje.)
Pregledovaje posamezna poglavja najdemo v njih isti in sicer s časoma že utrjeni red, kakor v druzih nemških knjigah, izvzemši nekterih mest. Prezirali bi toraj lahko natančnejo razvrstitev tvarine, ko bi ne imeli nekterili nasvetov na srcu, s kterimi bi se dala knjiga pri drugi izdaji izboljšati.
Tudi mi, kakor „Kres" odobravamo, da je pri občnih svojstvih k pouku o „teži" dostavil pouk o „težišču" in o „zračnem tlaku", kar tudi nahajamo v obče priljubljeni Krist'ovi liziki, ktero je pisatelj na nekterih krajih posnemal.
V poglavju o „molekularnih silah" se vrste za sprijemnostjo, razstop . mešanje, vpojnost, pronicanje (Diffusion), lasovitost. endosmoza, kristalizovanje (recimo krista-lovanje) v navedenem redu. Zakaj ni pisatelj lasovitosti postavil koj za sprijemnostjo, kakor se to navadno zgodi "? Sprijemaost je ono, na kar se opira vse sledeče, lasovitost pa odpira natančen pogled v delovanje te sile v notranjem teles. N. pr. Voda se stekla prijemlje (sprijemnost prvo), ona se zato spenja kviško po steklu, ter se vzdiguje v lasovitih ceveh (lasovitost drugo). Zrak se sprijemlje z vodo, ta ga vleče med molekule, kakor po lasovitih ceveh (vpojnost tretje). Ako je zrak na ogljikovi kislini, se sprijemljejo molekuli obojih teles, zrak vleče molekule oglikove kislirie med svoje molekule kakor po lasovitih ceveh in narobe (pronicanje četrto). Iz povedanega sledi popolnoma narekovan red: Sprijemnost, lasovitost, vpojnost, pronicanje, na kar se uvrsti endosmoza kot bolj sestavljena prikazen, kajti tu se mešata dve kapljevini ločeni po mehurju skoz zadnjega. Tudi pri razstopu in mešanju sei širi kapljevina po trdnem oziroma kapljivem telesu med molekuli, kakor po lasov tih ceveh med tem ko sprijemnost zmaguje skupnost in molekule narazen trga. Ker bi se pa razstop in mešanje lahko jemala kot kemična spojitev, zato jih postavljajo nekteri kemiji na čelo (primerjaj Krist) in iz istega vzroka naj bi stala za endosmozo dodavši jima nauk o „kristalovanju", za ktero se vporablja raztop.
Krist ima nauk o ,,molekularnih silah'' še le za mehaniko trdnih teles, ali ni naš pisatelj bolje storil, da ga stavi pred kemijo, kjer le molekularne sile vsakoršne prikazni vzročujejo.
Gibanje vzročujejo sile; te delujejo ali jeden sam trenutek (n. pr. udar, met), ali pa trajno (n. pr. težna sila), ter vstanove prve (trenotne sile) jednakomerno, druge (trajne sile) nejednakomerno gibanje. Vsled udara (meta) n. pr. preleti krogla vsako sekundo 5 m, vsled težne sile pade kamen v prvi sekundi 4-91 m. v drugi sekundi 3x4'91 = 14-73 m itd. Ako na isto telo deluje istodobno več sil (n. pr. udar in težna sila t. j. istovrstni ali raznovrstni sili), se gibanje telesa ne ravna ni po prvi ni po drugi sili, giblje se pa v jed ni meri t. j. po premi črti (istovrstne sile) ali pa vsak trenutelt v drugi meri t. j. po krivi črti (raznovrstne sile). Pa kako? Sestavljenje gibanj vsled raznovrstnih, sil, opiramo na sestavljanje gibanj istovrstnih sil, razstavljajo trajne sile v same trenotne. Težno silo si mislimo n. pr. obstoječo iz samih zmirom bolj jakih udarov sledečih si neprenehoma jeden za drugim. Vsled prvega udara pade telo v prvem trenutku za 1 brezkončen majhen del, v drugem trenutku za 3 take dele, v tretjem za 5 takih delov itd. Zdaj še-le, ko smo razstavili trajno silo v trenotne, moremo sestavljati po njej vzročeno gibanje z gibanjem trenotne sile.
Ako pa sestavljanje vsakovrstnih gibanj prevajamo na sestavljanje gibanj pro-vzročenih po trenotnih silah, sledi že iz tega razvrstitev tvarine v sestavljanje gibanj vzročenih po trenotnih silah in gibanj vzročenih po raznovrstnih silah (primerjej Krist). Na to naj bi sledilo govorjenje „o metu" skupaj.
V našej fiziki nahajamo vertikalni met navzdolj in navzgor med primeri za sestavljenje gibanj, torej sestavlja pisatelj najpred raznovrstni gibanji, potem pa istovrstni vzročeni po silah delujočih v kotu, na kar sledi v posebnih §§. govorjenje o horizontalnem in poševnem metu. S to opomnjo vendar ne mislimo ravno reči, da je knjiga na tem mestu slaba.
Zdi se nam pa za razstavljanje gibanj zadosti rečeno z besedami: ,,Na isti način, kakor razstavljamo dano silo v dve sili sestavljajoči, moremo tudi dano pot razstavljati v dve poti itd." (primerj. „ Kres "j. Da bi pa bilo zahtevanju „ Kresa" vstre-ženo, naj bi bile pristavljene vaje o razstavljanju gibanj, posebno o gibanju na strmini.
Magneti privlačijo paramagnete (železo, nikel itd.), tudi iz daljave in skoz druga telesa. Obešena v svojem težišču tako, da se zamorejo prosto v horizontalni ravnini vrteti, kažejo zmerom z istim koncem proti severu (le malo v kraj), z drugim pa proti jugu. Skupaj ležeča raznoimenska in jednako jaka pola ne privlačita nič, istoimenska pola pa delujeta jačje na vnanjost.
Tako je začetkom tvarina o magnetizmu navadno razvrščena. Na to sledi mag-netenje po razdelbi, magnetenje jeklenih palic, narav magnetov itd. Kakšna je narav magnetov? Ako lomiš pomagneteno pletilno iglo, so dobljeni deli, in naj so še tako majhni torej tudi molekuli popolni magneti (molekularni magneti) obrneni s severnimi poli na jedno, z južnimi poli na drugo stran.
(Dalje sledi.)
--50--
Slovstvo.
Die Hummeln Steiermarks. Lebensgeschichte rrnd Beschreibung derselben. Separat-Abdruck aus dem 31. und 32. J ah r e s b eri ch t der steierm. Landes-Oberrealschule in G raz. Tako se zove nova, 92 + 98 strani in 6 skrižal obsegajoča knjiga, ktero je spisal prof. dr. Ed. Hoffer, kot dobrohoten examinator vže znan onim slov. učiteljem, kteri so delali v Gradcu izpit sposobnosti. Prof Hoffer se že peča več let s študijami čmerljev, zlasti štajerskih, in posledek teh študij je navedena knjiga, strokovnjakom in nestrokovnjakom enako zanimljiva. Vanji najdeš z največo temeljitostjo in natančnostjo popisanih 26 samostalnih vrst in mnogo sovrst štajerskih čmerljev. Kar pa knjigo posebno zanimljivo dela, — zlasti nestrokovnjakom —■, je popis življenja čmerljev, in prebiraje knjigo, mora človek
občudovati neutrudljivost, nepresednost in bistro oko, s kterim je opazoval g. pisatelj djanje in nehanje teh drobnih živalic. Učiteljem bodi knjiga naj topljeje priporočena; nobena okrajna učiteljska biblioteka naj je ne pogreša.
- Pr ~
--
Narodno blago.
XII.
Daj psu kruha in mački mleka!
Pravljica Zapisal Fr. P.
Svoje dni je bilo pač prijetno in dobro na svetu živeti. Vsega je bilo več ko dovolj in malo se je bilo truditi. Kako bi se pa tudi ljudem ne bilo dobro godilo, saj je žitni klas segal od tal do vrha, in yime je krava nosila po vsem trebuhu, od prednih do zadnjih nog. Pri malem trudu so ljudje pridelali obilo žita, in mleka so imeli, da niso vedeli kam ž njim. Pa človek je slaba stvar, ki ničesar rajši ne pozabi, kakor dobrot in dobrotnika. Tako so tudi takrat čisto pozabili na Boga, dari-telja vsega dobrega. Ošabni in prevzetni so postali, rajali so, veselo in razkošno živeli, Boga pa se niso spominjali. Nihče ni več molil, niti praznikov in drugih svetih časov posvečeval; božje hiše bile so prazne. Kaj bomo tako sveto živeli, so dejali, saj nam ni treba, vsega imamo dovolj, vživajmo dokler je čas! — Boga pa ta grda brezbožnost tako hudo užali, da sklene nehvaležni rod pokoriti. Na žitno bilko položi prst ter ga vleče od tal počenši vedno dalje in dalje proti vrhu; pod prstom mu zgine klas. Rekel je pa, da ne neha pred vleči, dokler ne bo kdo prosil. Zato je z roko večkrat postal na bilki ter se oziral po stvari, ki bi prosila. Kjer je prenehal, tam je postala giča na steblu. Že je bil s prstom blizo vrha, pa nihče ne prosi; le psiček prileti in reče: „Gospod i le tak dolg klasiček, kakor je moj jeziček". Bog ga usliši in od tega časa ima žito le ped dolgi klas. — Ravno tako vleče s prstom tudi po kravi. Takoj pod prstom vsuši se vime. Nihče ne prosi, da bi odjenjal, le mačka pride in pravi; „Gospod! le toliko vimena naj ostane, kolikor ga je treba za moje ležišče". Bog jo vsliši in pusti kravi malo vime. Tako nam je pes izprosil kruha, mačka pa mleko!
--x--
Dopisi.
Iz Črešnovca. Dne 2. avgusta imeli smo zopet naše mesečne zborovanje v Slov. Bistrici. Navzočih je bilo 13 udov. Po odobrenju zapisnika nastopi g. Tomažič in obravnava v slovenskem jeziku vprašanje: „Kako se'obravnava čitanje na ljudskih šolah, in kaj se mora v tem predmetu doseči." Govornik je svojo nalogo v občjo zadovoljnost vseh pričujočih izvršil. Med večimi predlogi in željami posameznih udov omenjam predlog g Gaberja, da se naj strogo pri tem ostane, da vsak mesec zborujemo , drugače nam utegne društvo zopet zadremati. Vendar smo pa primorani zborovanje v prihodnjem mesecu opustiti, ker prvi četrtek se mora 8. september zamestiti, in drugi četrtek bomo imeli okrajno učiteljsko zborovanje v Mariboru. Društvo tedaj sklene, da se še le meseca novembra zopet snidemo.
Josip Lasbaher.
Iz Kiemberga. Dne 26. julija t. 1. imelo je učiteljstvo cmureškega in radgonskega okraja v novej šoli v Radgoni svoje uradno učiteljsko zborovanje. Vdeležilo se je te konference okolu 50 udov in nekaj gostov. G. predsednik c. kr. okrajni šol. nadzornik in profesor Franc Robič otvori sejo ob 8. uri predpoldnom. Svojim
podpredsednikom imenuje g. Bauerja, cmureškega nadučitelja. zapisnikarjema sta bila zvoljena gg. Schreithoffer in Freismund. !'o prečitanju jednega, važnejšega dopisa, od vis. e. kr. dež. šol. sveta, — počne gosp. predsednik z opazkami, nabranimi pri nadzorovanju posameznih šol. ter omenja da je z napredkom in vspebom v obče prav zadovoljen, ter želi. da bi se nekteri tu in tam pojavljajoči nedostatki na skorem odstranili. Jako izvrstna pa je bila razprava g. predsednika, povdarjajoča temeljito, da pravi vzgojevatelj narodov mora imeti ljubav do mladino in naroda, biti pravičen in dosleden v vsem svojem prevažnem poslovanju. Namesto g. dr. Kotzbeka, ki je bil zadržan, prevzel je g. Dr. Zarnik, predavanje obzirajoče se na zdravstvene obzire v šoli. ter obširno prednašal o prezračevanju, kar želi, da bi se po vsakej uri vršilo, o privajanju svetlobe v šolske sobe in osobito o snažnosti. G. Hirsch prednašal je o telovadbi teoretično, a g. Nedok imel je v tej stroki praktičen poskus z učenci višjega razreda in je svojo nalogo v zadovoljnost vsem prav dobro rešil. O štedljivosti in kako naj se učenci v njej vzgajajo govoril je prav izvrstno, zmes prav dobro šaljivo, zelo v praktično življenje segajoče g. Ornik Anton, nadučitelj pri sv. Ani v Krembergu in pa g. Grabner, ki se je bolj priporočevanja poštnih hranilnic držal. Potem vršile so se navadne manj važne pri vsakej uradnej konferenci ponavljajoče zadeve, med kterimi naj omenjam, da se je o knjižničnem stanju zelo slabo in prepovršno poročalo. Po prečitanju in odobrenju zapisnika o tej seji, zaključi g. predsednik sejo ob 1. uri.
--K--
Anton Kostanj sek. t
Dne 17. julija t. 1. je po dolgej, mučnej bolezni preminol g. Anton Kostanjšek, vpokojeni nadučitelj Sv. Iljski pri Slovengradcu. Bil je ranjki rojen pri Sv. Petru pri sv. gorah dne 12. maja 1817. 1. Šolal se je v Celju, ter bil po dokončanem šolanju ravnotamkej na dekliški šoli za „neplačanega" pomočnika od 1. 1841 — 1842 nastavljen. Potem je služboval kot pomožni učitelj v Oplolnici 1. 1842 — 1843. v Slatini 1. 1843 — 1851; v Zibiki kot provizor 1. 1851 — 1854. in zatem naprej v Franko-lovem do 1. 1859.
Akoravno je bil že 23. in 24. septbr. 1846. 1. skušnjo sposobnosti z dobrim vspebom dostal in bil prav marljiv učitelj, kar mnogo jegovih pohvalnic spričuje, je moral cela tri leta na spričevalo čakati in bil še le 1856. 1. 20. oktobia stalno nameščen !
24. novbr. 1859 je nastopil službo pri Sv. Ilju pod Turjakom, kjer je bil 9. jan. 1875. 1. nadučiteljem imenovan.
.Tukaj pri sv. Ilju seje blagi Tone veliko trudil, kajti naše hribovsko prebivalstvo, ki se tu še vedno rado šole brani, ter se za njo vzlic vsemu podučevanju ne briga dosta povoljno, je ranjkemu bila velika preglavica.
;Bazven tega pa je bila v njegovej familiji neprestana bolezen, ki mu je najstarejše otroke pobrala.
Vse to — in še drugo — je na Antonov duh in njegovo zdravje slabo vplji-valo. Začel je zadnja leta hudo bolehati, moral večkrat prositi odpusta, a v aprilu 1882 je bil stalno vpokojen.
Ves čas svojega pokoja je bil hudo bolen, trpel je včasih neznosne bolečine, dokler ni smrtni angelj učenika — mučenika rešil in odpeljal tja, kjer mu gotovo trpljenj;\ ne bode. Zapustil je udovo in čvetero neoskrbljenih otrok.
Sijajen je bil njegov pogreb 19. julija t 1. Učiteljstvo Slov. graškega okraja priskrbelo je krasni venec, kterega je učitelj — nekdajni učenec ranjkega, za rak-vijo nesel. Tudi šol. mladina je nosila vence in vsa rakev je bila z venci obložena. Šest duhovnikov, učitelji celega okraja — eden celo iz konjiškega okraja — so spremljali g. Antona na njegovej zadnjej poti.
Pevci so mu zapeli nagrobnico. domači g. župnik pa mu je govoril nekaj besedi v slovo, prej da so ga zagrnoli k večnemu počitku. Marsikaj solz je kapljalo na grobišče, vsi navzoči so se težkim srcem ločili. Izgubila je Sveto-Ilska mladež dorastla svojega blagega učitelja, tovariši njegovi pa prijaznega in odkritosrčnega prijatelja, ki je bil vedno mirnega obnašanja, prežlabtnega in predobrega srca, kar mi bodo gotovo vsi, ki so kedaj z ranjc-im občevali, potrdili. — Bodi mu žemljica lehka! Bodi mu blag spomin!
V—o.
---------.jO--
Josip Drozg, t
Preteklega leta smo spremili nadepolncga, še le prvo leto službovajočega učitelja gosp. Franca Debelak-a v Polju k večnemu počitku; pa že zopet nam je nemila smrt enega prav marljivih, in dobrih učiteljev našega okraja pobrala. Dne 8. julija popoldan je namreč umrl v Koprivnici gosp. Josip Drozg za kratko boleznijo (vnetico možganske kožice), kajti 5. julija je še podučeval. Pokojnik, še le 46 let star, bil je na Crešnjevcu rojen in je učiteljeva! naj-poproj v Oplotnici, Čadramske fare, dalje časa v Dobjem, (okraj Kozje), slednjič pa v Koprivnici in sicer že 17. leto. Kot učitelj je rajni svoje dolžnosti vestno izpolneval in se sploli vedno kot značajen in miroljuben mož obnašal. Se svojimi tovariši je bil prijazen in od njih v obče spoštovan in ljubljen. Zborov učiteljskega društva se je marljivo in redno vdeleževal.
Pa še ena lepa lastnost ga je kinčala v življenju; bil je namreč; tudi vrli narodnjak. Ako je šlo za narodno reč, bila je beseda blagega pokojnika vselej: „To pa že mora biti."
Kako so ranjcega farani in drugi, ki so ga poznali, čislali, se je pokazalo pri njegovom pogrebu dne 10. julija. Velika množica domačih prebivalcev, 4 duhovniki, več tovarišev in šolska mladina mu je skazala zadnjo čast. Da se ni še več učiteljev njegovega pogreba vdeležilo, je bilo krivo, ker se jim je prepozno o njegovej smrti sporočilo.
Domači gosp. župnik je v nagrobnici posebno povdarjal ranjega zastop-nost in miroljubnost, sosedni učitelji in učiteljice pa so mu zapeli za slovo ganljiv „blagor". Da si je vedel pokojni tudi ljubezen šolske mladine pridobiti , pričale so obilne solzice, ki so njegovo gomilo rosile. Farani zelo po njem žalujejo, kar svedočijo njih besede: „Oh kako jih je škoda, bili so dobri učitelj in nikomur se niso zamerili." Bodi mu žemljica lahka!
And. Sket.
----^it-i—
Novice in razne stvari.
[Petletne d o klade] stalnih podučiteljev na Štajerskem se bodo brez dvorna le vpeljale, ker je deželni zbor v seji 14. julija t. 1. sprejel predlog naučnega odseka, vsled kterega se ima §. 27 deželno šolske postave od 4. februarje 1870 na korist stalnih podučiteljev spremeniti in vsled kterega ima deželni odbor v porazumljenju z deželnim šolskim svetom le to še preiskavati, za koliko narastejo deželi stroški, če se stalnim podučiteljem petletne doklade določijo. O tem ima deželni zbor prihodnjemu deželnemu zboru poročati. Da bo prihodnji deželni zbor predlog v soglasju z letošnjim naučnim odsekom sprejel, o tem je toliko manj dvomiti, kolikor jasneje je poslanec gosp. Žolgar to opravičeno zahtevo učiteljstva dokazal in s tem dosegel, da se je predlog enoglasno sprejel.
[Začetek za podporo] učiteljic ročnih del, koje onemorejo , se je storil s tem, da je štajerski deželni zbor 18. junija tega leta sprejel predlog posl. g. Zol-
garja, vsled kterega ima deželni odbor nalogo, primerna sredstva za podporno zalogo oskrbeti in o tem v prihodnjem zasedanju deželnega zbora poročati ter primerne predloge staviti.
[Alojzij Sernec f]. 4. dne t. m. je umrl nadučitelj v Studenieah (Brunn-dorf) gosp. Alojzij Sernec po dolgotrajni mučni bolezni. Ž njim je preminol eden najboljših naših tovarišev ! Naj v miru počiva!
[Iznajdenik strelovoda — A v s t ri j a n e c.] Ne vtegne biti vsakteremu znano, da predstvo iznajdbe strelovoda, ki se navadno pripisuje B. Franklinu, pri-stuje Avstrijancu in sicer premonstrat.enzu v Klosterbruku: Pr o k o p u D i v i š u. Ta bavil se je z električnimi poskusi in kot spreten eksperimentator zaplul je daleč na okrog, celo na cesarskem Dunajskem dvoru vedeli so zanj. Cesar Fran, velike M. Terezije mož, ki je bil poseben prijatelj natoroznanstvu, poklical je Diviša na Dunaj, kjer mu je bilo pri dvoru prirejati raznih električnih eksperimentov. V večjej razpravi pokazal je Diviš, kako bi se mogel elekt. ogenj iz vremenskih oblakov brez nevarnosti izvabiti in v zemljo odvoditi. V 15. dan julija 1754.1. postavil je pred svojim stanovanjem strelovod. Pozneje moral je D. svoje poskuse opustiti, ker je neuko kmečko prebivalstvo suho poletje leta 1776 pripisayalo po D. postavljenemu strelovodu ter ga razdejalo. — D. sestavil je veliko delo o elektriki, ki pa se do sih dob nahaja še vedno le v rokopisu. — Tako se je čitalo slednji čas po raznih novi-nah. Obhajala se bode namreč v kratkem mejnarodna električna razstava, kjer se bode kazal ves razvoj elektrike in njene tehnike od nje pričetka pa do denašnjih dnij. Umeje se tedaj ob sebi pri tacem podjetju, da se vse prav pridno zbira, po-zveduje in vporablja, kar se le količkaj tiče električne znanosti.	A. G.
[Prebivalstvo v Egiptu] šteje, kakor nam poda zadnje popisovanje t. 1. 6,798.200 ljudi, in sicer 8,393.918 moškega spola in 3.404.312 ženskega spola. Kairo ima 368.108, Aleksandrija 208.775, Port-Said 16.560, Suez 10 9l«f, Tantah 33.725, Damiette 34.046, Kosette 16.872, Mansurah 26.784 in Zagazig 19.046 prebivalcev.
[Na Pruskem] je bilo 1882 1. -29.711 krajev, ki so imeli ljudske šole. Število teh znašalo je 33.040 (3339 v mestih in 29.701 na deželi) s 65.968 razredi. Učencev bilo je 4,339.729, tako da pride na en razred počez 66 otrok. Učiteljev in učiteljic bilo je 59.917, in sicer 40 895 luteranske, 18.626 katolške, 394 židovske vere.
[Varujte ptice!] Koliko nam koristijo ptice, se lehko razvidi iz tega, koliko hrane potrebujejo. Obče pa je znano, da so te živali zelo požrešne. Drozeg n. pr. poje na enkrat celega polža. Človek bi moral v primeri za obed pojesti celo goveje pleče. Glede tašice pa se je jzračunilo, da je njej na dan potrebna hrana enaka glisti, ki je 14 čevljev dolga. Človek bi v primeri pojedel vsak dan klobaso, ki ima 9 palcev v obsegu in je 27 čevljev dolga.
[Zvest pes.] Iz Londona se poroča sledeči dogodek: Dva vojaka sta se vozila na morju, kar se na enkrat čoln prekucne. Enega vojaka, po imenu Davies, rešil je njegov pes z največo silo, drugi pa, Taylor je utonil. Pes je najprej zagrabil Taylor-a, ali zapazivši, da nima svojega gospodarja, spustil ga je in zagrabil Da-vies-a, s kojim je naprej plaval, dokler ju ni rešila po naključbi mimo plavajoča Lidija.
[Novo sredstvo zoper trtno uš] iznašel je dr. Fischer, profesor na štrasburški univerzi, v naftalinu, kteri, kakor se trdi, pokonča uš, a ne škoduje trti. 1000 kg. stane 22 gold.
[Divji mož.] Iz Frijulskega se poroča „Ljudsk. glasu", da so ondotni lovci v gori Forgarija vjeli moža, ki je bolj opici nego človeku podoben. Mož je atletične postave, popolnem poraščen in ima na nogah in rokah dolge nohte. Mož ne zna govoriti, le časih se čuje kak hripav glas. Živi se od merčesov in druge živadi. Kdo je in kako je v te gozde prišel, se ne ve, nekteri trdijo, da je to nek ujetnik, ki je pred dvajstimi leti pobegnil iz zapora.
Izdajatelj in vrednik M. Nerat.
Tiskar in založnik Ivan Leon v Mariboru.