IP'o k a, mesena. Sifcev. Din 1*60.
gniltninjBfc
Št. 20.
Ljnlljana. v četrtek, dne 15. maja 1924
Lete H.
Izhaja vsak četrtek.
HnimFninn• z* celo lete. . Din 50"—	mesečno .... m« 5*—
nfll Uuilillfl. z* pol leta. . „ 25"—	aa Inezemstve „ 80-—
Uredništvo In upravništve:	LjllMJaiiaf Sodna Ulica Št. 5.
Nefranklrana plama se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Oglasi se računajo po tarifu. — Poštno - Čekovni račun št. 13.236.
Na mrtvi točki.
Danes izgleda, kakor bi bila vladna kriza zašla v močvirje. To bi ne bilo nobene važnosti za širši sv_et, če bi šlo samo za navadno vladno krizo, kjer samo poslanci kockajo za ministrske sedeže. V državi je namreč največ ljudi, ki spadajo k ljudstvu. Za te ljudi pa je v splošnem vse eno, če se šopiri v ministrskem fotelju Peter ali Pavel, Miha ali Gašper, Joža ali Jaka. To ima važnost samo za tistega, ki je notri ali zunaj, pa misli, da bi lahko notri bil.
Sedanja kriza pa je vse drugega značaja. Gre v resnici za dalekosežne posledice, ki lahko nastanejo, ako se kriza reši v enem ali drugem smislu. Gre za vprašanje državne oblike m državnega temeljnega ustrojstva. Gre za bodočnost naše države. Z bodočnostjo naše države je pa kar najtesnejše spojena bodočnost našega ljudstva. Gre toraj, ne varajmo se, za ljudstvo samo. Treba uvideti, da začuti ljudstvo vsak sunek, ki zadene državo in obratno, da zadene vsak udarec proti ljudstvu na koncu kpnea državo. Država je sestavljena iz ljudstva in mora tedaj skrbno paziti, da ostane ta njena sestavina zdrava in krepka. Država pa je po svojem bistvu politično organizirano ljudstva Vsaka škoda tega organizma je dosledno ljudska škoda.
Političen diletantizem, neresnost in lahkomišljenost našega političnega kretanja, ki se zrcali zlasti v našem časonisju, je naša poglavitna ljudska bolezen. Ta skrajno nevarna bolezen je tako skvarila ideologijo našega ljudstva, da ne more spoznati ali vsaj
sedaj v sedanjosti ne spoznava najvažnejše politične resnice, da sta ljudska in državna sreča, ljudska in državna škoda v najtesnejši mejse-bojni odvisnosti. In tako se obrača ljudsko politično kretanje v smereh, katere nimajo prav nič opraviti s pravim bistvom ljudskih in državnih interesov. Te smeri so včasih tako zanikane, da vodijo ravno nasprotno in daleč proč od ljudske sreče. — In vendar se ljudstvo trudi in peha v potu svojega obraza za „svoje pra-vice“, dejansko pa za svojo škodo in zoper svoje pravice, ker mu je tako razloženo od „zaslužnih voditeljev11. Ako slepec slepca vodi. pa. kakor znano, oba v jamo padeta. Kam bo padlo ljudstvo pod vodstvom slepcev? ...
Ljudstvo in država sta dva faktorja, ki ne moreta ostati na mrtvi točki. Zato mora krize biti kmalo konec, da ne bo trajne škode za ljudstvo in državo. Odločitev je težka, radi priznavamo. Toda solucija mora biti in čim dalje leži kriza v močvirju, tim težja je njena rešitev! Čez mesec krize ni prav nič približal merodajnih strank, kriza se je v tem času le še poostrila. Treba solucije in sicer jasne solucije, katero bo razumel sleherni državljan. Državna ladja mora imeti jasno, vsakemu razumljivo smer. Nič ni slabše, kot kolebanje ladje, ki jo imenujemo državo. Njena smer mora biti popolnoma jasna, slediti mora dosledno svojemu kompasu ......
Ven iz močvirja, proč od mrtve točke!
Posledice nesposobnosti poslancev SLS.
Uprava ljubljanske bolnice je te dni razglasila, da mora skrčiti obratovanje, ker v sprejetem državnem proračunu ni zadostno poskrbljeno za kritje stroškov bolnice in ker se
mora uprava točno držati postavk uzakonjenega državnega proračuna.
Bolnica bo sprejemala samo bolnike, katerih oskrba je doma nemogoča, ter bo odpuščala bolnike do-
liarko Voveok:*
Odarka.
L
Stari naš gospodar, pokojnik, ni bil dober! Ne Ibi bilo treba spominjati se tega, toda boljšega ni.
Pri nas je bila onstran rečice svobodna kazaška vas, pa so se ga tudi kozaki bali kakor ognja, ker 'jih je hudo preganjal, a kar smo .šele mi kmetje pretrpeli od njega, naj pred tem Gospod obrani vsakega krščenega človeka! Kadarkoli ga srečaš, bežiš, ne da bi gledal, jeli breg ali nižina, samo da se mu izogneš. Najbolj so se ga bala dekleta. Ni uničil samo eno veselo dekliško življenje. A kaj neki mi-'sli ?... Gre po vasi teman, srdit, pa pogleda tja in tam kakor črni gavran.
Nekoč sedimo v svoji koči; raz-gpvarjamo se o njem, ne da bi se ga
* Marko Vovčok je psevdonim ukrajinske pisateljice Marije Evgenije Markovič iz srede preteklega stoletja.
■spominjali z dobro besedo, a v tem zaropota v veži, zagrmi! Sam gospodar na vratih! Kakor že pravijo:	Kadar o volku govoriš, volk
pride!
Vstopi in vpraša:
— A kje je tvoja hčerka Odarka?
Moj brat je imel hčerko; mili Bog, kakšno dekle! Ves dom je obsevala kakor zvezda. Tako mlada in srečna! Nobenega zla ne pozna, ne sluti; hodi in se smeje, kakor da zvoni s srebrnim zvoncem. Vprašal je po Odarki, mi pa smo okameneli; a Odarka je ravnokar vstopila v kočo. Čim jo je zagledal, so se mu takoj zasvetile oči, pa reče:
— Pojdi z menoj v dvor, dekle!
Odarka k materi. Stoji poleg matere im niti ne diha moja ribica.
— Premlada je še gospod, v petnajsto leto šele gre, — pravi oče, a mati plaka.
— Samo še kaj izpregovori, vražji sin, pa te bom takoj počastil!— zagrmi on nanj, nato pa pravi zopet Odaiki: — Brzo, brzo! Gremo!
mov, cim bodo toliko okrevali, da ne bodo v življenjski nevarnosti.
Ta vest je precej razburila našo javnost in vnele so se po listih ene ali druge stranke hude polemike, kdo je kriv, da se zapostavljajo naši občekoristni zavodi in da ni zanje preskrbljenega dovolj kredita v državnem proračunu.
Predvsem hočemo ugotoviti, da je bila ljubljanska bolnica last biv- . še dežele kranjske in da prej, ko je stala pod upravo bivšega deželnega odbora, nikdar ni bilo čuti kakih pritožb o zanemarjanju bolnice. Naj so tudi stroški za bolnike naraščali, dežela je plačala.
Razmere so se izpremenile šele tedaj, ko so dr. Brejc in tovariši, ki so sedeli v vladni palači na Bleiwei-sovi cesti, začeli spravljati po vrsti vse deželne zavode in ustanove pod državno upravo, ko so začeli prenašati vse akte in posle iz deželnega dvorca na Kongresnem trgu v de-želnovladmo palačo na Blehveisovi cesti.
Takrat so namreč mislili ti gospodje, da bodo sedeli vedmo na vladi in pri koritih, pa so centralizirali in centralizirali, dokler so kše kaj imeli v svojih rokah. Na ta način je tudi ljubljanska bolnica, ki je bila od svojega početka vzorno urejena in upravljana, prišla pod nadzorstvo sanitetnega šefa v vladni palači in v finančno odvisnost od finančnega ministra.
Bolnice se ne zidajo zato, da bi nosile denarni dobiček, paš pa zato, da nudijo pomoč trpečemu človeku. Bolnice tvorijo v vseh proračunih pasivno postavko in končno bi bilo umljivo, da se je smatral prevzem bolnice po državni upravi za razbremenitev davkoplačevalcev, ki jim je bila namenjena.
Kako pa je ta domneva napačna, dokazujejo ravno dogodki zadnjega časa, ko se omejuje obrat v bolnici, medtem ko se davki nikakor ne
Ona stoji in ne gre.
— Hitro, dekle!
Ne gre, kot da je omrtvela. Pograbil jo je za roko in odpeljal.
Kot da je zašlo naše solnee. Nekako pusto je v koči, prazno.
II.
Namučili smo se do večera, na večer je bratova žena odšla v dvor, da bi videla, kaj je z Odarko. Hitro se je vrnila:
— K Odarki me niso pustili, — pravi, — še od daleč jo nisem videla., niti mjernoga glasu nisem čula.
Žena joka in joka.
fn dolgo nismo videli svojega otroka, niso pustili k njej niti očeta, niti matere in niti mene. Prideš in postojiš kraj gosposkih vrat, pa se tudi vrneš domov, a božji svet ti ni milejši. Povprašuješ pri služkinjah, dekletih.
— Ne vemo, srce, ne vemo. Kakor da so vašega otroka zaprli za zlato omrežje, niti v oči ji ne moreš pogledati.
Nekatere se tudi smejejo, kakor da hi jim Bog pamet odvzel.
zmanjšujejo. Eno pa je gotovo, da kažejo ti dogodki v jasni luči, kako napačna je bila politika voditeljev SLS, ki po prevratu niso poznali druge nujnejše potrebe, kakor po-državljati vsako tudi najmanjšo ustanovo, ki jo je do tedaj slovensko ljudstvo avtonomno upravljalo.
Gotovo jv, da je država, ki je prevzela naše bolnice, dolžna, da jih tudi vzdržuje in izpopolnjuje tako, kakor zahtevajo potrebe. To ne zahteva samo človekoljubje, ampak tudi splošni blagor. Vprašanje pa je, kdo pa je kriv, ako ni v državnem proračunu zadostno preskrbljeno za naše bolnice?
Mi smo v našem listu ponovno opozarjali na važnost razprav o državnem praročunu v narodni Skupščini. Mi smo ponovno naglašali, da bomo delo in sposobnost naših poslancev mogli v prvi vrsti soditi po tem, kako bo državni proračun sestavljen. Zakaj državni proračun je okvir, po katerem se uravnava državno gospodarstvo za celo leto. Državni proračun je v tesni zvezi z našim narodno - gospodarskim življenjem in ni vse eno, ali je sestavljen tako, da odgovarja dejanjskim razmeram, ali pa bolj površno.
Imeli smo priliko opazovati, kako je bil državni proračun za leto 1924-25 uveljavljen v dolgotrajnih razpravah narodne skupščine. Videli smo, kako je sprva opozicija zavlačevala sprejetje državnega proračuna in videli smo končno kako so poslanci SLS s svojimi političnimi zavezniki tratili čas z brezplodnimi političnimi debatami tako v finančnem odbora in pododborih, kakor v glavni in podrobni razpravi narodne skupščine. Čvekanja je bilo mnogo, stvarnega dela pa malo. Sedaj pa se že kažejo posledice tega čvekanja in polagoma bodo prišli še marsikateri grehi poslancev SLS na dan, ki se niso niti toliko znali potruditi, da bi v proračunski raz-
— Kaj naj bo vaši Odarki? — pravijo. -— Isto, kar je bilo tudi nam! Zakaj pa ne? Ali je morebiti vaša Odarka velika gospodična? Ali nismo bile tudi me deca pri svojem očetu? Ali ua>s morebiti ni naša mati ljubkovala? Tudi me smo bile nekoč dobre, a sedaj smo padle v nesrečo,pa vendar nekako še živimo na svetu.
Mi gremo vsak dan, da bi jo videli. Minul je že tretji teden. V nedeljo zvečer se je vrnila bratova žena z dvora plakajoč.
— Nisem jo videla, — pravi, — in samo služkinje so se mi rogale; naj jim Bog plača.
HI.
Sedimo nemi, a v koči je tiho in tožno. Čuje se samo, kako plaka bratova žena ali kako brat težko, težko vzdihne.
Naenkrat nekaj zasumi, zaškripljejo vrata:	naša Odarka vstopi.
Prestrašili smo se, ko smo jo zagledali: bleda, bleda in izmučena! A ona, nesrečnica se je poklonila in obstala na pragu kakor tuja; stoji in ne dvigne oči.
pravi preskrbeli nekaj tisočakov za vzdrževanje naših bolnikov.
Državni proračun je uzakonjen in jasno je, da se morejo vsi državni izdatki vršiti le na podlagi državnega proračuna, sprejetega od narodne skupščine. Ako so bolnice dobile ukaz, da 'morajo gospodariti točno po proračunu, odgovarja to popolnoma zakonitim predpisom. Seveda drugo vprašanje je, kako to, da postavke proračuna ne odgovarjajo dejanjskim potrebam. 21 poslancev ima SLS v belgrajski narodni skupščini in vseh 21 poslancev ni imelo toliko soli v glavi, da bi povedali, kako de z našimi bolnicami, da bi poskrbeli za zadostno kritje njihovih stroškov.
Slovenski volilci so poslali te ljudi v Belgrad, da (bi zas topali in branili koristi slovenskega ljudstva. Nihče ni zahteval od njih nobene posebne požrtvovalnosti, saj so ves čas vlekli po 300 dinarjev na dan plače, toda upravičeno je bilo upanje, da bodo znali .n oskrbe ti vsaj za ohranitev obstoječih občetkoristnih ustanov.
Njihova -dolžnost je bila, da v proračunski razpravi zagotovijo tem ustanovam zadostne dohodke. Oni pa so položaj še poslabšali. Do sprejetja novega državnega proračuna so ubrave bolnic lartne dohodke smele uporabiti do gotove
meje za lastne potrebe. Sedaj to ni več mogoče, bolnice so vezane samo na to, kar jim dovoljuje državni proračun. Poslanci SLS niso poskrbeli, da bi tozadevna določba bila ponovno sprejeta v finančni zakon in posledica tega je, da bodo začeli v bolnicah reducirati bolnike in norce na .Studencu. Zadnje bo morebiti SLS v prid, ker le na ta način sme upati na-pomnožitev svojih vrst.
Vse vpitje časopisja SLS o krivicah, ki se gode radi skrčenja obratovanja v bolnicah, ima zato samo demagoške cilje in namen, prikriti nesposobnost poslancev SLS.
Na koga pa naj pade odgovornost kakor nanje! Ali naj branijo morebiti koristi Slovenije (poslanci iz Macedonije, ki jim razmere pri naš niso poznane! Ali so šli poslanci SLS v Belgrad samo zato, da re-prezentirajo SLS, ali pa zato, da skrbe za koristi in potrebe slovenskega ljudstva in da mu pribore to, kar mu gre.
Kažejo se posledice nesposobnosti poslancev SLS in le bati se je, da se jih ne bo pokazalo še več. Žal, da mora težo teh posledic nositi naše ljudstvo in da so pri tem v največji meri prizadeti najbednejši.
Toda znamenja kažejo, da bo prišel obračun in da .bo težak za demagoge iz SLS.
vil v književni jezik na višino, ki se nam je ni treba sramovati, se tudi ne bo zatrl radi tega, če se uče otroci cirilice in srbohrvaščine.
Razpravljati se da samo. o načinu pouka, kar pa gotovo spada pred drug forum, kakor pa je politični shod, kjer se mešajo davki s
Politični
Minulo je več kot mesec dni, odkar se je pričela vladna kriza. Pa-šič je podal demisijo koalicijske vlade dne 12. aprila in do danes vprašanje sestave nove vlade še ni rešeno. Politični krogi so pričakovali, da bo kriza rešena koncem preteklega tedna, vendar pa se doslej še ni ' našel izhod iz krize.
Koncentracijska vlada.
Pašičeva in Pribičevičeva koalicija je pretekli teden izjavila, da ne nasprotuje sestavi koncentracijske vlade s pritegnitvijo opozicionalnih skupin pod pogojem, da te skupine tudi pristanejo na načelni program nacionalne koalicije, ki hoče voditi brezpogojno politiko državnega in narodnega edinstva. Poziva, naj bi se skupine opozicijonalnega bloka, ki bi hotele stopiti v vlado, odrečejo vsaki skupnosti z Radičem, opozicija ni upoštevala.
Načelniki opozicijonalnih skupin so izdali skupno z radičevci komunike. ki poudarja njihovo medsebojno solidarnost in zatrjuje enotnost njihovega naziranja o političnem položaju.
Kaj pravi Radič?
Kakor so poročali listi, je Stjepan Radič poslal vodstvu stranke pismo, v katerem izjavlja da daje opozici-onalnemu bloku vsa jamstva, da more sestaviti Ljuba Davidovič vlado. Nikakc ovire ne dela pri tem republikansko načelo- Radič v tern pismu naglaša, da „moremo imeti kralja na čelu, tudi če je država monarhistično ali republikansko urejena."
Trifkovičev mandat.
V soboto je kralj poveril ministru Marku Trifkoviču mandat, naj sestavi koncentracijsko vlado. Marko .Trifkovič je mandat sprejel in sestavil program koncentracijske .vlade, po katerem imajo stopiti vanjo vse parlamentarne skupine, ki se na podlagi vidovdanske ustave obvežejo na izvajanje ustavnih določb in na to, da se čim prej izvedejo volitve v oblastne skunščine in urede samoupravne oblasti. Skupine opozicionalneca bloka, ki bi hotele sodelovati v vladi, morajo formalno prekiniti vse zveze z Radičem. Z ozirom na to morate smatrati skupini dr. Korošca in dr. Spaha, da je federalistični blok, ki ga tvorite s HRSS, razrušen. Koncentracijska vlada ima opraviti v parlamentu najnujnejše zakonodajno delo, urediti administracijo ter storiti v zakonu ji določene korake proti vsem protidržavnim in plemenske strasti izzivajočim elementom.
cirilico ter otrobi s frazami in kjer se take stvari odpravljajo z kratkimi neutemeljenimi resolucijami.
Seveda, če je namen takih resolucij hujskanje in demagoštvo, potem je stvar druga. Težko pa je verjetno, da bi mogel biti s tem doseženi uspeh trajen.
pregled.
Pogoji opozicije.
Ljuba Davidovič je kot vodja coozicijskega bloka stavil pogoje za vston v Trifkovičevo koncentracijsko vlado: Iz koncentracije se imajo izključiti vse skviine in posamezniki, ki so proti iskrenemu sporazumu med Srbi in Hrvati. Pred sodišče se imajo postaviti brez ozira na strankarsko pripadnost vsi, ki jih javno mnenje obdolžuje, da so izvajali korupcijo v naši državi ali jo podpirali in sicer od najvišjih funkcijonarjev in njihovih pomočnikov do najnižjih nastavnikov v državi.
Trifkovič vrnil mandat.
Minister Trifkovič je vzel izjavo opozicije na znanje in po seji ministrskega sveta vrnil kroni mandat za sestavo koncentracijske vlade. Misija Marka Trifkoviča se je hitro končala. Njegova naloga je bila dokazati, da tudi pod predsedstvom druge osebe nego je Pašič, ni možna koncentracija, kakor si jo zamišlja opozicionalni blok. Trifkovič je hotel, naj se blok loči od Radiča, ali pa z odklonitvijo jasno dokaže, da je poslovna vlada nemožna.
Kombinacije.
V političnih krogih so se pojavili tudi po neuspeli Trifkovičevi misiji glasovi o uradniški vladi z vojvodo Stepanom Stepanovičem na čelu. izvehparlamentarna vlada naj bi imela edino nalogo izvesti volitve, na kar bi položila oblast v roke parlamentarni vladi. Z vladno krizo spravljajo v zvezo tudi prihod našega berlinskega poslanika Balugdži-ča v Belgrad, ki naj bi prevzel gotove naloge pri rešitvi krize. Baje bi postal Balugdžič predsednik nekake uradniške vlade, sestavljene iz vse-učiliških profesorjev in drugih nevtralnih osebnosti, vendar pa smatrata vlada kakor opozicija tako rešitev krize za nemogočo. Največ veselosti pa je povzročila vest, ki je izšla iz opozicijonalnih kroov. Po tej vesti naj bi sestavil koncentracijsko vlado — dr. Korošec.
Kdaj pride rešitev krize?
Po nekaterih vesteh ne pride do rešitve krize še nekaj dni, ker želi krona še vedno, da se naj sestavi poslovna vlada, vsled česar bo pod-vzela še nekaj poizkusov v tej smeri. Po drugih vesteh pa je po ponesrečenih poizkusih sestaviti koncentracijsko vlado, nemogoča tudi poslovna vlada, ki bi jo sestavil opozicijo-nalni blok sam, vsled česar se smatra kot edini izhod iz krize volilni mandat Pašiču s Pribičevičem.
Cirilica.
(Dopis.)
Na nekem shodai SLS so sprejeli nedavno resolucijo, naj se odpravi iz ljudskih šol pouk cirilice. Ta resolucija, ki je bila predlagana oči-vidno iz demagoških namenov, je zbudila seveda ogorčenje pri nasprotnih strankah in našla je tudi odmev v srbski javnosti.
Nočemo pisati o tem, kakšni nagibi so vodili predlagatelje te reio-lucije, pač pa o tem, jeli slovenskemu jeziku in slovenski mladini res v škodo, ako se poleg latinske abecede nauči tudi cirilsko.
Latinica nas zbližuje z zapadni-mi kulturnimi narodi, ne smemo pa pozabiti, da ves veliki slovanski vzhod piše v cirilici, ki ima tudi svojo znamenito zgodovino. Ne moremo si predstavljati, da bi se Srbi, Bolgari in Rusi odrekli na ljulbo kakim fantastom svoji cirilski abecedi. Na drujgi strani pa se moramo zavedati, da Ibo geslo »Ex orietite lux« gotovo prišlo enkrat v bodočnosti do veljave, ker skriva slovanski vzhod doslej še ne prehujene neizčrpne naravne sile, ki bodo v evropski družbi narodov igrale v bodočnosti odločujočo vlogo. To samo mimogrede.
Ako že ne presojamo zadeve o pouku cirilice v ljudskih šolah s kakimi posebnimi srčnimi občutki, jo moramo presojati s praktičnega stališča. Mi Slovenci smo v naši domovini gosto naseljeni in naša zemlja ne more rediti vseh svojih sinov. Najboljši dokaz nam je izseljevanje
naših ljudi v Ameriko, Nemčijo in druge zapadne države. Toda Amerika nam zapira vrata.
Naravna posledica tega bo, da se bo izseljeniški tok obrnil, kadar se razmere ustalijo, proti vzhodu, kjer se odpira bodisi agrarnim kolonistom, zlasti pa obrtnim delavcem lepa bodočnost. Zakaj bi se naši ljudje ne usposobili v/ta namen?
Slovenija se polagoma razvija v obrtno in industrijsko deželo. , Kaj mislijo gotovi ljudje, da bomo mi svoje izdelke prodajali na zapad, kjer imajo sami preveč takega blaga, kakor ga lahko mi izdelujemo. Bodočnost naše trgovine more biti usmerjena le proti vzhodu. To je naravno in če bi hoteli v tem pogledu staviti kake ovire, -bi le sami sebi zadrgnili vrat.
Koinčno pa še to. Živimo s Snbi, ki pišejo v cirilici, skupaj v državi in razmere bodo same od seibe prinesle, da se bodo gospodarski odno-šaji med nami in njimi še bolj poglobili. Ako hočemo od teh medsebojnih odnosa jev imeti tudi mi kakšne koristi, potem je potrebno, da se naši ljudje zanje tudi usposobijo, da ne bo našega človeka že onstran Kolpe opeharil vsak cigan.
Bojazen, da bi radi učenja cirilice trpel slovenski jezik, da bi radi tega morebiti celo izginil, pa je smešna. Če ise je slovenski jezik ohranil v hujših časih in se celo raz-
— Torej smo, žena, — pravi brat, — zagledali svojo hčerko! Kako krasna je postala!
In zajoče. Prvikrat sem tedaj videla v življenju, kako joče moj brat. Naj ga Mati božja drugič k temu ne privede!
Posadili smo svojo Odatiko na klop, a bratova žena pravi:
— Hčerka moja, revica moja! Ali -so te vendar pustili iz dvora?
— Jaz sem, mati, prišla skrivaj. V dvor so se pripeljali gosti: mladi gospod z ženo.
-— Povej nam, Odarčka, vso svojo nesrečo, draga moja! — ji rečem.
— Povej, povej! Naj poslušajo! — reče brat in odide iz koče, kakor da so ga z ognjem opekli.
Odartka zajoka in prične pripovedovati vse: kako so jo ponoči zapirali samo v sobo, kako so jo strašili in tolkli, kako so jo dovedli do sramote...
— Pojdi hčerka moja, k gospej, morda ti bo ona pomagala... Nerazumno moje dete!
— Mati, mati! Kaj naj mi pomaga gospa! Od njega beže vsi kakor golobjo od jastreba. Gospa mi ne bo -pomagala! Gospa in gospodiči me bodo še ozmerjali, kakor da sem v resnici kriva. Katerakoli pride, jo kara in psuje -z besedo in očesom.
Talko stokamo in plakamo, plakatno in stokamo, pa nismo niti opazile, kako temna noč je nastopila.
— Bolna sem, mati, — pravi Odarka. — Ostala bom pri vas vsaj to edino noč. Sedaj so v dvoru gosti, pa me ne bo nihče pogrešal.
IV.
Prenočila je doma. Ne vem, ali je spala ali ni, toda ni še mogla zatisniti oči, ko so že prišli po njo -služabniki iz dvorca:
— Pojdi hitro v dvor!
Kako je plakala, ko je prosila, da bi smela vsaj še nekaj časa ostati pri očetu, ker da je težko bolna!
— Ne, — pravijo, — mi tega ne smemo dovoliti. Ako ne greš z lepa, odpeljali te bomo -s silo; tako nam
je ukazano. Tebe so že včeraj iskali gospodje in gospa, ki je ravno došla.
—■ Kakšno zlo se ji še pripravlja! — vpraša bratova žena.
— Dal Bog, da kaj takega nikdo ne dočaka! Bolje bi bilo, ako bi umrla še majhna! — oglasi se brat. — Ne plakaj Odarka, ne plafkaj! Ne prosi!-Ne bodo se te usmilili. Ni to njihova volja.
— Ni naša volja, — odvrnejo služabniki. Tudi njim je bilo že hudo.
Mi smo bili vsi iz sebe: kaj bo, kaj bo? Ne vemo, ali bi šli v dvor, ali naj počakamo doma na svojo nesrečo,- Zatem, skoro v istem času, se vrne Odarka.
— Z Bogom, mati, z Bogom!
Mi k njej:
— Kaj? Kaj je?
—- Dali so me mladi gospej, — pravi, — v nedeljo me bodo' odpeljali. Tudi vas bodo odpeljali, draga tetka, rekli so, naj se pripravimo za nedeljo.
V meni zadrhti srce. Vsekakor nisem -živela v razkošnosti, ali vendar med domačimi, v svoji koči. Sedaj -pa me dajejo tujim ljudem, v tujino; ne vem niti radi česa, niti zakaj. Težko mi je ibilo, oblile so me solze. Bratova žena pa je zahvaljevala Boga, ker njena Odarka ne odide sama v tujino.
Naš starejši gospodič se je oženil s Poljakinjo in je živel v mestu, a k očetu ni prišel kake štiri leta*, bili -so sprti. Jezil se je Stari zato, ker je vzel -Poljakinjo, toda ko jima je Bog dal otrok, jima je oprostil. Pričela sta prihajati v goste in to pogosto. Poljakinja je nekako udobrovoljila starca, kakor da ga je očarala, pa jo je poslušal in ji dajal denar ... A bil je tako skop, moj Bog!
Ko je prišla, -so jo naša gospa in gospodiči naprosili^ naj si izprosi Odar ko, samo da bi odvedli bedno dekle daleč od gospoda. In ko je Poljakinja -pričela prositi, jo ji je dal. Nama je bil do nedelje dovoljen rok, da se pripravive, a sami so se odpeljali naprej.
Politične vesti.
+ Nečuven škandal. Že dalje časa »dići« ljubljanske ulice neznansko neokusna reklamna slika iza neki roman. Slika je taka, da lahko vzbuja vse mogoče fantastične domneve in zlasti prav gotovo ni vzgojevalna za mladino in človek, ki vidi to grdo sliko, se neboleč spomni izvestnega mlinskega kamna. Koman, za katerega dela slika reklamo, je sicer nedolžen, tekla slika je v resnici grda. Največ ji, doslej pri nas še nedoseženi škandal pa je, da je to sliko va umazan denar izdelala Katoliška tiskarna, ali kakor se po prevratu imenuje, »Jugoslovanska tiskarna«, to je tiskarna Katoliškega tiskovnega društva, čigar predsednik je sam gospod prošt Andrej Kalan! To društvo so ustanovili svojedobno čisti in idealni duhovniki, kateri so ustanovili in vzdržavali Katoliško tiskarno z velikimi osebnimi žrtvami samo za to, da izvaja moralieno čist tisk in obvaruje ljudstvo, dso-bito pa mladino, pred p obuj šljivo st-jo modernega tiska. Sedaj je pa ravno tista Katoliška tiskarna . na čelu pohujšljivosti in je za umazane groše izdelala tako grdo, da ne rečemo »nagravžno« sliko, kakoršne Ljubljana še ni videla! Res, daleč smo prišli. AM je res za denar vse na prodaj?
+ Sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Ko je dobil pretekli teden minister Marko Trifkovič mandat za sestavo koncentracijske vlade, je glavni vodja opozicije Ljuba Davidovič naznanil predpogoje,
. pod katerimi bi opozicijski blok stopil v koncentracijsko vlado. V teh pogojih je predvsem (zahteval, da se izključijo iz koncentracijske vlade brezpogojno vse skupine in posamezniki, ki so proti Iskrenemu in realnemu sporazumu med Srbi, Hrvati in Slovenci. Ker seveda vse stranke naglaišajo, da so za iskren in realen sporazum in ker je ugotovitev7, kdo ni iza sporazum, bila nemogoča, ni došlo do sporazuma in tako tudi ne do koncentracijske vlade, ki jo je opozicijski blok zahteval in želel. Pametni ljudje pravijo, da je to sporazumevanje velika komedija.
+ Diktatura. »Beogradski Dnevnik« je prinesel te dni članek, v katerem naglasa, da je kralj sedaj od prevrata 1. 1918 v najtežjem položaju, ker mu je težko odločiti se, komu naj da mandat. V podobnem položaju, piše list, je bil tudi italijanski kralj, ko sta se za vlado borila dva parlamentarca, Giolitti in d on Stmizo. Vsekakor -sta v tem boj-u trpeli država in monarhija. Medtem pa 'se je tedaj pojavil Mussolini, ki je uvedel diktaturo in na ta način rešil državo ter monarhijo. Tudi pri nas bi morali imeti kakega Mussolinija, ‘ki bi -z enim udarcem presekal spor med Pašičem in D a Vidovičem, toda Mussolinija in fa-šistovteke organizacije pri nas nimajo, a zato bi se mogel pri nas
najti bojni patriot, kakor je španski Prima de Rivera, ki je prevzel kratkomalo vso oblafct, vzpostavil red v državi ter napravil nepotrebne vse parlamentarce in parlamentarne frakcije. Ta nova vlada bi bila prosta Vseh očitkov, ne naslanjala bi se niti na Radiča, na drugi strani pa bi bila prosta korupcije in narod bi z veseljem pozdravil to iz vemp a rl a m entamo vlado.
+ Kdo je glasoval za vidovdansko ustavo? Izmed političnih skupin v opoziciji ;so glasovali :za vidovdansko ustavo, -da je bila sprejeta, Davidovičevi demokrati in bosenski muslimani, poslanci Jugoslovanskega kluba pa so is svojo navzočnostjo omogočili kvorum. Iz tega se more sklepati, da se ves ta politični tok strank sne vrši toliko radi iz-premembe ustave, ampak zato, da bi prišle do moči in oblasti. To dokazuje tudi potek vladne krize, v katerem se pogajanja med št ran-' kami ne vrše radi kakih načelnih vprašanj in določenega delovnega programa, ampak radi tega, katera oseba ali katera stranka naj pride k vladnim jaslim.
+ Kdaj bo SLS prišla do oblasti? Nedavno smo poročali, da je poslanec Brodar na nekem shodu na Gorenjskem govoril, da bo SLS kmalu prišla do oblasti, ker da ima tudi generale na svoje strani. Kakor poročajo listi, je tudi posl. Žebot agitiral nad Mariborom za svojo stranko s tem, da bo SLS prišla kmalu do oblasti, ker da se je opoziciji posrečilo pridobiti zase neke generale, ki da imajo velik vpliv na kralja. Kakor kaže, se antimilitarizem voditeljev SLS da tudi upogniti, ako to nese. Ampak avanzirali so poslanci SLS le! Včasih so agitirali na shodih z rekruti in vojaškimi ušrni, sedaj pa že z generali. Kateri general bo pa SLS potegnil iz blata, pa ni doslej povedal niti Žebot, niti Brodar. Po našem mnenju se tisti general še ni rodil.
-f Finis Jugaslaviae. V časopisju so se pojavili glasovi, da bi končno po dolgotrajni vladni krizi dobil morebiti še dr. Korošec mandat iza (sestavo vlade, češ da je zato veliko bolj prikladnejša oseba, Iker je zainteresiram samo v Sloveniji ter bi v Srbiji ne protežiral nobene stranke. Ko iso v Ljubljani brali te vesti, iso se nekateri držali iza trebuh, drugi pa za glave ter si dejali: Sedaj bo pa kmalu konec Jugoslavije. Dr. Korošec nam je Slovenijo že izafural i'ff bo tudi Jugoslavijo, če mu bodo dali proste roke, kakor so mu jih zaupniki (SLS.
4- Lani linj, letos fuj! Lansko leto so 'se dr. Korošec in tovariši z vso silo pehali za to, da so prišli na vlado samo radikalci. Kar je bilo lani prav, jim seveda letos ni bilo všeč. Zato pa se letos trudijo z ‘vso silo za srbskega demokrata Davidovih. Sedaj iso pač v milosti pri dr. Korošcu srbski demokrati. Dr. Ko-
V.
Pričakali smo nedeljo. Zbrala se je vsa družina, da nas spremi in poslavljali smo se. Odarlka se je zadnjikrat poklonila materi, a mati jo objame, oblije s solzami in samo govori:
— Otrok moj! Otrok moj!
Tako je bila nesrečna, da bi tudi kamnito srce razpadlo. Deklica pa kakor omrtvela niti ne plače. Pokloni se očetu in oec jo blagoslovi :
— Naj te hčerka moja, čuva Mati božja!
Pripeljali so nas v dvor. Voz je stal že naprežem. Prišla je gospa' z gospodičnami, pa je nama rekla, naj zvesto služiva mladi gospe j. Prišel je tudi on, gospod.
— Vozi, S— ukaže koči jazu. — Kaj je treba toliko govoriti? Ako se mladi gospodje pritožijo, — pravi mama, — bosta zvedeli od mene, kako se kozam zravnajo rogovi. Vozi!
Vozimo se dan, dva. Vprašam Odarko: Ali si bolna!
— Zdrava sem, tetka; samo pri srcu mi je težko, oj težko!
In samo premišljuje in tuguje, gotovo :za očetom in materjo.
Četrti dan pridemo v gosposki dvor. V naju pogledavajo in vsi se namrdavajo. Nihče naju ne nagovori niti pozdravi,Vsi samo grajski ljudje, neiskreni, hinavski.
P el je jo naju v sobo. Prišla je gospa. Ali ste videli že kidaj te Poljakinje? Vse so živahne, vesele in zgovorne. In ta je bila taka. Ko je pričela govoriti, je povedala za sebe in tudi za naju odgovorila. Dasi je že dosti stara, pa vendar sama kočijaiži, z blesketajočimi prstani, v krasni obleki, ter izgleda tako še mlada. Prišel je gospod. Bil je lep v obraz, stasit in jako ohol. Ako tudi pogleda vate, stori to samo z enim očesom preko ramena. Vpraša, ali ni nobenega pisma od očeta, in odide. Došla je tudi deca, da nas pogleda. Gospa jim pravi po svoje:
—'Pustite tema dekletoma, da vam poljubita roke.
In oni nudijo ročice: poljubite!
(Dalje prihodnjič.)
roščeva taktika je pač bila od nekdaj ta, da ;se je obešal vedno bodisi na srbski radikalni ali pa srbski de-tndkratski frak. Kadar bo odpovedal Davidovič, se bo zatekel nazaj k Bašiču, kar je poskušal že.tudi v zadnjem času storiti. Pa se mu zna zgoditi, da bo dobil odgovor, primeren njegovi politiki:	Lani huj, letos
fuj!
+ Opozicija in Radič. Zagrebški „Obzor“, ki je v tesnih zvezah z opozicijskim blo-korh, je pretekli teden napisal, da je opozicija izgubila vsako nado za mandat za sestavo poslovne vlade. Mnenja pa je. da bi ta mandat dobila, ako bi ne izšel znani Radičev manifest, ali pa, ako bi se ta manifest gibal v mejah politike, ki so jo zastopali Radičevi poslanci v Bel-gradu. — Mi smo že svoječasnd na to opozorili, da opozicijski blok zato ne usoeva, ker ni enoten niti v naziranju glede vprašanj taktike, še manj pa seveda glede načelnih vprašanj.
-f- Če s svedrom kravo de-reš---------Ko iso je državni prora-
čun za leto 1924/25 razpravljal v finančnem odseku, je bil posl. Žebot tisti, ki je govoril pri postavki o bolnicah. Posl. Žebot je morebiti dober agitator cib volitvah za dr. Koroščevo stranko, vsekakor pa se hi izkazal kot strokovnjak v finančnem odseku, iko je šlo za to, da se našim bolnicam zagotovijo potrebni krediti. Dokaz za to trditev nam daje me samo obljubljena redukcija bolnikov v bolnicah in norcev v blaznicah, ampak tudi napovedana redukcija bolniških strežnikov, ki so vsaj v Ljubljani bili večinoma organizirani v Jugoslovanski strokovni zvezi. Star pregovor pravi: »Znat je treba, če s svedrom kravo dereš.« Kakor kaže, bodo po zaslugi posl. Žebota in njegovih tovarišev v naših špitalih kmalu drli s svedrom bolnike kakor tudi njihove strežnike.
+ Kdo je kriv? Lanskoi leto pred volitvami so nam agitator5' in voditelji SLS obljubovali zlata nebesa, če bo volilo ljudstvo njihove kandidate. Zgodilo se je, kakor so želeli. Od tistega časa pa so se pomnožili davki in vladni mošnjiček je nad Slovenijo obešen še višje, kakor pa je bil prej. Ce reducirajo naše uradništvo, če
zmanjšujejo obratovanje v bolnicah, če smo dobili povišan davek, razne nove takse itd., so to dobrote tistih nebes, ki nam jih je obljubovala SLS. Samo SLS je kriva, ako pritiska na Slovenijo hujši davčni vijak, zakaj ona je ob volitvah prevzela za zboljšanje razmer vso odgovornost, ker se je v to zavezala tudi s svojimi obljubami.
+ Žalostna statistika. Nedavno je dr. Koroščevo glasilo mariborska »Straža« poročala, da je bilo v torek in sredo po Veliki noči izročenih mariborskemu sodišču 49 zločincev, ki so izvršili razne zločine v času velikonočnih praznikov. Ta konstatacija je vsekakor žalostna za okraj, kjer sta razširjena v tisočih izvodih »Straža« in »Slov. Gospodar« im kjer imata dr. Korošec ter njegov adlatus Žebot najzvestejše pristaše. Belgrajska »Samouprava« pripisuje krivdo dejstva, da prednjači mariborsko sodišče glede številnosti surovih in težkih zločinov Vsem drugim v državi, bivšemu avstrijskemu sistemu, ki je z vsemi silami germaniziral Slovence, čemur je najbolje služila demoralizacija ljudstva. Mi smo pa tudi mnenja, da tudi prostaška in hujskaška pisava dr. Koroščeve »Straže« in »Slov. gospodarja« ne vpliva vzgojno na naše ljudstvo. Ako bi imel ta tisk res dober vpliv na naše ljudi, bi. se pri njegovi razširjenosti morali uspehi vsekakor tekom let po5 kazati, godi pa se naravnost nasprotno. '
+ Radič je sotrudniku nekega dunajskega lista izjavil, da bo za dva do tri dni v Zagrebu, ako se bo iz-prememba vlade izvedla po njegovi želji. V nasprotnem slučaju bo odpotoval zopet v London, kjer da ima mnogo prijateljev.
4- Konferenca zaupnikov slovenskih republikancev. »Združenje slovenskih avtonomistov« sklicuje za Binkošti v Ljubljani konferenco zaupnikov slovenskih republikancev. Kakor je videti, gre dr. Koroščeva pšenica že V klasje.
+ Uradniške pritožbe. Kakor poročajo, je bilo državnemu svetu predloženo do sedaj nad 30.000 pritožb uradnikov. To je posledica raznih redukcij in novih uradniških zakonov.
Po svetu.
*	Ponarejale! 100 dinarskih bankovcev. Segedinska policija je izsledila tolpo ponarejevalcev čekov, ki se je ukvarjala tudi iz ponarejanjem 100 dinarskih bankovcev. Stroji so bili v hiši nekega občinskega notarja zaplenjeni.
*	Mednarodni kongres za agronomijo. Dne 12. t, m. se je v Rimu otvorilo mednarodno zborovanje za agronomijo. Zastopane so bile Japonska, Egipt, Južna Afrika, Češkoslovaška, Romunija, Finska, Jugoslavija, Litva, Svobodna irska država, Nemčija, Švedska, Združene države in Rud j a. Pozdravni govor na (zborovalce je imel podpredsednik Mednarodnega zavoda za poljedelstvo. V imenu italijanske vlade je pozdravil zborovalce drž. podtajnik Sandi, ki se je pri tem spomnil prejšnjih kongresov
za agronomijo v Budimpešti, Stockholmu in v Pragi, treh mejnikov v razvoju te vede, najvažnejše za človeštvu najpotrebnejšo proizvodnjo — za poljedelsko proizvodnjo. Kongres je proučeval tudi vprašanje ustanovitve mednarodnega udruženja za agronomijo.
* Plačevanje v zlatu. Pred dnevi sta sklenili obe švedski zbornici, da se zavrne predlog državne banke, naj se odloži bančna obveznost zamenjave bankovcev z zlatom. Sedaj bo morala švedska državna banka zamenjavati na zahtevo svoje bankovce z zlatom. Obenem je bilo sklenjeno, da se izda prepoved za izvoz zlata, ki ga bo smela izvažati edinole državna banka; sporedno je bil proglašen prost uvoz zlata.
Domače vesti.
— Vse p. n. naročnike prosimo, naj nemudoma vplačajo naročnino, da se jim bo lahko list redno pošiljal.
— Vse prijatelje „Ljudskega, ted-nika“ prosimo, naj nam pridobivajo nove naročnike! Čim bolj bo „Ljudski tednik" razširjen, tem lažje bo vršil svojo nalogo. Agitirajte. za »Ljudski tednik", ki je neodvisno glasilo slovenskega ljudstva!
— Kraljica Marija na Bledu. V nedeljo zvečer je naša kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom in v spremstvu princa Pavla ter prin-cezinje Olge odpotovala iz Belgrada v Slovenijo ter je dospela ponedeljek popoldne na Bled.
—- Občinske volitve na Viču pri Ljubljani so razpisane na dan 15. junija t. 1.
— Protialkoholna propaganda na šolah. Na zahtevo ministrstva narodnega zdravja je odredilo ministrstvo prosve-
te, da bo na vsaki šoli določen eden izmed učiteljev, katerega naloga bo vršiti protialkoholno propagando med učenci.
— Živinoreja v Sloveniji. Po uradnih podatkih se je naštelo leta 1923. v Sloveniji 49.748 konj, 348.259 govedi, 261.561 prašičev in 805.566 glav perutnine. V primeru s prejšnjim letom se je zmanjšalo število konj za 17.1%, prašičev za 13%, perutnine pa za 26.6%.
— Tečaji za gozdne in lovske čuvaje. V Kostanjevici na Dolenjskem se vrši pri ondotnem oskrbništvu tečaj za gozdne in lovske čuvaje in v zvezi z istim tudi tečaj o ribarstvu in sicer v času od 1. julija do 12. julija 1924. Sporazumno iz Direkcijo šum se določa, da se tega tečaja lahko udeleže tudi ribiški čuvaji in sploh interesen tj e, ki se zanimajo za ribarstvo in ribogojstvo. Za omenjeno število udeležencev je preskrbljeno za stanovanje in hrano
po režijskih stroških. Potrebnim udeležencem se bodo [podelile tudi podpore. Prijave kakor tudi prošnje za podporo, katerim je priložiti Ijudskošolsko izpustnico, nravstveno in ubožno izpričevalo ter morebitno izpričevalo gospodarja, pri katerem je prosilec usluž-Iben, je vložiti pri velikem županu ljubljanske oblasti najkasneje do 1. junija 1924. Ta tečaj ne daje nikakršne pravice do kakega naslova ali kake usposobljenosti.
— Proslava bojevnika Malgaja.
Dne 29. maja se bo vršila v Guštanju proslava 6. maja 1919. leta na Tolstem Vrhu pri Guštanju umrlega 24 letnega starega Frana Malgaja iz Št Jurja. Naporoenik Fran Malgaj, ki je zbral malo četico in šel proti sovražniku, se je 6. maja 1919, ko so pridrveli Avstrijci v premoči do Dravograda in vrgli Jtigoslovane nazaj, moral s svojo četico umakniti, ob kateri priliki se je nekje zapel, pri čemer se je utrgala vrv, ročna granata pa se je razpočila in smrtno zadela takrat komaj 24 let starega Franceta Malgaja. Iz hvaležnosti je postavilo slovensko ljudstvo lep, iz 5 in pol metrov visokega kamena izdelan spomenik z nadpisom »Malgaj« in z epilogom, ki ga je dal general Maj-ster vsekati: »Ha, — jaz ne spim — temveč čakam le trenutek in — Vas -— da gremo skupaj čez Št Vid ter se
združimo z našimi brati v Ziljski dolini.« Spomenik bo odkrit na Tolstem vrhu, ravno tam, kjer je padel Malgaj od svoje lastne granate zadet.
— Za domače delavstvo. Minister za trgovino in industrijo dr. Križman je izdal na vse trgovske zbornice naredbo, ki pravi, da je ministrstvo doslej v več okrožnicah opozorilo trgovske zbornice na delavce, tuje državljane, ki niso nepbhodno potrebni in katere bi lahko nadomestili domači delavci v raznih podjetjih in tovarnah. Ta poziv ministrstva pa do danes ni dobil pričakovanega odziva. Je še mnogo obratov, delavnic, podjetij in trgovin v naši držaji, ki zaposlujejo inozemske delavce ter s tem povečava.jo brezposeln cest domačega delavstva, čeprav je za isto delo kvalificirano. Ministrstvo za trgovi no in industrijo pričakuje, da bodo trgovske zbornice vplivale na pridobitne kroge v državi v tem smislu, da se čim-preje zaposlijo domači delavci, namesto onih tujih, ki niso neobhodno potrebni.
— Skupščina jugoslovanskih veterinarjev v Zagrebu. V dneh od 28. do 30 maja sklicuje Savez jugoslovanskih veterinarjev svojo redno letno skupščino. Vsi udeleženci skupščine imajo pravico do prostih voznih listkov, katere bo izdalo ministrstvo za prouret za čas od 24. maja do 4. junijxi.
Gospodarstvo.
g Za znižanje trošarine pri poljedelskih žganjekuhih. Minister za trgovino in industrijo je .zahteval od finančnega ministra, da se pri kmetijskih žganje-kuhih zniža trošarina in da se izenači z industrijskimi. O tem bo razpravljala te dni komisija ministrstev trgovine in industrije, poljedelstva ter financ.
g Radio na Angleškem. Angleško poštno ministrstvo je izdalo do konca marca 720.000 dovoljenj za sprejemne aparate brezžične telefonije.
g Otvoritev prometa z Reko. Na podlagi sporazuma med italijansko vlado in kraljevino SHS se otvori 16. t. m. železniški promet med Jugoslavijo in onim delom rešike železniške postaje, ki je pripadel kraljevini SHS in ki se zove Fiume loco SHS.
gKmetijstvo in ljubljanski velesejem. IV. ljubljanski vzorčni velesejem, ki se bo letos vršil od 15. do 25. avgusta, se bo odlikoval z bogato izložbo najrazličnejših obrtnih in industrijskih izdelkov. Kmetijski proizvodi in izdelki kmetijske in kmeti jsko-s troju e industrije pa se bodo letos pokazali v večjem obsegu in boljši luči, kakor dose-daj ter bodo tvorili poseben oddelek letošnje velesejmske prireditve. Uprava bo skrbela, da se pokažejo na velesejmu proizvodi naše kmetijske industrije in pa da se postavijo na ogled različni drugi industrijski proizvodi in obrtni
izdelki, ki stoje s kmetijstvom v najtesnejši zvezi. Našim kmetovalcem kakor tudi različnim gospodarskim društvom bo na letošnjem velesejmu dana najlepša prilika, bliže spoznavati, izbirati in naročati. Uprava velesejma si je stavila hvalevredno nalogo, da se sporazumno z zastopniki kmetijstva loti tega dela, nele v prilog prodaje raznih kmetijskih proizvodov, ampak tudi v prilog lažje preskrbe gospodarskih potrebščin.
g 10 dinarski bankovci (kovači) se
lahiko zamenjajo samo do 31. maja pri Narodni banki v Belgradu.
g Obtok novčanic. Po stanju dne 30. aprila t. 1. je imela naša država v obtoku novčanic za 5580 milijonov dinarjev, Češkoslovaška za 8199 milijonov kron, Ogrska za 2,098.091 milijonov kron, Avstrija za 7315 milijard kron in Nemčija za 674.040 triljonov mark. V istem vrstnem redu je bilo pred enim letom v obtoku 5459 milijonov dinarjev, 9567 milijonov čeških kron, 100,101 milijon ogrskih kron, 4577 milijard avstrijskih kron in 6096 milijard mark.
g Vrednost denarja dne 14. maja: V Cu-rilm 100 dinarjev 6.59 švic, frankov, na zagrebški borzi 1 dolar 79.875 do 80.875 Din, 1000 avstr, kron 1.135 do 1.155 Din, 1 češkoslovaška krona 2.37 Din, 1 franc, frank 4.675 do 4-725 Din, 1 ital. lira 3.547 do 3.575 Din.
Tržne cene.
Živina. Na ljubljanskem živinskem sejmu so se preteMi teden prodajali izredno dobri voli do 15.50 1 kg žive teže za Italijo in Avstrijo. Običajni dobri domači voli so imeli ceno do 13.50 Din, srednji do 12 Din, krave debele do 12 dinarjev, za klobase 7—9 Din, teleta do 18.50 Din za 1 kg žive teže. — V Zagrebu so bile pretekli teden nastopne cene za. kg žive teže: voli domača 1.15—16.50, II.
13—14, III. 11—12, bosanski II. 11—13.50; krave domače I. 13—14, II. 11.50—12.50, III. 11—11.50, bosanske III. 10.50—11, junci 14—15.50. — Na živinskem sejmu v Maribora 13. t. m. so bile povprečne cene za kg žive teže: debeli voli 12.75 do 13.75, poldebeli voli 12—12.50, plemenski voli 10—11.50, biki za klanje 9.50—12.50, klavne krave debele 10.50—12, plemenske krave 8—10, krave za klobasarje 7.25—8.50, molzne krave 9—11.50, breje krave 9—11.50, mlada živina 11—13.75
dinarjev. — Na Dunajn so 12. t. m. plačevali za kg žive teže v tisočakih aK: voli 10—16, bilki in krave 10—14, slaba živina 8—100.
Prešiti. Na mariborskem svinjskem sejmu so bile 9. t. m. nastopne povprečne cene: prasci, 5—6 tednov stari, komad po 150-—250 Din, 7—9 tednov po 275—400 dinarjev, 3—4 mesece po 625—700 Din, 5—8 mesecev po 825—950 Din, 8—10 mesecev po 1075—1200 Din, 1 leto po 1450 do 1600 Dan.
Krma. Na Zagrebškem trgu je bila preteMi te-den navadna detelja (za metrski stot) 113—190, lucerna 132—-190, seno I. 114—143, IT. 85—113, prešano 150, slama za steljo 100—125 dinarjev.
Les. Na lesnem trgu se cene čvrste. Izdaten je izvoz v Francijo, Belgijo in Holandsko. Od trdega lesa se povprašuje na jveč po hrastovim. Pri nas rastejo cene oglju zaradi močnega povpraševanja s strani Italije. V Slavoniji se gibljejo cene: hrastove klade, L 2000 do 2600, II. 600—1200, za furnirje 3000—4000, hrastovima na zrcalni rez 4200—4500, hrastove deske do 5 cm obrezane 2000 da 2600, francoske dožice (1000 komadov) 16 do 20.000, buikove klade I. 350—400, javor,jeve klade L 700—900, brestove klade I. 550—650, mehko tesano blago 400
do 500, mehko žagano blago 600—800, drogi za brzojav, hrastovi 70—140, jelovi 50—80, železniški pragu, hrastovi 30 do 9(1, bukovu 30—50, drva za kurjavo, bukova L, vagon 2700—3000, II., vagon 2200—2300, mešana 2400-42700.
Vino. Vinski trg ne kaže nikjer večjih sprememb, vsaj k zboljšanju ne. V naši državi se najbolj pritožujejo nad v Lusko krizo vinogradniki v Sloveniji. Najboljše stališče ima Vojvodina, ki je razprodala že do dve tretjini svojega pridelka in sicer največ Srbiji, deloma pa tudi zagrebškim trgovcem. Živahen promet izkazujejo zadnji čas tudi srbska vuna iz okolice Negotima, Župe in Smedereva. Navadna slovenska namizna vina n otirajo 4—5, boljša 5—6, prvovrstna in specijalna vina 7—9, letniki 1920, 21 in 17 pa 10—14 dinarjev, franko naložitvena postaja. V Vojvoidini noti-rajo navadna namizna vina 3—4.5, specijalna vina s preko 10 stopinjami 6—12 dinarjev. Hrvatska stara vina notirajo 5—7, nova 4—5, specijalna 7—12 dinarjev za liter. Dalmatinska vina, zlasti južna, so bila v zadnjem času v ceni precej čvrsta, sedaj pa so tudi popustila v ceni. Tudi hercegovinska vina so nazadovala za 25—50 para in notirajo 5.25—6.25 dinarjev za liter.
Raznoterosti.
r Pošta med Ameriko in Evropo.
Ameriški državni pomorski tajnik je imel govor, v katerem je povedal, da hoče vlada takoj, ko dospe zrakoplov, kateri se sedaj gradi v Nemčiji za Zedinjene države, na jesen porabiti za poskuse, s katerimi bi se dokazalo, da sc pošta med Zedinjenimi državami in Evropo lahko odpravi v dveh dneh ali celo še v krajši dobi.
g Največja knjiga na svetn. Na Švedskem so nedavno izgotovili v neki knjigoveznici največjo knjigo na Svetu. Knjiga sestoji iz praznih belih listov, je 40 cm debela, 2 m dolga in 1 m široka ter tehta celih 517 kg. Knjigo je naročilo neko trgovsko podjetje z zdravili zato, da bodo vanjo vpisovali svoje zahvale pacijenti, ki so se uspešno zdravili z njegovimi medikamenti.
r Umeten dež. Neki Hatfield v Han-fordu (Kalifornija) je obljubil farmer-jem, da jim preskrbi proti plačilu 2000 dolarjev v času suše od 15. marca do 15. aprila najmanj l'A cola dežja. Za vsako nadaljno četrtinko cola bi znašala pristojbina zopet 2000 dolarjev. Charles Hatfield je po sklenjeni pogodbi uredil svojo »tovarno dežja«. In res se mu je v omenjenem času posrečilo iztisniti iz jasnega neba 2.29 cola padavin. Zato jc dobti 8000 dolarjev. Velike francoske poljedelske in vinogradniške zadruge so poslale v Kalifornijo posebnega opazovalca, čigar poročilo se je glasilo navidezno naravnost entnizijastično. Na nekem zboro-
vanju v Toulouse je bilo predlagano, naj bi se ustanovila slična »tovarna dežja« tudi v južni Franciji, kjer vlada proti koncu poletja velikanska suša. Izračunali so, da učinkuje taka tovarna najbolj na prostora IjOOO.OOO hektarjev. Potemtakem bi stal 1 cm dežja pro ha samo 1 centime. Ako se iznajdba Hatfielda obnese tudi v prihodnjem letu, pričnejo Francozi graditi slično podjetje v okolici Toulousea.
Izdaja konzorcij »Ljudskega tednika«. — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani.
gumijeve pete in gumijeve podplate
nosijo otroci in odrasli, ker so isti trajni, poceni in ugodni za nošnjo.
PISALNE STROJE
najcenejše v Specijalni mehanični delavnici za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev
LIIB01HH BBKaBil, Ljubljana, Šelenburgoua ulica št. 6,1.
Barvne trakove, karbon-papir-indlgo, ter vse druge potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi.
Hranilni in posojilni zavod
r. 25. SE O. 25.
v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 23
sprejema hranilne »loge pod najugodnejšimi pogoji
upoštevajoč od finančnega ministra že naznanjeno davčno prostost hranilnih vlog.
Vloge na tekoči račun, najugodnejše po dogovoru. Daje posojila proti popolni varnosti, najkulantnejše.
od. 9* do ZE26« doj^«