21. štev. V Kranju, dne 22. maja 1914. XV. leto. Političen in gospodarski list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne Številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši Itev. 178. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Lavoslav Novak — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsak petek : ob petih zvečer : Inserati m računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, sa četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila m plačuje za patit-vrsto 10 vin., če te tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, omenila, sploh vse upravne zadeva, uredništvu pa dopisi ia novice. — Dopiši naj se izvolijo frankiraU. — Rokopisi se ne vračajo. Po francoskem vzorcu. Slovenski liberalci imajo neprestano in surovo preganjanje katoliške cerkve na Francoskem za svoj ideal. Čutijo se z brezverskimi Francozi eno. Z velikim navdušenjem proslavljajo po zadnjih francoskih volitvah glasila slovenskih liberalcev zmago framasonov in rdečkarjev nad katoličani. Prvo geslo združenih nasprotnikov cerkve pri francoskih volitvah je bilo: Dol s klerikalci! Koder je bila nevarnost, da bi zmagali katoličani, so skupaj potegnile vse, v gospodarskih in drugih zadevah sicer popolnoma nasprotne si stranke socijev in radikalcev in obmolknila so vsa druga načela, samo da se je dosegel en cilj, da so pro-. padli katoliški kandidatje. Nekaj podobnega, kakor vidimo, se uvaja tudi na Slovenskem. Ob vsakih volitvah se strnejo vse protikatoliške — napredne, rdeče in , samostojne ■ — stranke v eno četo. Naši liberalci hodijo k Francozom v šolo in smatrajo zmago francoskih brezvercev za svojo zmago. Zato je veselo poročal zadnji petek .Slovenski Narod": .Volitve v francoski parlament so očitno dokazale, da nima katoliška cerkev skoro nič več politične noči med francoskim narodom. Kako žalostno so se izjalovila vsa upanja klerikalcev! Mislili so, da se francoska republika zopet sprijazni z rimsko cerkvijo, a zdaj so zmagale stranke, ki imajo vse nagnenje, nadaljevati Combesovo politiko, to je politiko tistega ministrskega predsednika Combesa, ki bi najraje katoliško cerkev na Francoskem uničil." Besno sovraštvo združenih francoskih strank proti katoličanom ima svoj vzrok v vedno večji verski in moralni propalosti francoskega naroda. Vero in cerkev sovražijo tisti, ki so krivi, da se množe hudodelstva. Kdor hudo dela, sovraži luč. Francozi so si vendar znali s svojo rafiniranostjo nagrabiti mnogo denarja in ga znajo revnejšim slovanskim državam izposojevati na visoke obresti, ali to zna tudi še marsikak židovski goljuf in skopuh. Bogati so Francozi, drugače pa ondi ni veselega življenja in napredka. Francoski narod, ki se s svojo vlado bojuje zoper postavo božjo, dano vsemu človeštvu, boleha, gnije in izumira. Gumilastika ga decimira in francoska bolezen ga davi hujše kakor kuga. Ker neverna banda, ki se je polastila vlade, nič noče vedeti o Bogu, se tudi ne boji najpodlejših nasiistev in ropov. Strup nepoštenosti se je pa iz vladnih krogov že razširil in tako zajede! med ljudstvo, da odkrivanja najhujših finančnih škandalov, kakršen se je zgodil, ko je nedavno sleparskega ministra soproga ustrelila urednika lista .Figaro", ne na-pravljajo nobenega gibljeja in odpora. Lopovi in roparji ostanejo na vrhuncu, ljudstvo pa mirno in topo gleda, da mu le nihče ne brani uživanja po modernih zakonih. S satansko hinavščino je 1. 1901. francoska vlada, ko se je še bala ljudskih uporov, obljubila redovom, da jim ne bode pozneje branila obstoja in da jim bo vrnila konfscirano imetje, če bodo prosili vladinega potrjenja. Prosilo je res 141 samostanov za vladno priznanje, pa vseh 141 je bilo odbitih. Premoženje kongregacij, ki je donašalo prej narodu po sirotišnicah, bolnišnicah in šolah veliko podpore in tolažbe, je po konfiskaciji izginilo večinoma v nenasitne žepe uradnikov. Waldeck-Rousaeau je govoril poprej o milijardi, pa je od vsega ugrabljenega cerkvenega in samostanskega premoženja iz cele Francoske ostalo komaj 50 milijonov. Sirote in bolniki in šolski učenci so plakali, ko je cvet naroda moral prijeti za beraško palico in iti čez mejo svoje domovine. Trdosrčnih krivičnikov pa to ni ganilo. Francoska zgodovina ima že mnogo krvavih madežev. Nedolžne žrtve vpijejo po maščevanju. Ena najstrašnejših krivic se pa godi sedaj, ko so cerkve izropane in zaprte in ko prognani redovniki stradajo, vladne pijavke se pa maste z ropom iz katoliških cerkva in samostanov. Zver mora biti Človek, ki pravi, da je to pravica. .Slovenski Narod" se pa norčuje, rekoč: .Cerkev je na Francoskem svobodna in lahko svobodno oznanja svoje nauke." Slovenski katoličani! Skupaj na stražo, da slovenski 'liberalci ne napravijo med našim narodom francoskih razmer! Na uničenje vere in skvarjenje ljudstva že delajo pridno. Ako pridejo do večine, bodo uganjali nasilstva po francoskem vzorcu. Uredba občinskih, vaških in gospodarskih potov. ii. Seznam občinskih cest in občinskih potov, vaških in gospodarskih potov. V vsaki občini se mora sestaviti tak seznam, in sicer v jednem letu po razglasitvi cestnega zakona. Sedaj bo kmalu leto, odkar se je cestni zakon razglasil. Ta seznam naredi s sodelovanjem „ vešča -kov" in z uporabo katastralne mape županstvo. Seznam je skozi 60 dni razgrnjen v občinskem uradu. To je treba občanom na običajni način oklicati, da se vsak udeleženec lahko pritoži, če se je kaka pot uvrstila v napačno kategorijo. Po preteku 60 dni sklepa o narejenem seznamu občinski odbor in ob jednem reši morebitne ugovore. Sklepi občinskega odbora se morajo vnovič razglasiti in leže 4 tedne razgrnjeni na vpogled. V tem Času se lahko vsakdo pritoži na deželni odbor, ki razsoja v zadnji stopinji. PODLISTEK. las ptičjega življenja. (Iz češCine priredil V. Hybaiek.) 2. Škorci. (D*1J*0 Na to se začne šola. Mladina pod vodstvom starih poskuša .prve polete" — kratke izprehode iz hišice na natič, na strešico, na drevo, pri tem pa pridno študira in lepo goji .solo-petje". Izleti postajajo vedno daljši in drznejši. Slednjič nekega lepega jutra, ko smo začeli travo kositi in sušiti deteljo, vzdignejo se v parku škorci — stari in mladi — in frrr ... izginejo. .Škorci so šli," tožijo otroci. A ravnatelj se le nasmehne. .Saj se bodo vrnili, kadar prično rdeti črešnje" — tolaži družino. In ni se motil. V zlati prostosti so letale družine škorcev po po-košenih travnikih, ko je pa dozorela na črešnji v tovarniškem parku prva .hrustavka", kakor bi bili dobili telegram — vzdignili so se, povabili še svoje znance, in z glasnim kričanjem so se vrnili v veliki trumi k zapuščenim hišicam. .Hm — bribtni ptiči!" — hvalil jih je Korecki, .znajo si uravnati in osladiti življenje. Ko se bodo z nami nazobali črešenj in visenj, odleteli bodo zopet na polje nad zrelo pšenico; potem bodo slive in češplje in slednjič bo začelo že dozorevati grozdje na brajdab Radi te njih družnosti in premetenosti jim je Korecki rad odpuščal, če so mu oropali park, in jih je ljubil vedno bolj . . . Žalostno je gledal za njimi, ko so se dvignili v jeseni in odleteli. Takrat smo že ruvali na polju sladkorno peso in jo obrezovali, da, prvi vozovi so že prihajali v tovarno na tehtnico. Kampanja se je začenjala ... * Bližala se je nova pomlad. V stanovanju ravnatelja so dišali hijadnti, ki jih je gojil Korecki v loncih in v steklenicah z vodo. Hišice za ptiče so bili pripravljene in, ko je ravnatelj zjutraj vstal, je bila prva njegova pot na vrt, ki je še počival pod snežnim plaščem. Samo steze so bile narejene in pometene. Korecki je bezal s palico po snegu in gledal, če se niso morda že prekljuvali skozi zemljo mečasti listki zvončkov ali narcisov. Brskal je mokro zemljo, Če ne sili izpod nje ven že tulipan ali potonka. Imel je posebno rad čebulnate rastline, ker so tako zgodne in pogumne, da rastejo v času, ko leži okrog še sneg. Ljubil je sicer tudi poletne cvetlice, toda ni jih toliko cenil, ker so rasle in cvetele šele v gorkem in prijetnem času ... Od cvetlic je obrnil svojo pozornost na drevje in grmovje. Tudi za to je gorela v njegovem srcu čista, nesebična ljubezen; cenil sadnih dreves ni zato, ker je od njih pričakoval koristi, sladkega sadja, ampak radi njihove lepote je skrbel za nje kot oče. Gojil jih je nele v parku, ampak povsod po obširnem tovarniškem posestvu. Nasadil jih je ob cestah in po hribih in je imel za nje tudi posebnega čuvaja, ki naj bi jih varoval pred človeško zlobnostjo. Nobena stvar ni vznemirila Koreckega tako, kakor če je našel zlomljeno ali poškodovano drevesce. Skoraj v srcu je začutil bolečino pri pogledu na rano, na bel, gol les, oropan luba, in takoj so morali rano zamazan' in obvezati. Danes se je vračal nezadovoljen s svojega sprehoda. Vse je še spalo globoko zimsko spanje, le popki Španskega bezga so se za spoznanje odebelili in se svetili na konceh. .Saj imamo vendar že sušeč in kmalu bo velika noč", potožil je potem pri zajutreku. .Boš že dočakal — samo da prilete škorci, ti nam prineso pomlad in gorkoto", tolažila ga je soproga in s skrbečim očesom je pogledala v njegovo utrujeno, bledo lice. Ravnatelj ni odgovoril. Prižgal si je smodko in poglobil se v časopis. Gledal je vanj, toda ni bral. Držal ga je pred očmi, samo da si tako zagotovi mir. Duh njegov je bil drugod. Mislil je na škorce. Slišal je v duhu njihove glasove, kreganje in nagajanje, njihove nežne igre in zaupne pogovore. Vrgel je stran časopis in brez besede je odhajal v tovarno. A že med vrati se je obrnil in rekel ženi: .Daj mi drug ovratnik in kravato, nizek, če mogoče, zavihan", in že je odpenjal visoki, trdo in bleščeče zlikani ovratnik. .Zakaj pa?" vpraša presenečena gospa. .Tukaj na vratu imam mozolček in ovratnik mi nagaja", je razlagal mož in gledal pri ogledalu neznatni turček z vneto konico, veliko kot buckina glavica, ki je sedela ravno pod levim uhljem Stopil je ven in namah je čutil izpremembo v zraku. Nenadoma je prišla gorkota, sneg se je Ko je 4 tedne preteklo in so bili morebitni ugovori rešeni, mora županstvo dogotovijeni seznam vnovič objaviti ter ob jednem en izvod predložiti deželnemu odboru. Tako izgotovljeni seznam služi za podlago sklepanja o vseh vprašanjih glede vzdrževanja dotičnih cest in potov in plačevanja'vzdrževalnih stroškov. To so navodila za sestavo cestnega katastra, ki sicer ne bo neizpremenljiv, pa bo vendar za poznejši čas merodajen za to, kdo bo delal in popravljal to ali ono pot. Zato je umevno, da je ta stvar važna. Torej je to za županstva prav odgovoren posel in brez dvoma si bo hotel vsak župan to odgovornost kakor bo vedei in znal olajšati. Zato najbrže tudi prvotnega seznama noben župan brez sodelovanja občinskih odbornikov ne bo hotel sestaviti. V obsežnih občinah pa bo nujno potreben poseben odsek ali komisija, da se bode tudi zanesljivo nepristransko postopalo. Šlo se bo v prvi vrsti največ za to, katere ceste bodo občinske, kajti vaška in gospodarska pota bodo popravljali tudi v prihodnje, kakor dosedaj, posamezni kraji, ali udeleženci, ki pot rabijo. Nove občinske ceste in pota pa pridejo postavno na vso občino, tako, da se bo dosedanjim vzdrževateljem brerne olajšalo, drugim občanom pa povečalo. Utegne se razviti nastopni položaj: jedni se bodo potegovali za to, da se kakšna cesta ali pot proglasi za občinsko, občina sama, oz. večji del občinskega odbora pa bo ugovarjal. In tako se utegne takoj tukaj zgoditi, da bo občinska veljava in avtonomija preslaba, da bi zadevo končno rešila. Gotovo bo moral deželni odbor vmes večkrat posegati. Najbolj navaden ugovor, ki se bo slišal, bo ta: „Jaz tam nič ne vozim, pa bom tam popravljal, to je krivica!" Osvetlimo ta ugovor! Bremena za pota pravično razdeliti, je težko vprašanje. Če bi, recimo, prav vsa pota, tudi zadnji vaški kolovoz, popravljal cestni odbor, ali dežela, ali država, in če bi se vse plačevalo s suhim denarjem in bi se toraj plačala iz davkov vsaka lopata gramoza, potem bi bilo mogoče to pravično urediti, sicer pa ne. Kaj se godi sedaj? Nekateri, ki so blizu državnih ali deželnih cest, se vozijo po lepih cesarskih cestah in pridno zabavljajo, če slučajno privozijo v odročno vas, češ, kakšna pota ima vas, pa ne pomislijo, da bi morda sami, če bi njim država ne delala ceste, še slabša pota imeli. Obcestniki sicer plačujejo davke in cestne pri-klade, pa ravno tako jih plačujejo zakotniki, prav nič manj, a za nameček morajo popravljati še tajal, solnce je grelo in redki oblaki so pluli visoko nad dvoriščem po modrem nebu. ,A-aa, zajel je polna pljuča svežega zraka, »to je že pomlad!" je rekel naglas. Pozabil je ta trenutek na vse skrbi, na časopise in dogodke, o katerih je bral, na cene sladkorja, na borzo, vse to je stopilo v tem trenutku v ozadje. .Pomlad je tu, —kmalu bodo prileteli škorci", samo to je bilo v mislih ravnatelju, ki je šel počasi po tlakanem dvorišču in sklonil glavo proti levemu ramenu. Njegove ustnice so se smehljale kakor da bi poslušal ljubke pesmice. V njegovi duši se je prikazala sličica pomladi. V radostni slutnji je videl kose, kako resno korakajo po goščavah parka, škorce, ki se grejejo na strešicah svojih malih prestolnic, in sini-čice, poskakujoče na koncu prožnih vejic. Slišal je celo njihove nežne glasove. Zdelo se mu je, da sam sedi pri oknu in posluša jutranji ptičji koncert. V tem ga je nekaj zabolelo pod levim ušesom. Mali tur je zadel ob suknjo in ga je zbodel. Nehote je Korecki segel po njem in zdelo se mu je, da je večji. Vsaki dan ob enajstih je prihajal tovarniški zdravnik v tovarno. »Kaj pa je to?" nagovoril je ravnatelja, ko ga je videl z nenavadnim ovratnikom in kravato. .Tur se mi je naredil." „Pokažite no" — in pogledal je na vrat — ,to ni nič — do jutri se bo zgnojilo — predrlo in bo mir." * * * (Konec prih.) cele kilometre lastnih potov, delati mostove, pa imajo še slaba občila —■ dočim obcestniki pri cestah marsikaj zaslužijo. Po7namo gospodinjo, ki plača za kranjski cestni odbor vsako leto 20 K cestne priklade, pa je lansko leto prispevala samo za jedcu most 150 K in ima do svojega domovanja skrajno slabo pot. To samo v dokaz, kako morajo cestna bremena biti nejednako razdeljena. Temu deloma odpomoči, ima namen novi cestni zakon, ki hoče bolje porazdeliti vzdrževalne stroške vsaj tistih cest, ki vežejo večja ozemlja v občini, ali pa posredujejo zvezo s sosednimi cestami in občinami. Ta namen bi se še v višji meri dosegel, če bi se imeno vane ceste vsprejele med deželne in ne med občinske, ker s tem bodo pač mnogi, tudi veliki davkoplačevalci kakor tovarne in grajščine prišli do tega, da bodo pr