‘ ► V današnji številki Dolenjskega lista posebej priporočamo < ► naslednje aktualne in zanimive novinarske sestavke:
;► • stran 2: BOLNIŠKA TUDI ZA KMETOVALCE?
• > • stran 4: NIC VEC VSI ZA VSE ODGOVORNI It • stran S: DRUGAČE O „DOLENJSKI KRANJSKI GORI”
o • stran 15: GOSPODARSTVO V IMENU KORANA '; o stran 24: RISI V RIBNIŠKIH GOZDOVIH
SPREJEM: OBVEZNOST VEC - Obisk delovne skupine CK ZK naletel na sestanek komunistov kot običajno. Začeli so z manjšo nove ^Une. Na slik): sekretar komiteja Franc Pipan čestita deponiranemu ekonomistu (na desni). (Foto: Železnik)
YU ISSN 0416-2242
Železničarsko slavje v Krškem
Počaščen spomin na žrtve železničarske stavke
Letošnja počastitev dneva železničarjev, ki je bila v petek, 11. aprila, v Krškem, je imela nadvse slovesno obeležje. Razen članov kolektiva ŽTP Ljubljana tozd promet Zidani most, ki združuje železniške Postaje od Zidanega mosta do Dobove, so ji prisostvovali predstavniki družbenopolitičnega življenja iz posavskih občin, v imenu medobčinskih svetov družbenopolitičnih organizacij pa je spregovoril udeleženem sekretar MS ZKS Posavje Mirko Kambič. Članom velike železničarske družine so čestitali za njihov Praznik tudi pevci moškega zbora iz Brestanice. S svojim nastopom so obogatili proslavo in spomin na žrtve železničarske stavke pred 60 •cti na Zaloški cesti. Zaigrala je tudi železničarska godba na pihala iz Zidanega mosta. Predsednica DS tozda Vera Marot se je v svojem govoru povrnila na zgodovino, v kateri je bila železnica znanilka tehnične revolucije, železničarji pa nosilci naprednega gibanja. Leta 1919 so med prvimi ustanovili svoj sindikat in leto dni kasneje so na Zaloški cesti že padle prve žrtve njihovega boja za delavske pravice.
LIKOVNA RAZSTAVA V BREŽICAH
Brežiško društvo likovnikov vabi nocoj ob 18. uri v dom JLA na otvoritev likovne razstave. Svoja dela bo prikazalo 12 članov. Razstava bo odprta do 25. aprila.
Nič ne sme mimo gospodarske
zbornice
S skupščine posavske zbornice v Brežicah
Medobčinska gospodarska Zbornica ni papirnata ustanova, Zato bo morala odigrati pomembnejšo vlogo pri usklajevanju razvoja in vsakodnevnih interfesov posavske regije, smo slišali na skupščini, ki je bila minuli petek v Cateških Toplicah:-Po nedavnem nesklepčnem sklicu so tokrat delegati pokazali Več interesa in pripravljenosti za delo. Izhodišče za dejavnost Zbornice so smernice za srednjeročne plane posavskih občin, vrstb obveznosti pa ji nalagata •udi zvezna in republiška resolucija z a le to 1980.
V Posavju bo treba pravočasno rezrešiti vrsto skupnih Vprašanj, katerim so doslej Posvečali premalo pozornosti. Piskutanti so hkrati z dosedan-Jun predsednikom zbornice ^rančem Puhnerjem poudarili nujnost sodelovanja pri razvoju •turizma, bančništva, preskrbe z •nesom in zelenjavo, pri varstvu okolja, pri razvoju prometnega Omrežja, energetike, plinifikacije. ptt zvez, računalništva in Zavarovalstva, pri usmeritvi klavske dejavnosti in izkoriščanju lednih bogastev, zlasti kremenovega peska in premoga. Tudi ®j*de razpoložljive delovne sBe zbornica morala razčistiti po-.®cde, da ne bodo vse tri občine ^fiunale z istimi ljudmi. Oprcde-*ti se bo morala glede surovinske Osnove za papirno in drugo lesno Predelovalno industrijo, sc ' Odločneje zavzeti za varstvo P*tne vode, za enoten razvoj 'stva in zdravstva.
Zbornica naj bi spodbudila "cusmeritev nedonosne konfekcij^1-' industrije v panoge, ki več ■pJejo, pomemben bo tudi njen pri prostorskem in kadrov-■.«» načrtovanju, pri smotrnem Snovanju izkoriščanja prirnar-i n®1 surovin in odpadkov, saj bi i Ji Primer Celuloza s predelavo [I p Padnih snovi lahko pokrila .trebe cclotncga slovenskega '^'etijstva po proteinski hrani.
* i • i ... —.
Skupno odgovorni za sklepe
S posavskega posvetovanja o utrjevanju in razvijanju vloge Socialistične zveze
V vsebini in oblikah dela SZDL premorejo tudi v Posavju izkušnje, ki jih je potrdila politična praksa. O tem in nadaljnjih nalogah so govorili na posvetu predsednikov in sekretarjev vseh treh občinskih konferenc pod okriljem medobčinskega sveta SZDL za Posavje minuli četrtek v Sevnici. Posveta se je udeležil s sodelavci tudi sekretar republiške konference SZDL Miloš Prosenc.
PRAZNIK ŽELEZNIČARJEV — Železničarji vse Jugoslavije so v torek, 15. aprila, počastili s komemoracijami spomin na veliko železničarsko stavko na Zaloški cesti v Ljubljani. Železniška transportna organizacija Novo mesto je pripravila komemoracijo na železniški postaji v Bršljinu, kjer so se z daljšim recitalom predstavili mladi, nastopili pa so tudi pevci KUD , .Dušan Jereb” in Henček. Po slovesnosti so v Domu JLA podelili 29. bronastih in 38. srebrnih plaket in značk za desetletno oz. dvajsetletno neprekinjeno delo v tej organizaciji. Priznanja je podelil delegat Železniškega gospodarstva Ljubljana Milan Petelin. Na sliki: Za dvajsetletno delo prejema priznanje Franc Klobučar. (Foto: J. Pavlin)
Irontna SZDL je vtkana v delo in življenje 46 krajevnih skupnosti, nad 200 vaških in uličnih odborov SZDL regije. Iz sevniške občine so navedli zanimanje ljudi tudi za neposredne oblike, kot so npr. zbori občanov, če so ti pripravljeni temeljito in s pravimi vprašanji. V pičlem tednu dni so opravili 46 zborov z nadvse dobro udeležbo. V krški občini so razvili dobro sodelovanje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi s pomočjo svetov. V brežiški občini podčrtujejo, da na sejo občinske skupščine skoraj ne pride zadeva, da o njej predhodno ne bi oblikovali stališč v SZDL. Po občinah so zaživeli tudi koordinacijski • odbori. Opozarjali so, kako izostaja vez s podobnimi telesi v republiki.
Bolj ali manj še šepa hišna samouprava. Zadovoljni tudi niso z vključenostjo sindikatov in združenega dela nasploh v krajevno samoupravo. Kot zgleden je bil naveden le primer boštanjske krajevne skupnosti in Jutranjke.
Kljub zelo zaostarcncmu položaju gospodarstva se ponekod še zmeraj brez prave vneme lotevajo varčevalnih nalog, ustalitveni programi so nestvarni, kratkoročnost pa vodi celo v take skrajnosti, da npr. varilcem ne dajejo več mleka, zmanjšujejo pa tudi obroke hrane.
Kratkovidne so težnje pri zaposlovanju, kjer bi moralo biti načrtovanje vezano na prihodnje srednjero-
DREVI KONCERT GLASBENE ŠOLE V BREŽICAH
V prosvetnem domu bo nocoj ob 19. uri tradicionalni javni nastop učencev brežiške glasbene šole, ki jo obiskuje zdaj že 215 mladih. Pouk glasbe so zadnje čase približali tudi otrokom iz okoliških krajev. Vpeljali so ga na štirih osnovnih šolah, na Bizeljskem, v Dobovi, v Cerkljah in v Globokem. Na nocojšnjem koncertu v Brežicah bomo slišali učence od pripravnice do zaključnega 6. razreda. Zlato liro za posebno prizadevnost bodo podelili Davorju Jukiču, ki končuje zadnji razred harmonike.
SROMLJANI CENIJO f SVOJ ODER
V nedeljo, 13. aprila, Je PD-amaterski oder Karel Destovnik Kajuh v Sromljah že tretjič uprizoril Hadži-čevo komedijo Državni lopov, s katero se poteguje za rtastop na letošnjem republiškem tekmovanju gledaliških skupin. To je bila 15. predstava v sezoni. Z njo so Sromlja-ni gostovali po občini |n Posavju. Druga skupina iste odrske družine jc naštudirala Držičcvo dclq Tripče de Utolče, s katero prav tajco Uspešno gostuje. Amaterski oder iz Sromelj združuje mlade navdušence, ki v šestih letih niso izgubili prav nič začetnega poleta.
čno obdobje in na investicijske zmožnosti, prihaja pa do prav nemogočih pojavov. Tako, denimo, ponekod načrtujejo tudi 16-odst. porast števila zaposlenih, na iste ljudi, ki jih bo še moč pritegniti v tovarne, pa hkrati računajo v Črnomlju, Novem mestu in še kje. Znabiti bodo tovarne, ki jih gradijo, ostale brez delavcev, saj je vprašljiv tudi dotok delavcev iz drugih republik. (Za primer:	IMV bo
sčasoma potrebovala poltretji tisoč novih delavcev, na Dolenjskem pa jih bo lahko dobila le dobro polovico.)
Tovariš Prosenc jc med drugim opozoril, kako ni vedno nujno, da se sestanejo vsi forumi, saj bi bilo treba prenekatero vprašanje opredeljevati
tudi z akcijskimi programi. Vse družbenopolitične organizacije v frontni SZDL morajo predvsem akcijsko- mobilizirati ljudi za reševanje problemov. Kadar sc tako dobijo skupaj, ne bi smelo iti zgolj za deljenje očitkov, kdo bi moral kaj storiti. V SZDL republike se med drugim dogovarjajo o skupni odgovornosti sklepov od sindikalnih kongresov dalje.
6	A. ŽELEZNIK
Ključ so samoupravni odnosi
Na seji medobčinskega sveta ZSS za Dolenjsko so pretresli vrsto perečih vprašanj, ki se jih morajo v boju za gospodarsko ustalitev lotiti sindikati
Prizadevanja za ustalitev gospodarstva, pravilno razporejanje dohodka, ustrezno pripravljanje planskih dokumentov - to so trije glavni sklopi nalog, ki jih ne smejo obiti na zdajšnjih volilnih sejah občinskih svetov ŽSS, veliko pozornost pa so jim posvetili tudi na seji medobčinskega sveta ZSS za Dolenjsko, ki je bila 11. aprila v Kodranki, tozdu metliške Beti. Iz razprave povzemamo tole:
Do neusklajenosti prihaja tudi pri investicijah. Marsikje še naprej trmasto vztrajajo pri gradnji, čeprav to ni v skladu z gospodarskim položajem, varčevalnimi ukrepi, razpoložljivo delovno silo, ipd. Tudi na podražitve se ne ozirajo, lahko pa sc zgodi, da bo zaradi podražitve investicij „Krkc”, IMV in še koga prišlo do resnega oviranja razvoja drugih delovnih organizacij. Pri podpiranju tistih, ki veliko izvažajo, se običajno zanemarja ogromen uvoz, zato njihova dejavnost ne daje pravega učinka za gospodarsko ustalitev.
Nesmotrna delitev dohodka ne glede na rezultate gospodarjenja ne vodi daleč, zato je treba razkrinkati in kaznovati tiste, ki sc požvižgajo na to plat varčevalnih ukrepov. Najbrž ni dovolj izjava, da so planski dokumenti usklajeni z določili reso-
(Nadaljevanje na 4. strani)
TRŽAČANI V BELI KRAJINI
- Gojenci Sloven&e glasbene matice iz Trsta so prejšnji teden nastopili skupaj s svojimi vrstniki iz Gorice na S. abonmajskem koncertu v črnomaljski osnovni šoli Milke Šobar — Nataše. Gostitelji zamejskim Slovencem so pripravili prisrčen sprejem. Na srečanju so si izmenjali spominska darila, kar vidimo tudi na tem posnetku. (Foto: Pavle Riznič)
„Cvičkarija” bo letos v Trebnjem
Srečanje vinogradnikov in ljubiteljev dolenjskih vin bo od 26. do 27. aprila pod „Trimovo" __________streho__________
Tradicionalno srečanje dolenjskih vinogradnikov, ki je vedno povezano tudi s pokušino vin, bo, kot smo na kratko že poročali, letos v trebanjski občini. Srečanje bo potekalo v novem obratu družbene prehrane v „Tri-mo”. Prvi aan, 26. aprila, se bo program začel ob 9. uri dopoldne s skupščino Društva vinogradnikov Dolenjske, ob 10. uri bo uradna otvoritev prireditve, po kateri bodo najboljšim podelili nagrade. Pokušina vin, kije ponavadi dobro obiskana in tudi vesela, bo prvi dan trajala do 21. ure zvečer. Drugi dan se ho program začel s strokovnim predavanjem o vinogradništvu in kletarjenju, po njem pa sp bo nadaljevala pokušina.
»Lisci” zmanjkuje surovin
2e pred leti zastavili vse za nadomestitev uvoza — Ugotovitve ob obisku delovne skupine CK ZK Slovenije
Pogovori delovnih skupin CK ZKS po slovenskih občinah so se obnesli kot ustvarjalen način za iskanje rešitev. To vlogo je poudaril 8. aprila na uvodnem razgovoru v sevniški občini vodja šestčlanske skupine, izvršni sekretar CK ZKS Bojan Klemenčič.
Uvodoma so predstavniki vodstev družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine predstavili občino. Popoldanski del obiska je bil namenjen razgovoru s člani ZK delovne skupnosti skupnih služb in tozda blagovni promet v ,.Lisci.”
Ta največji sevniški kolektiv -šteje že 1.912 zaposlenih - ima pogumne proizvodne načrte tudi za letos. Načrtuje 800 milijonov di-
ZKS v „Lisci” v sredo, 8. aprila, je slovesnostjo: v ZK so spejeli štiri novemu članu Janku Marušiču,
narjev celotnega prihodka. V pogovoru so odkrito govorili o problemih. Opozarjali so, kako morajo strokovne službe nemalokrat ko bi sc morali ukvarjati pretežno z gospodarjenejem, na vrat na nos za raznimi surovninami, da pač rešujejo proizvodnjo. Kritično ocenjujejo, kot pravijo, pogostne neselektivne ukrepe pri uvozu, ki imajo kasneje v gospodarstvu dolgoročne posledice. Njihovemu tozdu na Senovem je pred nedavnim npr. že zmanjkalo surovin. Delavci so razumevajoče sprejeli položaj in prišli na delo na prosto soboto.
Lisca je kot proizvajalec ženskega perila v posebnem položaju, ko doma ustteznih surovin v ustrezni kakovosti sploh ne dobi. Razumljivo so ukrepali že ves čas, da se znebijo nevšečne odvisnosti od uvoza. Tako so že pred leti sovlagali v Trak Mengeš in naza.!njc ljubljanski YuIon. Pričakujejo nadaijno podporo za gradnjo nove tovarne elastičnih
• Neposredni razgovori se v tem tednu nadaljujejo. V ponedeljek sta bila dv*i sestanka s komunisti Jutranjke in krajevne skupnosti Blanof. Danes bodo delo predvidoma nadaljevali v občinski upravi, v StiUesu in krajevni skupnosti Loka. Jutri so predvideni nizgavorii v kr-meljskem tozdu Lisce in Metalni. Obiski naj bi bHi zaključeni v torek, 22. aprila, v Žagi breži&ega Gozdnega gospodarstva v Sevnici, Jugotaninu in sevni&i osnovni šoli.
pletenin na območju manj razvite krajevne skupnosti'Blanca.
Brez olepievanj so govorili o trgovini. Velike trgovske organizacije terjajo sovlaganja, medtem ko proizvajale*, na kaj takeca še pomisliti ne morp.	A	ZELf.ZtHK-	-	-
St. 16(1601) Leto XXXI NOVO MESTO četrtek, 17. aprila 1980 Cena: 8 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Iransko notranje ministrstvo je malce nepričakovano sporočilo, da bodo drugi krog volitev za parlament opravili 2. maja - do tedaj pa mora komisija, ki raziskuje domnevne nepravilnosti prvega krogi, opraviti svoje delo in izdati ustrezno poročilo.
Volitve so pomembne predvsem zato, ker je iransko politično vodstvo sklenilo, naj o usodi še vedno (od 4. novembra hni) zaprtih
Drugi krog volitev v Iranu
talcev odloča prav novoiz-brana skupščina.
Medtem pa so Združene države Amerike sklenile, da se lotijo najostrejših možnih ukrepov proti Iranu in tako poskusip doseči izpustitev talcev. Pri tem imajo pri svojih zaveznikih bistveno manj podpore kot so je pričakovali in v Washingto-nu ne skrivajo razočaranja zaradi tega.
Res je sicer, da so veleposlaniki držav Evropske gospodarske skupnosti v Teheranu terjali, naj Iran izpusti talce, toda Američani še vedno pogrešajo tudi dejansko podporo, na primer pri uveljavljanju gospodarskega bojkota Irana.
V takem položaju postaja stvar za ameriškega predsednika Jimmyja Carterja vse bolj neprijetna tudi zaradi bližajočih se predsedniških (novembra letos bodoji volitev, na katerih se poteguje za še en mandat v Beli hiši.
Nasprotniki mu namreč očitajo, da so talci še vedno zaprti in da še ni videti konca njihovega ujetništva. Res je sicer, da Carter za zdaj razmeroma dobro vozi na predhodnih volitvah (kjer redno premaga svojega tekmeca, demokratskega senatorja Edvvarda Kennedyja), toda bolj ko ostaja usoda talcev negotova, bolj je ne-
gotova tudi usoda ameriškega predsednika.
ZDA: BOJKOT OLIMPIJSKIH IGER
Ameriški olimpijski komite je medtem (pod hudim pritiskom Bele hiše) sklenil, da se ameriški športniki ne bodo udeležili letošnjega olimpijskega srečanja v Moskvi.
Za gostitelje je to kajpak zelo hud udarec, še posebej, če se bodo Američanom pridružili tudi drugi - za kar pa za zdaj ni kakšnih posebnih izgledov. A tudi če v Moskvo pridejo vsi razen Američanov, bodo olimpijske igre vsekakor izgubile na pomenu.
Odločitev ameriškega olimpijskega komiteja sicer še ni čisto dokončna, saj so izjavili, da bodo šli v Moskvo, če bo predsednik Carter do 20. maja sporočil, da bojkot olimpijskih iger ni v ameriškem nacionalnem interesu.
LIBERIJA: DRŽAVNI UDAR
V najstareiši afriški neodvisni državi (ustanovili so jo pred 133 leti osvobojeni ameriški sužnji, ki so še iz Združenih držav Amerike vrnili v Afriko) je skupina podoficirjev izvedla državni udar in tako prvič v zgodovini te države s silo in mimo zakonov postavila na oblast vojake.
Novi predsednik Liberije (oklical sc je kar sam) je postal komaj 28-letni narednik Samuel Do, ki je izjavil, da je izvedel državni udar zaradi nesposobnosti in podkupljivosti starega režima. Bivšega predsednika Wil-liama Tolberta so zarotniki ubili s tremi streli v glavo.
Samuel Do je izjavil, da bo tudi nov režim ohranil tesne stike z Združenimi državami Amerike, ki so v tej državi zelo močno prisotne - zlasti v gospodarstvu in vojski.
JANEZ ČUČEK
SKORAJ BI SE PONOVILO- Ko so konec minulega tedna v mestu Tanangerju na Norveškem
preizkušali novo plavajočo platformo, ki naj bi nadomestila tisto, v kateri je pred dnevi zaradi doslej še razloga našlo smrt 123 delavcev, bi se kmalu ponovila nesreča: platforma se je med
preizkušnjo nevarno nagnila, vendar se je ustavila in tako se nobenemu izmed petdesetih delavcev, ki ni zgodilo nič hudega. Na sliki: trenutek, ko se je nova platforma nagnila.
bili te dajana njej,
so
(Telefoto
»Bolniška” tudi za kmetovalce?
Vrsta zapletenih vprašanj je še, na katera je treba odgovoriti pred uvedbo
Ob delovni nezmožnosti dobijo delavci nadomestilo za osebni dohodek, kmetje pa ne, čeprav morajo najeti koga, da opravi delo namesto njih, ali ostane neopravljeno. Ta neenakost delavcev in kmetov, na katero kmečki ljudje pogosto opozarjajo, pa bo postopoma odpravljena.
Organi zdravstvenega zavarovanja so že izračunali, da bi za nadomestilo kmetom v času bolezni potrebovali na leto 35 milijonov dinarjev, če bi jim izplačevali 30 odstotkov poprečnega osebnega odhodka delavcev v preteklem letu, ali 49 milijonov, če bi nadomestilo znašalo 40 odstotkov. To bi bilo za začetek precej, saj bi znašalo okrog 2000 oziroma 2700 din na mesec. Toliko sredstev menda ne bi bilo težko zbrati.
Še prej bo treba urediti nekatere nadrobnosti. Menijo, da bi kmet dobival nadomestilo dohodka za izgubljeno delo zaradi bolezni šele po 15. dnevu delovne nezmožnosti in do 8 mesecev. To bi bilo razumljivo, saj mu le nekajdnevna bolezen ne more povzročiti večje gmotne škode, dajatve pa bi lahko uvedli z manjšimi, sredstvi. To bi bila hkrati zaščita predi tistimi, ki bi zavarovanje poiz-1 kušali izkoriščati s kratkotrajnimi, a pogostimi boleznimi.
Teže bo natančneje, določiti, komu in kdaj nadomestilo za izgubljeno delo ob bolezni ali
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Komisija P CK ZKS za agitacijo in propagando je za predstavnike občinskih komitejev ZKS in sredstev javnega obveščanja pripravila pogovor o stabilizaciji. Ugotovili so, da imajo največji nosilci izvoza v naši republiki dobre možnosti za nadaljnje osvajanje tujih tržišč, hkrati pa je še cela vrsta sorazmerno majhnih ozdov, ki živijo zgolj od uvoza s konvertibilnega področja. V ten bodo morali čimprej razčistiti s svojimi ozkimi interesi, ki ne upoštevajo družbenih potreb.
Izvršni sekretar v P CK ZKS Martin Mlinar je med drugim opozoril na še premajhno osveščenost m realnost pri pripravi srednjero-
Obetajoče možnosti
čnili načrtov. Marsikje računajo na prevelika sredstva, obenem pa s svojimi zamislimi ne obetajo želenih sprememb v sestavi gospodarstva. Neresno obravnavajo tudi vprašanje zaposlovanja, saj OZD računajo s 4,5 do 5-odstotno rastjo zaposlovanja, ponekod celo z 10-odstotno. To kaže, da mnogi kanijo še naprej zaposlovati predvsem nekvalificirane delavce. Tudi v prvih treh mesecih letos je stopnja zaposlovanja previsoka (3 — 3,5 odst.). Zanimive so bile tudi razprave predsednika GZS Andreja Verbiča, ki je opozoril na zapiranje naložb v občinske meje, podpredsednika IS Jožeta Hujsa, ki je govoril o potrebi po učinkovitejšem investiranju, o racionaliziranju uvoza in ugodnejših izvoznih tokovih ter opozorilo Štefana Korošca, daje treba pospešenauvajati novi sistem cen.
ŽIVLJENJSKA VPRAŠANJA
Na seji RK SZDL Črne gore so za novega predsednika ,z enoletnim mandatom izvolili če da Djuranoviča, izvolili pa so tudi sekretarja, 37-člansko predsedstvo in 20-člansko delegacijo za ZK ŠZDLJ. V razpravi na sejijc sodeloval tudi Todo Kurtovič, ki je opozoril.
da SZDLJ ni sama sebi namen, marveč mora! delovati za skladnejši razvoj celotne samoupravne družbe. SZDL se mora ukvarjati s krepitvijo vseh organizacij, v katerih lahko človek neposredno vpliva na različne odločitve, tudi v organizacijah, ki se sestanejo enkrat letno. SZDL pa se mora več kot doslej ukvarjati tudi z mnogimi praktičnimi življenjskimi vprašanji.
ADMINISTRACIJA
Imamo globalno oceno o preveliki rasti administracije v SIS, o tem, da je draga, da se osamosvaja in da ima prevelik vpliv na odločanje, nimamo pa še konkretnih predlogov, kako to stanje spremeniti, so poudarili na seji sekcije ZK SZDLJ za družbenopolitične odnose.
Eden od razlogov za naraščanje administrativnega aparata je gotovo dejstvo, da je njegovo financiranje v bistvu še vedno proračunsko—administrativno. Še vedno nimamo ocene dela administracije. Medtem ko je v TOZD materialne proizvodnje, kjer administracija tudi raste, vendarle neka omejitev — odvisnost od ustvarjenega doho--dka, pa druga administracija - tudi v SIS -. dohodek pogosto prejema na načelu: kolikor zaposlenih, toliko sredstev.
Poprečni OD zaposlenih v teh službah je bil lani za 23,7 odstotka višji kot poprečni OD v gospodarstvu. Visoki OD, velika sredstva skupne porabe — tudi za stanovanja
privlačijo najkvalitetnejše strokovnjake iz gospodarstva, zato v zadnjem času množično prehajajo v te službe. Med njimi so tudi doktoiji znanosti, pa tudi vprašanje nezaposlenih funkcioarjev včasih rešujejo z zagotavljanjem delovnih mest v teh službah.
MILAN MEDEN
po nesreči. Nekateri mislijo, da vsem, ki imajo kmečke zdravstvene izkaznice. Drugi imajo pomisleke, češ da take izkaznice imajo vsi vaški ljudje, ki niso v delavskem zavarovanju, a nekateri imajo zelo malo zemlje in ne veliko dela na njej. Če se uvede resnično nadomestilo za izgubljeni dohodek kmetov v času bolezni, ne bi mogli dobivati vsi enako ali pa se spremeni v navadno socialno
Agrarni - kompleks
katerih ob določenem letnem času ni dela, prejema nadomestilo ob bolezni tudi ob takem času ali le takrat, ko ima res delo na svojem posestvu? To vprašanje pa bo moč urejati le načelno tako, da se določijo obdobja dela ali nedela, saj bi ugotavljanje ob vsaki bolezni stvari preveč zapletlo.
Pomembno je tudi vprašanje, kako obravnavati kmetice ali gospodinje, žene delavcev, ki so zavarovane po svojih zaposlenih možeh. Kako ugotavljati njihovo stvarno delo na kmetiji in pod kakšnimi pogoji jim prizna-1 ti nadomestilo za delovno nezmožnost? Zavrnitev, da ne dobijo nič, ker so po svojih možeh zavarovane kot gospodinje, ne bi bilo pošteno za tiste, ki na kmetiji veliko delajo.
Za kmete, ki so pokojninsko zavarovani kot delavci, je nadomestilo ob bolezni že urejeno enako kot za delavce. Toda U za zavarovance, ne pa tpdi za
družinske člane, ki enako delajo na kmetiji.
JOŽE PETEK
DO KONCA TEDNA SE BO PO VSEJ VERJETNOSTI naposled začela razpletati nenavadna dogodivščina okoli deset • tisoč' j Kubancev, ki so minuli teden j vdrli na dvorišče perujskega veleposlaništva v Havani. Kubanska vlada je namreč sporočila, j; da bo izdala izhodne vize vsem, j kito želijo, kar pomeni, da bodo j lahko takoj zapustili državo, če f bodo pred tem kajpak dobili j vstopno dovoljenje države, v! ^ kateri želijo poslej' živeti. Ste- j vilne južnoameriške države so že : izrazile priravljenost, da sprejme- j jo del beguncev s Kube, Združe- j ne države Amerike pa so, na primer, pripravljene sprejeti oko- : li tri tisoč' kubanskih državlja- , nov. Fidcl Castro je vse tiste/ ki so • nasilno vdrli v perujsko veleposlaništvo, imenoval,,proti- ! družbene elemente in prestopnike”, toda velika večina nepristranskih opazovalcev je prepričana, da gre za ljudi,‘ki so preprosto zelo nezadovoljni s svojim življenjem na Kubi in so se celo pripravljeni odreči svoje domovine, samo, da bi lahko živeli bolje ... Kar je preveč, je preveč • • • i
NEKAKO TAKO PA SO MISLILI TUDI v Zvezni republiki Nemčiji, kjer je skupina državljanov ustanovila združenje za boj proti državni birokraciji. Za letno članarino dvajset za-hodnonemških mark lahko vsak' član kadarkoli telefonira na določeno številko in potoži svoje težave, ki mu jih povzroča neizprosna'in neživljenjska'birokracija. Združenje potem prek svoje pravne službe posreduje v prosilčevo korist. Toda že nekaj tednov po ustanovitvi je moralf predsednik združenja pred sodnike. Tožilo ga je namreč združenje državnih uslužbencev, in sicer zato, ker ustanovitve svojega združenja za boj proti birokraciji ni veljavno prijavil pri ustreznih oblasteh ... Klin se s klinom izbija ...
ZA KONEC DANAŠNJEGA POTEPANJA po svetu pa novica iz New Yorka, kjer so na javni dražbi prodali doslej najdražjo znamko: to je znamka Britanske' Gvajane iz leta 1856, za katero so na dražbi (trajala je petdeset sekutim mntm me irnmj” kot 850.000 dolarjev... Pametna naložba...
podporo. Ali naj torej krepi socialno varnost tistih kmetov, ki bodo pridelovali hrano tudi za druge, ali služi le za zvečanje dohodkov vaškega prebivalstva?
Hkrati se pojavi novo vprašanje: ali naj kmet, ki se je usmeril le na dejavnosti, pri
TELEGRAMI
BEJRUT - Mirovne sile'Združenih narodov na libanonskem jugu so bile spet izpostavljene pritiskom odkrite . ofenzive desničarskih krščanskih sil majorja Hadada. To je bil najhujši spopad, od kar so „Modre čelade” na jugu Libanona v misiji miru. Spopadi so posledica najnovejše izraelske vojaške agresije na ozemlju Libanona in negotovosti zastran napovedanega umika izraelskih enot, ki so minulo sredo ob tankovski podpori vdrle v Libanon.
TRIPOLI - V Tripoliju se je začelo vrhunsko srečanje arabske Fronte odločnosti ■ in zavračanja. Francoska tiskovna agencija poroča, da so se otvoritve sestanka udeležili šefi libijske' Džamahirije. Sirije,] Alžirije in LDR Jemena ter predsednik PLO. Srečanje so zadnje dni minulega tedna pripravljali zunanji ministri' omenjenih držav, zadnja točka pa je bila posvečena reševanju spora med Libijo in Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO).
BOGOTA - V tukajšnjih diplomatskih krogih se je izvedelo, da bi se ■ v prihodnjem	mogel
razrešiti položaj diple .nov, že od 27. februarja ujetih v veleposlaništvu Dominikanske republike.
A
KIT KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA" NOVO MESTO C. komandanta Staneta 10 n. sub. o. delavski svet DSSS
RAZPISUJE prosta dela in naloge:
I. VODJE
FINANČNO—RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA — delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (ni reelekcija)
Pogoji:
a) visoka, višja, izjemoma srednja šolska izobrazba ekonomske smeri in 2, 3 oz. 4 leta delovnih izkušenj v finančno-računovodski stroki;
b) moralno-politične vrline in aktiven odnos do samoupravljanja, sposobnost vodenja, organizacija in usklajevanje delovnega procesa
1. VODJA KNJIGOVODSTVA TZO
pogoji: končana srednja šola ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj. Dela razpisujemo za nedoločen čas.. Poizkusno delo traja 3 mesece.
2. REFERENTA ZA OBRAČUN POSLOVALNIC ,]
pogoji: končana srednja ekonomska šola, zaželena praksa. Delavec bo sprejet za nedoločen čas z dvomesečnim i poizkusnim delom.
3. REFERENTA ZA PROMETNI DAVEK pogoji: zaželena srednja šola ekonomske smeri ali nepopolna srednja šola in vsaj 1 oz. 3 leta delovnih izkušenj. Dela razpisujemo za določen čas — nadomestovanje delavke med, porodniškim dopustom. Poizkusno delo traja 3 mesece
4. STROJNEGA KNJIGOVODJE
pogoji: srednja šola ekonomske smeri ali nepopolna srednja šola oz. tečaj za strojno knjiženje. Prednost bodo imel* kandidati s prakso. Delavec-vka bo sprejet za določen ča* nadomestovanje delavke med porodniškim dopustom-Poizkusno delo traja 2 meseca.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo splošnemu sektorju zadruge v 15 dneh po objavi.
286/15-3°
M '#|f§§:
HMELJIŠČA ŽE PRIPRAVLJAJO - Spomladi je tako, daje pri marskaterem opravilu potrebno veliko rok, da je delo še pravočasno opravljeno. Pretekli teden so se dijaki Kmetgdcega šolskega centra z Grma kar udarniško in zaradi prakse lotili napenjanja vrvi, na hmeljevem nasadu v Srebrničah. (Foto: J. Pavlin)
SMETIŠČE NI LE V ŽABJAKU - Ko so se pretekli petek dijaki Industrijskeg: centra tehničnih strok v Šmihelu lotili temeljitega čiščenja bregov Težkega potoka, so se stanovalci soseske Nad mlini začudeno spogledovali, čigavo je vse bogastvo, ki je bilo najdeno na brežini pod njihovimi bloki. (Foto: Pavlin)
ČETRTIČ PRVAKA - Niko Baserič in Novo-meščanka Meta Zagorc, člana ljubljanskega študentskega plesnega kluba, sta spet državna prvaka v latinsko-ameriških plesih. Ta naslov sta četrtič zapored osvojila na 9. državnem pn stvu, ki je bilo minuli petek zvečer v Ljubiji (Foto: Zdravko Kramar)
NERESNE
UTEMELJITVE?
Delegati zbora združenega dela občinske skupščine Kočevje so na zadnji seji pri točki „Volitve in imenovanja” kritizirali nekatere utemeljitve za imenovanje posameznikov na odgovorne dolžnosti.
Menili so, da v obrazložitev ne sodijo take utemeljitve, „da je kandidat sodeloval v akcijah Rdečega križa ali SZDL’, ker v takih akcijah sodelujejo vsi občani in tega zato ni treba posebej poudarjati.
Kmetijstvo caplja za razvojem
Ni pogumnejših razvojnih programov, pa tudi širše družbene pomoči ni deležno
Sejmišča
NOVO MESTO: Cene pujskom še nadalje naraščajo. Tokrat jih je bilo naprodaj 293, razen njih pa še 23 nad tri mesece starih prašičev. Prodanih je bilo skupno 207; pujski so veljali 1.100 do 1.500 din, starejši prašiči pa 1.610 do 2.450 din.
BREŽICE: Na sobotni sejem so prodajalci pripeljali 488 pujskov. Prodali so jih 342 po okoli 65 din kilogram žive teže.
Trideset gosto tipkanih strani o žgočih vprašanjih agroživilstva, za polovico krajše besedilo o gospodarjenju z gozdovi in zgoščeno poročilo o mnžnostih vključevanja veterinarske dejavnosti pri pospeševanju živinoreje - to je bilo gradivo, o kateren so 9. aprila v Trebnjem razpravljali deletati skupščine skupnosti štirih dolenjskih občin. V glavnem so podprli sklepe, ki jih je o teh vprašanjih pripravila komisija za kmetijstvo in gozdarstvo pri omenjeni skupščini, bistvo sklepov (za njihovo uresničevanje naj bi se usklajeno zavzeli v štirih občinah hkrati, in to ob pomoči medobčinske gospodarske zbornice, bank in združenega dela) pa je naslednje:
Kmetijstvo na Dolenjskem je doseglo opazen napredek, toda še zmeraj zaostaja za dosežki te panoge drugod na Slovenskem; posebno pereč je zaosti nek kmetijstva za razvojem dolenjske industrije. Kmetijstvo ne premore pogumnejših razvojnih programov, čeprr.v ima dokajšnje možnosti v rastlinski in živiaski proizvodnji ter predelova.hr industrij L Lahko bi pridelali več krme, koruze, pšenice ipd., predelovalne obrate bi morali oskrbovati z domačimi surovinami; možnosti so za mesno predelavo, tovarno močnih krmil, mlekarno, predelavo grozdja; več bi lahko storili tudi za ustanovitev interesne skupnosti za oskrbo po-
Kmetijski
Previden prehod na pašo
Paša je v vsakem pogledu najbolj ugoden način prehrane goveda, pravi v svojem učbeniku prof. inž. Oton Muck in to trditev podkrepi s celo vrsto dokazov. Kmetovalci jih poznajo iz prakse, vendar še vedno podcenjujejo pašo ali delajo napake, ki zmanjšujejo njene prednosti. Med njimi sta zlasti prehiter prehod in pomanjkjiva priprava na drugačne prehrambene razmere, ki pridejo s pašo. In o tem bo beseda v današnjem zapisu.
Pri govedu je vsak prehod pri krmljenju občutljiv in zahteva prilagojevalno obdobje. Ob prehodu z zimskega krmljenja pretežno s suho krmo na pašo znaša ta čas najmanj dva tedna. Sele v takem obdobju se občutljiva mikroflora v vampu prežvekovalca prilagodi novi krmi, ki nima toliko vlaknine, pa več beljakovin in vode.
Da bi pridobili čas, je treba na pašo brž, ko trava odžene, vendar sprva le za kratek čas. Prvi dan se živina po pašniku le sprehodi, v naslednjih dneh pa čas pašnje podaljšujemo, vendar v hlevu še krmimo z zimskimi obroki, seveda iz dneva v dan manj. Šele po prvem tedni se sme začeti paša v prvi redni čredinki, ki ima približno en pedenj veliko travo. Upoštevati je še treba, da je sveža trava bogata z beljakovinami in da se mora spremeniti tudi močno krmilo, ki ga pokladamo v hlevu. Ob paši je primerno bolj škrobnato krmilo, na primer suhi pesni rezanci ali zmleta koruza.
S prehodom na pašo se često podre tudi razmerje rudnin v prehrambnem obroku. Zato je treba povečati dnevni dodatek, pri odraslem govedu od 15 na 20 dkg. Pri kravah, ki dosti molzejo, mora biti v rudninskem dodatku obvezno tudi magnezij, preprečevalec pašniške tetanije. Že sama živindca sol lahko blagodejno vpliva na prebavo, saj je rejcem znano, da zgosti živalsko blato in s tem preprečuje driske, ki so ob prehodu na mlado pašo kaj pogost pojav.
Eno z drugim: skrben prehod in dobra priprava živine na pašo se bo rejcu obrestovala, kljub tem pa naj bo pripravljen tudi na presenečenje, na primer na občutno znižan odstotek maščobe v mleku, in naj za to ne krivi mlečnega kontrolorja.
Inž. M. L.
I
trošnih središč, to pomeni, da je treba razširiti skladišča, hladilnice.
Pomanjkanje tega gre na račun denarne in kadrovske nemoči kmetijstva. Zaskrbljujoča je nerazvitost družbenega sektorja, ki ga tareta nizka akumulativnost in slaba reproduktivna sposobnost. Zasebni sektor se izgublja v razdrobljenosti kmetij in parcel; z ugodnejšo kreditno politiko bo treba pospešiti združevanje zemlje, dela in sredstev. S tem bi se povečala produktivnost, z njo dohodek, čvrsta socialna varnost kmetov pa bi zajezila beg mladih s kmetij. Izostati tudi ne bi smela trdnost kooperacijskih odnctov med kmeti in zadrugami, več pozornosti pa je treba posvetiti strokovnemu izobraževanju mladih in okrepiti pospeševalno službo.
Boleče je negospodarno ravnanje z zemljišči; če bo šlo tako dalje, bomo v petdesetih letih pozidali vse njive. Zato je treba pospešiti izdelavo prostorskih načrti " in upoštevati predpise o zemljiški politiki, več bi lahko naredili za pridobivanje novih kmetijskih površin z melioracijami, urbanizacija pa naj sega tudi na manj vredne gozdne površine, ne le na plodno zemljo.
Dolenjci smo precej na boljšem pri gospodarjenju z gozdovi. Staljenega je bilo veliko v biološka vlaganja, skrbi za varstvo dcolja, zaskrbljujoče pa je širjenje gozdov na račun kmetijskih površin.
Da bi veterinarska dejavnost, ki jo tare pomanjkanje kadrov, lahko bila v večjo pomoč pri razvoju živi: ore-je, ji bo treba pomagati pri širjenju njene dejavnsti, nujna pa je gradnja nove stavbe za veterinarsko - higiensko službo v Novem mestu. -
D.R.
Tone Pečnik: „Kmetijski strokovnjaki nam zgledno pomagajo, bodisi iz Krškega ali celo Maribora.
Kjer sadi sloga
Prvih sedem hektarov jablan v skupnosti sadjarjev
Trem gospodarjem iz Gorice pri Koprivnici po zgled ni bilo treba daleč. Pri krškem Agrokombinatu so si že lep čas ogledovali lepe sadovnjake. Lani je grmel buldožer tudi tod okrog. Zvedavi pogledi okoličanov so se na prvi pogled
čudili kitajskim bambusovkam, ki dajejo oporo vidkim drevescem iskanih sort jabolk. Slednje je bilo za nekatere	še največje pre-
senečenje.
Tone Pečnik (skupaj delajo še Ašičevi in Pribošičevi) navede samozavestno, podobno kot nemalokrat strokovnjaki krškega temeljnega obrata za kooperacijo na čelu z Ivanom Kozoletom, da mora v taki legi dati hektar jablan neprimerno več kot še tako izborna pšenica. Nasadi so ■ res vzorno ograjeni. „Skupna škropilnica je že tu, ogledan imamo tudi že trosilec za gnoj in mulčar,” strokovno pojasnu-je prednosti nove skupnosti. Drugače si namreč ni mogoče predstavljati, da bi bili kos sedemhektarskemu nasadu. Organizirana obnova jih je napeljala tudi k temu, da so nekaj površin zložili. Predvsem pa so opravili z nevšečnimi kamni po nekdanjih njivah in travnikih.
Tone ne skriva, da še vedno ne manjka nezaupanja do novega. Toda našli so se že tudi posnemovalci. Po vzoru treh gospodarjev z Gorice so svoje površine zrigoiali še v Šedmu in okrog Rake.
A. ŽELEZNIK
Neslavni.
V Posavju največ pripustov nepriznanih plemenjakov
Iz leta v leto posavska kmetijska inšpekcija opozarja na vznemirjajoče število nepriznanih plemenjakov, kar povzroča živinoreji večkratno škodo. V zadnjih treh letih so v vseh treh občinah odkrili 305 nepriznanih plemenjakov, največ na območju krške občine (152), v sevniški (83) in brežiški (70). Nikjer v republiki niso ugotovili toliko nepriznanih plemenjakov.
O tem, koliko je dejansko število pripustov, so na voljo zgolj ocene. Po oceni je bilo pri nepriznanih plemenjakih lani pripuščenih 300 kobil, 1.500 krav in telic, tisoč svinj, in kot meni kmetijska inšpekcija, vse ovce. Lani smo na tem prostoru že pisali o jalovem biku posavskega veterinarskega zavoda na območju krajevne skupnosti Primož. Taisti bik je bil nabavljen maja, veterinarji pa so ga kljub opozorilom zamenjali šele januarja letos.
V sevniški občini je pravkar v razpravi osnutek odloka o oplojevanju živali. V Krškem takšen odlok že imajo. Torej bo dana osnova, da bi slednjič zapustili neslavno prvenstvo glede črnih pripustov v republiki	A.	Ž.,
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL..
KNJIŽNIČNA DRAGOCENOST - Pot od iznajdbe pisave do tiska je bila dolga in zapletena. O tem je dolenjskim knjižničarjem govoril na njihovem nedavnem občnem zboru Bogo Komelj in jim nato predstavil še faksimilirano izdajo Gutenbergove biblije. Poročilo je obljavljeno na kulturni strani. (Foto: D. Vuica)
!
*
! n
I
Urejam Tit Doberšek
Ob letošnjem lenjskega cvička” pošiljajo
„Tednu do-vinogradniki
100 SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
Število solidarnostnih stanovanj se je v brežiški občini povzpelo že na 101, kar kaže na precejšnje razumevanje skupnosti za stiske občanov brez lastne strehe. V prihodnjem srednjeročnem obdobju ne bodo gradili samo novih blokov, ampak bodo za sobodna stanovanja preurejali tudi stare hiše v mestnem jedru. Onstran soseske Veljka Vlahoviča bo zraslo kmalu novo naselje z 250 stanovanji, 22 pa jih bodo v kratkem pridobili v novem bloku ob trgovini Market.
I
Poziv gostincem za točenje domačih vin
Za uvod k temu pozivu omenjam občutljivost največjih pridelovalcev vin, to so francoski vinogradniki, ki odločno protestirajo, če ni v prometu pridelek domačih vinogradov.
Ob obisku naših gostinskih obratov so gostje, med katerimi je tudi mnogo domačih vinogradnikov, z vinom največkrat nezadovoljni. Namesto • da bi gostinci gostu postregli s pridelkom vina bližnje okolice, navadno postrežejo z namiznim rdečim (pa tudi belim) vinom iz kleti DO južnega izvora, z rebulo itd. Težko najdeš gostilno, v kateri točijo dober dolenjski cviček. Da to ni le obrekovanje gostincev, lahko potrdim kot nekdanji inšpektor.
Na morebitne ugovore gostincev, da je do dobrega dolenjskega cvička težko priti, odgovarjam, da je do nedavnega resnično bilo tako. Toda letina in pridelek vina 1979, pa tudi bodoče letine (če le ne bo pozebe ali močnejše toče) v
obširnih, že obnovljenih vinogradih dajejo gostincem možnosti, da si v bodoče preskrbijo dovolj dobrega domačega vina. V januarju in februarju 1980 je Društvo vinogradnikov Dolenjske'opravilo oceno vin svojih članov po ožjih vinograških okoliših, na katerih so ocenjevalne komisije'ocenile 317 vzorcev vin svojih članov pridelka 1979, na glavni degustaciji cvička v Trebnjem pa je bilo ocenjeno 120 vzorcev letnika 1979. Lastniki ocenjenih vzorcev so napisani v biltenu prireditve ,,Teden dolenjskega cvička 1980” in lahko gostinci z lastniki navežejo neposredne stike (tudi večletne) glede dobave vina. Številčni pregled ocenjenih vin po ožjih vinograških okoliših je v spodnji tabeli.
Veliko število odličnih in prav dobro ocenjenih vinje dokaz, da so dolenjski vinogradniki v zadnjih letih glede kakovostnega pridelka vina močno napredovali in lahko zadovoljijo vse potrebe gostincev po dobri domači kapljici, in to ne samo glede cvička, temveč že tudi delno z belim dolenjskim vinom, vedno več pa je tudi dolenjske' črnine zaradi večjih nasadov modre frankinje. Zaradi tega je poziv gostincem, naj točijo le domače vino, upravičen.
TIT DOBERŠEK
PREGLED OCENJENIH VIN			
		Prav dobro	
>	Odlično vino.	vino. ocena	Dobro vino,
Kraj ocenjevanja	ocena 14,5 in 13,00 do 14,4		ocena izpod
	več točk	točke	13 točk
	Glavna degustacija cvičkov v		Trebnjem
Trebnje	55	56	9
	Ocena cvičkov po OVO		
OVO Novo mesto	10	20	5
OVO Škocjan	13	14	4
OVO Šentjernej	17	10	13
OVO Trebnje	11	14	1
OVO Šentrupert	3	6	4
OVO Malkovec	8	21	5
OVO Podbočje	20	25	23
Cvički OVO skupaj	82	110	55
	Dolenjske črnine po OVO		
OVO Novo mesto ■	3			
OVO Škocjan		1	■ _
OVO Šentjernej	4	_	_
OVO Trebnje	3	1	-
Dolenjske črnine stcupai io		2	-
	Dolenjsko belo vino po OVO		
OVO Novo mesto	5	3	—
OVO Škocjan	9	3	-
OVO Šentjernej	5	2	' -
OVO Trebnje	8	2	1
OVO Malkovec	11	8	1
Dolenjsko belo skupaj 38		18	2
Vsi vzorci vina OVO 130		130	. 57
Ključ so... Nič več vsi za vse odgovorni
/loliot/onio c 1 ctranh
(Nadaljevanje s 1. strani)
lucije, dognati je treba, ali gre za dejanske vsebinske premike ali pa je taka izjava zgolj navidezna zamašitev luknje, skozi katero je moč še naprej nekaznovano trošiti več, kot je stvarni dohodek.
Premalo pozornosti posvečamo nesrečam pri delu, neopravičenim izostankom z dela, nedisciplini, pijančevanju, bolezninam, možnostim preskrbe s surovinami, nizki produktivnosti. Prihaja do zapiranja trga, neupravičenega zviševanja cen, prekinitev dela, uvažamo stvari, ki jih je moč dobiti doma, preveč se gleda, kako gospodarijo drugi, ne pometa pa sc pred svojim pragom. Premalo sc zavedamo, da slaba preskrba ljudi z osnovnimi živili in potrebščinami lahko preraste v škodljivo politično vprašanje; pri načrtih za ustalitev gospodarstva so premalo določno opredeljeni nosilci in roki; zamujanje pri planiranju za prihodnje srednjeročno obdobje bo šlo na škodo Jela cev, morebitni neuspehi pri stanovanjski politiki m posledica prešibke združitve ustreznih sil
Nanizali smo le del vprašanj, ki sodijo v okvir poglobljene dejavnosti sindikatov, pri reševanju nalog pa ne bo bistvenega premika na boljše, če se ne bodo hkrati krepili tudi samoupravni odnosi D. RUSTJA
Napadli grad
Uspela vaja v Kostanjevici
Člani Zveze rezervnih vojaških starešin v občini Krško so bili v prvem trimesečju letošnjega leta zelo aktivni. V januarju in marcu so se v velikem številu udeležili predavanj. V marcu so • teoretično obdelali obvezno temo ..Bataljon, četa in vod v napadu”, predavala sta • oficirja iz garnizije Novo mesto:
Praktično izvedbo napada so pred več kot 400 rezervnih vojaških starešin prikazali pripadniki novomeške garnizije v soboto, 12. aprila pri graau v Kostanjevici. V. lepem, sončnem vremenu se je na pobočju pod vasjo Orehovec zbralo tudi veliko drugih opazovalcev in povabljenih gostov. Pehotna četa je prikazala, kako mora taka vojaška enota napadati posamezne objekte.
Najbolj zanimiv del vaje so bili imitirani zadetki težkega orožja ter napad vojakov na ..zasedeni ko-stanjeviški grad. Bolj ali manj spretne premike posameznih napadalcev so opazovalci živahno komentirali, dokler ni grad „padcl”. Po končani vaji so se odgovorni dogovorili o stalnem sodelovanju med občinsko konferenco ZRVS in garnizijo Novo mesto.-
N. K.
Še so stare težnje v novi obliki in še vedno preobsežni načrti glede na skoro prazne tekoče račune — Zadolževanje v nekaterih delovnih organizacijah dosega kritično točko
V vseh štirih dolenjskih občinah so se v minulih tednih z domačo gospodarsko zbornico vred soočali s stanjem v združenem delu in možnostmi za novi srednjeročni plan. Sekretar Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko Janko Gladek je sodeloval na pogovorih v Trebnjem, v Novem mestu in obehbelokranjskih občinah in nam posredoval najvažnejše ugotovitve.
„Na teh sestankih smo obravnavali v glavnem investicije, ki so v teku, zahtevke v banki in najavljene investicije ter kratkoročno kreditiranje. Značilnost za ta vprašanja je, da so povsod še zaznavne večje želje
Janko Gladek: Posojamo denar tistim, katerim smo ga vzeli.
od dejanskih možnosti, kajti zahtevki po bančnih sredstvih so vse večji, manjša pa se lastna udeležba. T zko gospodarsko stanje spremljajo raznotere težave, ki se kažejo v slabši kvalifikacijski strukturi zaposlenih in v manjši produktivnosti. Očitna je prenizka akumulativna sposobnost gospodarstva, ki pa zara-
V ŽDINJ1 VASI ZACELI
Člani konference mladih iz KS so na petkovem posvetu s predstavniki OO ZSMS iz krajevnih skupnostih' novomeške občine ugotovili, da so skoraj vse osnovne organizacije že izpeljale volilnoprogramske konference. Mladinci OO ZSMS Zdinia vas so jo imeli v nedeljo, 13. aprila 1980. Skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami iz KS so si zastavili zelo obširen program dela, najbolj pa so podčrtali lokalne delovne akcije in pa izgradnjo gasilskega doma, v katerem bodo tudi oni dobili svoj prostor.
M. H.
SPOMIN IZ PRVE ROKE - Kurirčkova pošta se bliža cilju. Pretekli petek so jo na Vahti od suhorskih pioniijev prejeli pionirji podgrajske šole. Množici pioniijev je o bojih na tem območju govoril borec II. bataljona Cankaijeve brigade Jože Mihelčič iz Medike, ki je bil prav pri napadu na belogardistično postojanko pri Zajcu prvič ranjen. V ponedeljek so stopiški pionirji pošto predali kuriijem iz Bmsnic, nato pa je nadaljevala pot proti Orehovici in Šentjerneju. Šentjemejdci kuriiji so pošto predali v Prekopi svojim vrstnikom iz Kostanjevice. Nekaj dni se bo kurirčkova pošta zadrževala v krški občini. (Foto: J. Pavlin)
di vse večjih investicij povečuje kreditno odvisnost povečala neso-razmeija v osnovni delitvi do take mere, da ob trenutnih povečala nesorazmerja v osnovni delitvi do take mere, da ob tenutnih maksimiranih cenah nekatere OZD ne dosegajo niti kritja stroškov vložka. Ne nazadnje pa je ugotovljena tudi prepočasna rast izvoza."
- KAJ SLEDI IZ VSEGA TEGA?
„Banka po zaključnih računih pripravlja analizo vseh zahtevkov po kreditih in hkrati analizo sposobnosti investitorjev. Sledili bodo nadaljnji dogovori po občinah, kjer se bodo morali nosilci razvoja sprijazniti z dejstvom, da letos ne bo možno uresničiti vseh želja. To pa zahteva dogovor o vlaganju sredstev v tiste začete investicije, za katere je pričakovati, da bodo letos dokonča-ne.“
ZAKAJ TOLIKŠEN PORAST KRATKOROČNIH KREDITOV?
„Cela veriga vzrokov nastopa, bistvo pa je v tem, da posojamo denar tistim, od katerih smo ga vzeli. To sploh ni v redu. Nizka akumulativnost pa je med drugim tudi zato, ker imamo na Dolenjskem preveč industrije, ki zaposluje veliko žive delovne sile, to ima za posledico plačevanje večjih prispevkov in delno tudi davka. Ustvarjeni dohodek je največkrat še lep v bilanci, dejansko pa v združenem delu denarja ni. Iz zagate si skušajo pomagati z najemanjem kreditov za krajši rok. Kljub vsemu temu pa so v delovnih organizacijah še vedno težnje po novih zaposlitvah nekvalificiranih in priučenih delavcev, kar bi poslovne uspehe še zmanjšalo."
- KAKO TE UGOTOVITVE SPRAVITI V SKLAD Z DRUŽBE-
Usposabljanje mladine v Globodolu
Popestreno tudi s kulturnim večerom in igro
V Zvezi socialistične mladine Slovenije si prizadevamo krepiti splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, še več, ZSMS postaja aktivni nosilec teh prizadevanj in	usmerjevalec
družbenopolitičnih aktivnosti
?iri usposabljanju mladine. Ena akih akcij je bflo tudi desetdnevno usposabljanje mladincev, ki so se po končani osnovni šoli zaposlili v Globodolu pri Mirni peci. Za obrambo se je usposabljalo 39 fantov in 45 deklet iz najrazličnejših krajev.
Udeležencem bo najbrž ostal v najlepšem spominu kulturni
večer, ki pripravila
ga je 11. aprila mladinska dramska
sekcija Izobraževalnega centra za tehniške stroke z enodejanko „Mi mladi”, nastopil pa je tudi harmonikar Mitja Bukovec. Mladi so bili navdušeni nad nastopom, v pogovoru pa so menili, da bi bili z urami izobraževanja v Globodolu še bolj zadovoljni, če bi imeli možnost angažirati se tudi na kulturnem, informativnem in drugih področjih no končanih predavanjih in praktičnih vajah. O tem bi kazalo razmisliti in v prihodnje v programu usposabljanja zastaviti malo širše.
VIDA RATAJ
r i
i t
j
i i
1
ODLIČJA JUBILANTOM ZA IS. APRIL, DAN ŽELEZNIČARJEV. Posnetek je s slovesnosti, ki je bila 11. aprila v Krškem delavskem domu. Kolektiv ŽTP Ljubljana Tozd za promet Zidani most je v prisotnosti družbenopolitičnih delavcev Posavja proslavil dan zelezničaijev, 60-letnico stavke in 354etnico osvoboditve. Ob tej priložnosti so razdelili članom kolektiva 10 srebrnih odličij za 2 Metno neprekinjeno delo, 26 bronastih za 10-letno delo, 5 zlatih odličij pa so izročili jubilantom tozda na osrednji proslavi v n Ljubljani. (Foto: Jožica Teppy)
V DOL. TOPLICAH DVA DNI O ZDRAVSTVU
Za torek in sredo, 15. in 16. aprila, je bilo v Dol. Toplicah sklicano repub liško posvetovanje s podločja zdravstva. Pivi dan je bilo po napovedanem programu uvodno predavanje dr. Antona Fazarinoa o izvajanju nalog v zvezi z uresničevanjem zakona o zdravstvenem varstvu. V torek je bilo predvideno še predavanje Slavka Grčarja o samoupravnem sporazumu o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti za novo, srednjeročno obdobje in pa uresničevanje stabilizacijskih ukrepov v svobodni menjavi dela na področju zdravstvenega varstva. Podobne teme so obravnavali št v sredo, ko je bila za zaključek plenarna seja republiškega odbora sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva Slovenije.
Dvodnevni seminar je organiziral Center za družbeno izobraževanje republiških sindikatov in mladinske konference.
za novo r —
NIM PLANOM OBDOBJE?
..Družbeno planiranje je čedalje bolj odgovorno delo, amp ak glede te odgovornosti bi se dalo posebej razpravljati. Vsekakor pa je res, da n? bi moglo priti do takih razhajanj med možnostmi in željami, če bi odgovorno planirali. Nasploh odgovornost nalagamo delavcem v združenem delu, ki naj bi obvladovali celoten proces delitve, menjave in potrošnje. Vemo pa, daje vse to še dokaj odmaknjeno od delavca in preveč odvisno od kreditno-mone-tarne politike, od cen in zakonodaje na področju blagovne menjave s tujino."
- ALI STE SE NA SESTANKIH PO OBČINAH DOGOVORILI, KAJ JE V TEM TRENUTKU LE MOŽNO NAREDITI, DA BI BILO DRUGAČE?
,,Možno je izpeljati reorganizacije, in sicer: povsod tam, kjer imajo v enovitih delovnih organizacijah dve glavni dejavnosti in se problemi prenašajo iz ene tovarne v drugo, obenem pa ni nikdar čista slika poslovnega uspeha za posamezno dejavnost. Pospešeno bi morali organizirati posebne finančne službe in interne banke v delovnih organizacijah ali sozdih in jih uporabljati za vse finančne posle, tudi za združevanje dela, sredstev in vzpostavljanje dohodkovnih odnosov v dinarjih in tudi v devizah. Zaenkrat takih primerov bančnih služb še ni v pravi obliki, čeravno so nujne vsaj v večjih delovnih organizacijah. Tako bi spremenili odnose iz tipično denarniških v samoupravne, ki niso zasnovani na tržnih razmerjih, ampak na skupno dogovorjenih programih, skupni poslovni politiki in skupnem prevzemanju rizika.
Nadalje bi morali predlagati v OZD objektivnejša merila za vrednotenje in amortizacijo družbenih sredstev, da bi onemogočili povečanje osebne in skupne porabe na račun vlaganja v družbena sredstva.
Glede povečanja produktivnosti pa je zmotno mnenje, da to ne gre brez novih strojev, ampak je izkoristiti predvsem zdanjšnje zmogljivosti. Zlasti pa je izkoristiti delovni čas drugače kot doslej. Stališče je, naj bi prešli na drsni delovni čas povsod, kjer ga je možno uvesti. Glede tega imajo v novomeški tovarni Kika dobre izkušnje, ki bi jih veljalo jemati kot primer."
R. BACER
S
5
5
5
i
padlih partizanov ter z neštetimi spomini, ki vežejo osvobodilni boj slovenskega ljudstva na njegove prostrane gozdove, naš najpomembnejši in največji spomenik temu boju. Da se še bolj smotrno uredi in vodi skrb za partizanski Rog, je bil že pred petimi leti v Dolenjskih Toplicah podpisan družbeni dogovor o zaščiti, urejanju, vzdrževanju in o skrbi spomenikov NOB na Rogu s posebnim poudarkom na Bazi 20, ki ga je podpisalo 58 podpisnikov iz občin Črnomelj, Kočevje in Novo mesto.
PRVI DIRIGENT - Franc Leskovšek-Luka je na zadnji seji komisije dejal, da bi v svojem življenju še rad doživel, da bi se kopal v Toplicah, po asfaltu popeljal na Bazo 20, ogledal partizanske delavnice v Starih ža-in spominsko razstavo v 'rmošnjicah. (Foto: Janez Pavlin)
Da bi sprejeli program dela z opredclitvjo konkretnih nalog za naslednje srednjeročno obdobje, je Medobčinski svet SZDL za Dolenjsko, odbor „Baze 20”, sklical 9. aprila v Lukovem domu sejo komisije, ki so se je udeležili tudi predstavniki nekaterih novomeških delovnih organizacij, ki so zadolženi s področja investicij. Največ vzdrževal-
Crmošnjice varna zdravil Krka. Gozdni obrat Podturn je v lanskem letu porabil za vzdrževalna dela 240.000 din, v letošnjem letu pa predvidevajo 330.000 din. Tovarna zdravil Krka - tozd Zdravilišča skupaj z potovalnima agencijama Globtour in Kompas propagira obisk, skrbi za Lukov dom, oiga-nizira vodniško službo, izdaja prospekte in podoben propagandni material. Za letošnje leto nameravajo eno od barak ozvočiti, tako da bi v več ježkih obiskovalce popeljali v dogodke med NOB, pripravili pa bodo tudi vso potrebno dokumentacijo za gradnjo restavracije s sto sedeži ob Lukovem domu. V tej restavraciji naj bi tudi vrteli V ibin film 6 Rogu.
Vsem investicijam v Rogu je Krka v letošnjem letu namenila 800.000 dia Nekaj nad 40.000 din bo prispeval tudi Gozdni obrat Crmošnjice, Gozdni obrat Kočevje, tozd Rog paza letošnje leto namerava vložiti 120.000 din. Komisija je bila enotnega mnenja, da bo v barake potrebno vedno več vlagati, razmišljati bo potrebno o čimprejšnjem asfaltiranju ceste Podturn-Baza 20 in usposobitvi makadamske povezave s Starimi žagami
Rešiti bo potrebno tudi problem vode in elektrike, za katero je projekt visokonapetostnega kabla že v pripravi. Z e v letošnjem letu sc nameravajo lotiti reševanja partizanskih delavnic v Starih žagah. Delno naj bi popravili obzidje treh delavnic in uredili okolico, za kar so v Črnomlju že obljubili brigadirje. Delovna organizxija ISKRA pa je za rešitev, teh objektov določila pomoč v višini 30.000.000 din. Republiška kulturna skupnost je ^ za spomenik I. reda letos namenila 300.000 din (lani 400.000 din), od lanskega leta ostalo neporabljen ih sredstev v višini 240.000 din. Komisija si bo prizadevala, da bi nekaj primaknili,: tudi druge delovne organizacije.
J. PAVLIN
Turizmu široko odprta vrata
Zaradi novih možnosti pri razpolaganju z devizami je zdraviliški turizem interesanten Šmarješke in Dolenjske Toplice imajo v razvoju do 1985 vidno mesto
Poslovna skupnost slovenskih naravnih zdravilišč seje 9. aprila sešla na redni skupščini v Dol. Toplicah. Delegati so obravnavali razvojne načrte za srednjeročno obdobje, pri katerih ima Dolenjska znaten delež.
,,Predvsem gre pohvaliti organiziranost slovenskih naravnih zdravilišč, ki je lahko za primer drugim dejavnostim v Sloveniji,” je za uvod v razpravo dejal predstavnik republiškega sekretariata za turizem. Dejstvo je, da je planiranje novega srednjeročnega obdobja v zdraviliškem turizmu Slovenije zastavljeno s sodelovanjem vseh desetih naravnih zdravilišč. Ta trenutno razpolagajo s 4500 ležišči, od tega s 1900 ležišči v naravnih zdraviliščih z mineralno vodo in 2600 ležišči v zdraviliščih s termalno vodo.
Zdravniška služba je povsod dobro organizirana in je sodobno opremljena, z njo pa se ukvarja 47 zdravnikov, pretežno specialistov. Lani je'slovenska naravna zdravilišča obiskdio 116.260 gostov, od tega 26.036 tujih. Do skrajne meje je dosežena izkoriščenost zmogljivosti,
MNOGO NAČRTOV
V usklajeni akciji ocenjevanja lanskega gospodarjenja je o zaključnih računih razpravljalo tudi predsedstvo občinske konference SZDl. v Sevnici minuli petek. Predsedstvo je zbralo .tehtne razprave ostalih organizacij, zbranih v frontni SZDL. Predsednik občinske skupščine Janko Rebernik je poročal s seje komisije za'družbenoekonomske odnose pri komiteju občinske konference ZK. Na seji predsedstva so menili, da bi morala posavska temeljna banka Ljubljanske banke s posojili izdatneje podpirati naložbe sevni-škega gospodarstva. Ce bo to od banke dobilo le toliko, kolikor tam samo združuje, zlepa ne bo moglo pospešiti razvoja.
saj na primer v Radencih gostje čakajo na prosto posteljo tudi po pol leta. Tujci si prav zaradi takih razmer pomišljajo obiskati naša zdravilišča.
V novem planskem obdobju je predvideno po najugodnejši inačici 2600 novih ležišč v zdraviliškem turizmu in leta 1985 za 120 odst. večji celotni prihodek. Predvidene
fradnjc, pri katerih so Dolenjske in marješke Toplice zajete s 500 posteljami in 800 sedeži v novih objektih, bodo zahtevale za 2800 milijonov dinarjev investicij.
Glede na stabilizacijo ni rečeno, da bo vse to zgrajeno, pač pa so poudarili na skupščini, je napočil pravi trenutek za resnejše delo in večjo vnemo pri uresničevanju investicijskih načrtov.
Odk4r so turistične devize enakovredne 'gospodarskim, bo laže dobiti sovlagatelje za nove naložbe. In pred
dnevi sprejeta stališča v republiški skupščini SRS dajejo zdraviliškemu in tujskemu turizmu prednost, ?ato kaže to ugodnost izkoristiti
Na skupščini so delegati^spregovorili tudi o vrsti težav, kj siesr nc sodijo med investicije. Tako čutijo premajhno sodelovanje z občinskimi skupnostmi za zdravstvo (tudi tu bi prišlo v poštev sovlaganje)” zčiraV' stvena služba v zdraviliščih1'$eJjčuti zapostavljena pri kolegih navzven in kritizirali so, da se skuša ren;t?bil' nost zdraviliških delovnih organizacij reševati na račun standatda zaposlenih. Posledica tega jt:< pomanjkanje kadra, vsaj dobregi.1 'v Kot nerazumljiv pojav iti 'vse^ kakor neprimeren - pa so ocfenil' ravnanje večine občinskih z^lpiv^tve^ nih skupnosti, ki ob vsaki najroanjš' sapici glede varčevanja najprej udart-jo po programu pošiljanja bolnikov v zdravilišča. Pa so ta včasitTbolje opremljena irr strokovno usposobljena za zdravljenje nekaterih V>c|l^zni. kot pa je osnovna zdravstvena služba.	bom
R. ba£i-r
t >	,;	,riOt)
■a i:	•	:	,	'-t''1
Za drage medicinske instrumente
V, času od 18. 1. do 5. 4. 1980 so v Sklad za drage medicinske instr^imentc prispevali: 1. Crtalič, ključavničarstvo, namesto novost-čestitk 300,00 din, 2. Sob Novo mesto namesto novoletnih čestitk 10000,00 din, 3. Stanovalci bloka Šogova 7, 9, 10 namesto vene# pok. J. Gotliba 925.00 din, 4. Tečajniki PO KS Majde Sile 202.00 din, 5. OO ZS Novoteks namesto obdaritve ob 8. marcu 1.000,0.0 din, 6. <00 ZS Novoteks, Tkanina namesto obdaritve ob 8. marcu 1.000,00 din,7. OO ZS Novoteks, Preja, namesto odbaritve ob,?', marcu 1.000,00 din, 8. Planinsko društvo Novo mesto namesto venca
Rok. Moretiju 700,00 din, 9. Neimenovana darovalka 100,00 din, 10-eimenovaria darovalka 1.000,00 din.
V obveznicah so prispevali: Brinovec Marija, Majde Sile 1.181,^5 din, Medic Marta, Drska 48 1.243,55 din
Skupnih prispevkov vplačanih v gotovini: 1.126.090,70 din; v obveznicah pa: 1.244,201,25 tun Vsem darovalcem iskrena hvala.
pisma
in
odmevi
9*. Jfc
ti/toeUvjLjbwr 5>o^n^vfc»^Q/ IvJka/
KNJIGE SMO DOBILI
Novinarski krožek šentruperške osnovne šole dobi večkrat knjižne nagrade. Letos smo knjige dobili ob dnevu mladinskega tiska. Tudi jaz sem dobila knjigo Moje akcije Karla Grabeljška. Knjige so nam spodbuda za prizadevno delo v krožku.
MARTA BEDENE OŠ Šentrupert
OBISKALI SMO KNJIŽNICO
2. aprila jc mednarodni dan R mladinskega tiska, praznujemo pa ga v spomin na danskega pravljičarja Andersena. V našem razredu smo se ta dan odločili za obisk ljudske knjižnice v Šentrupertu. Ta knjižnica je bila ustanovljena leta 1910 zdaj pa jo vodi kmetica in gospodinja Malči Kostevcc. Ob obisku knjižnice so se zanjo navdušili tudi učenci, ki sicer ne liodijo v knjižnico.
MARTINA RUPERClC OŠ Šentrupert
OB 80—LETNICI ROJSTVA T. SELIŠKARJA
1. aprila 1900 se je rodil književnik Tone Seliškar, po katerem nosi naša šola ime. Letos je torej minilo 80 let od njegovega rojstva in to smo počastili s proslavo. Navzoč jc bil tudi sin pokojnega književnika Marjan Seliškar, ki nam je pol kratkem kulturnem programu povedal veliko zanimivega o svojem očetu. Proslavo smo izkoristili za podelitev Kajuhovih bralnih značk, po prireditvi pa smo si ogledali razstavo Seliškarjevih dokumentov, del in prevodov njegovih knjig v tuje
*LZ C	SUZANA	ROGULJlC
Cerklje ob Krki
ZAKAJ TAKO MALO GLEDALCEV?
Člani literarnega, dramatskega in novinarskega krožka iz osnovne šole Vavta vas smo pred nedavnim z zanimanjem gledali Štefančevo igro „Včeraj popoldne”, ki so jo v novomeškem Domu JLA v okviru Naše besede 80 uprizorili učenci novomeškega Doma Majde Šilc.
Lepo jc bilo prikazano, kako sc starši malo zanimajo za svoje otroke, več jim pomenijo prijatelji služba. Navdušeni smo bili nad doživetim igranjem učencev, hkrati pa tudi razočarani, ker jc predstavo gledalo tako malo ljudi.
ANDREJA MERVAR OŠ Vavta vas
Nimamo primerne dvorane
Kočevje: Starejši nimajo posluha za težave mladih
TORBICA V DRAGATUŠU - V torek so pionirji prinesli Kurirčkovo torbico, ki so jo prejeli od viniških pionirjev. Prihod kurirčkove torbice smo počastili z mitingom, na katerem smo recitirali in peli. Govoril je borec, ki smo ga povabili k sprejemu. Med tem pa je UOPO pregledal torbico, priložil čestitko tovarišu Titu in sliki, ki prikazujeta dejavnost naše šole. S pozdravno esmijo pioniijev je kurirčkova torbica nadaljevala pot proti momlju. MARJANCA BAHOR, 8. r.
POVSOD VARČUJEMO
Tudi na naši šoli se že pozna stabilizacija. Varčujemo pri razsvetljavi, učnih listov dobimo manj, tako da moramo sami več pisati v zvezke, krajše kontrolne naloge pa moramo pisati na svoje liste. Ker sel takoj ob prihodu v solo preobujemo, s tem varčujemo pri čistilnih sredstvih in vodi. Še največ pa bi lahko prihranili, če bi bili obroki za malico manjši. Mnogi učenci namreč pustijo kruh, namesto da bi ga pojedli. Radi kupujejo sladkarije, potem jim pa malica ni dobra.
DAMJANA ZUPAN novin. krožek OŠ Šentrupert
ALI BOMO VSI POŠTARJI?
Učenci osmih razredov smo letos pred pomembno odločitvijo za bodoči poklic. V okviru našega seznanjanja s poklici sta • nas nedavno obiskala dva tovariša z ljubljanske pošte. Predavala sta nam o vseh možnih smereh na PTT, organizaciji pošte, seznanila pa sta nas tudi z možnostmi šolanja. Za bolj nazoren prikaz poštarskega dela sta nam pokazala fotografije o delu na pošti, razdelila pa sta nam tudi knjižice s podatki o pošti. Učenci smo bili takega nazornega prikaza zelo veselii želeli pa bi, da bi nas tako seznanili tudi z drugimi poklici.
ANDREJA URBIČ novin. krožek OŠ Šentrupert
V STRUGAH 02IVLJA GLEDALIŠČE MLADIH
Gledališče mladih, ki deluje v okviru mladinske organizacije v Strugali, bo v nedeljo, 20. aprila, ob 15. uri uprizorilo v struški osnovni šoli igro „Deček z dvema imenoma” v sedmih slikah. S tem delom, ki je dramatizacija istoimenske povesti Antona Ingoliča, bodo počastili 30-letnico samoupravljanja.'
Pošiljka novic
Novinarski krožek črnomaljskih osnovnošolcev res dobro deluje, kar dokazuje tudi tokratna pošiljka novic.
Petra DRŽAJ piše, da učenci ne ostajajo samo pri besedah sporazuma, ki so ga sklenili z gozdarji. Tako so učenci, ki delujejo v tehničnem krožku, izdelali veliko ptičjih valilnic, predstavniki t. i. zelenili straž pa so jih predali gozdarjem. Sicer pa šolarji nenehno skrbijo za čistočo šolske okolice. Držajeva poroča tudi, da so se predstavnice njihovega kluba OZN udeležile tekmovanja v Slovenski Bistrici. Odgovarjale so na vprašanja o OZN, južni Afriki in o mednarodni ekonomski ureditvi ter osvojile odlično tretje mesto.
Ucenci osmih razredov so sc na
poroča, da so si ogledali Inštitut Jožef Stefan, prirodoslovno-etnografski muzej, v operi pa so sledili dvema predstavama. Judničc-va niše, da so se črnomaljski učenci udeležili tekmovanj, ki jih prireja ŽTP iz Ljubljane. T^ekaj posameznikov je za spise prejelo denarne nagrade, učenci po dveh, šestih, sedmih in osmih razredov pa so dobili za nagrado dvodnevno brezplačno potovanje z vlakom.
O zaključku plesnih vaj poroča Katica KRAMARIČ, Po njenih besedah so se učenci radi učili klasičnih in modernih plesov, za zaključek pa so pripravili tekmovanje plesnih parov.
VZORNO ZNANJE
Minuli teden je bilo v Sevnici občinsko tekmovanje „Tito, revolucija, mir”. Na kviz so poslale svoje ekipe vse osnovne šole, osnovna šoJa „Ana Gale” in poklicna oblačilna šola. Najv,;č točk je zbrala ekipa osnovne šole Tržišče - 135, druga je bila ekipa sevniške osnovne šole, tretji Krmelj itd. Sredi meseca bodo v Sevnici gostitelji področnega kvi-
Bliža sc konec šolskega leta in četrtošolci kočevske gimnazije so se znašli pred starini vprašanjem: Kje bomo imeli zaključni maturantski ples? Vsi trdijo, da v Kočevju dvorana manjka, vendar bi sc dalo to z malo potrpljenja in razumevanja že zdavnaj rešiti.	v
Bodoči maturanti so po neuspehu v Kočevju zaprosili za dvorano v domu JLA v Ribnici, kjer so jim jo za en večer odstopili. Že so sc oddahnili, ko sc je pojavila nova težava. Gimnazijci so hoteli organi-
RAZSTAVA O BRIGADIRJIH
Komisija za MDA pri OK ZSMS Sevnica jc hotela ob dnevu mladinskih delovnih akcij pripraviti razstavo o delu in doživetjih sevniških brigadirjev. Ker galerija v sevniškem gradu ne premore razsvetljave, bodo ta teden z razstavo gostovali v sevni-ški Lisci. Razstava, kije naletela na ugoden sprejem pri kulturni komisiji v Lijci, je posrečen prik ,vz vsega, kar mladi doživljajo na MDA, iz razstavljenega gradiva pa je moč razbrati tudi, zakaj sc mladi odločajo za sodelovanje na takih akcijah. Predvidevajo, da bodo razstavo pripravili še v tej ali oni delovni organizaciji ali šoli.
A. FELICIJAN
MLADI SO DEJAVNI
Dopisnik ALBERT FELICIJAN nam je poslal naslednji novici o življenju mladih v sevniški občini.
Najprej piše o rezultatih, ki so jih osnovnošolci in srednješolci dosegli na občinskem tekmovanju Tito-re-volucija-mir. Zmagala je OŠ Tržišče, druga je bila prva ekipa sevniške OŠ Savo kladnik, tretja pa OŠ Krmelj. Posamezno so bile najboljše učenke Stanka Plantarič, Marija Virant (obe iz Tržišča) in Darja Flajs (Krmelj). Zatem Felicijan poroča o poteku zadnje seje predsedstva OK ZSMS Sevnica. Mladi so se dogovarjali o nalogah, ki so pred njimi.
Obiske po osnovnih organizacijah v krajevnih skupnostih so ocenili kot potrebne in uspešne, saj so pred mladimi volitve novih vodstev, slednja pa naj bi uveljavila sistem kolektivnega vodenja. Pripravljajo se tudi na sprejem štafete mladosti, ki bo k sevniš!:im mladincem prišla 26. aprila. Potekajo tudi priprave za republiško MDA Goričko 80 in za lokalne delovne akcije.
Drugače o »Dolenjski Kranjski gori”
Časopisni članek lahko zelo učinkovito kroji javno mnenje, saj mora bralec pri sprejemanju tiskane informacije sodelovati bolj aktivno kot npr. pri poslušanju radijske ali televizijske vesti. Tiskan zapis ne beži mimo kot govorjena beseda ali slika s televizije, ampak vabi, da ga preberemo spet, da večkrat pretehtamo zanimive, izzivajoče ali po-
mirjajoče odlomke.
Tudi pri članek iz Priloge Dolenjskega lista
tem razmišljanju je
pred menoj. Berem ga že drugič ali tretjič, besedo za besedo. Nad naslovom ,.Dolenjska Kranjska gora“ je v vsej širini strani fotografije neke pastirske počitniške zimske idile, ki pa ni z Gorjancev.
Razumeti je, naj bi ta zapis v dolenjski javnosti ustvaril kar se da ugodno podnebje za zgraditev smučarskega središča na Gorjancih. Zato mora sporočilo članka zadostiti čim več ljudem, biti mora po okusu skoraj vseh. Nekaj je seveda tudi zoprnih nasprotnikov napredka", ki kalijo prelepe načrte o smučarskih gradrgah na Goijancih z nemodernimi konservatorskimi protinapadi.
Naivnega bralca močno impre-sionira tudi znanstvenost raziskave Gorjancev. Relief, izohipse, orientacija na specialki, ..dolgoletno opazovanje stanja snežnih razmer na Gorjancih" in razdelitev ..obširnega terena na sedem enakovrednih območij" so za oblikovanje mnenja nekoliko ..rahlejšega" bralca že kar zavezujoči.
Zato bo moj zapis protinapad ali druga stran medalje. Marsikomu bo zoprn, a to je na koncu koncev tudi njegov namen.
Strokovnjaki ugotavljajo, da so Gorjanci kot rojeni za novo smučarsko središče in da daleč prekašajo Cnnošnjice, Javorovico in trebanjsko smučišče. Dobro bi bilo
slišati nepristransko oceno o posre-čenosti dosedanjih treh zamisli dolenjskih smučišč. Morda bi lahko
kdo povedal, kako je minilo navdušenje za toliko opevane Črmošnjice, ki zdaj Dolenjcev ne zadovoljujejo,
saj se očitno opajajo z belo opojnostjo v zamejstvu. O Javorovici in trebanjski poseki pa bolje, da ne govorimo!
Vendar so bili Gorjanci tam, kjer so, že tudi pred nekaj leti, ko smo prisegali na Črmošnjice, Javorovico itd., in tudi smučarski navdušenci so najbrž še vedno isti, kot so bili pred desetimi leti. Morda bi se dalo celo oceniti, koliko denaija je bilo v navdušenju vrženega v veter in v prazno upanje, da se bodo s smučišči in žičnicami pojavile tudi alpske zime. Šele potem bi bilo umestno koketirati z zdaj aktualnim vprašanjem varčevanja in izrabljati to karto za osmišljevanje bližnjih, gorjanskih smučišč. Lahko pa bi „izgube denarja in časa na oddaljenih smučiščih" primerjali z ekološkim (siromašenjem zaenkrat še naravnega stanja Gorjancev, ki bi ga zanesljivo prineslo sladko navduše-vanje za belo veselje.
Pristaši smučarskega središča obljubljajo lepo smuko, trganje zvončkov, sprehod po pragozdu ter smučarske skoke pogumnih mladeničev in nič ne razumejo, da sprehod po pragozdu ni vreden počenega groša, če nekaj sto metrov stran parkira in vžiga motorje več kot 100 osebnih avtomobilov, da so ..manjša gradbena dela za skakalnico povezana s precejšnjim ritjem buldožerjev. ki opravijo svoje tudi pri pripravljanju pobočja za smučanje, in da na koncu koncev po zvončke ni treba z avtom na Trdinov vrh, ampak jih lahko natrgamo za vsakim potočnim bregom. Smučarii pravijo, da bi se dalo z „malo sreče prismu-čati kar s Trdinovega vrha v Gabije. Z malo sreče in s precej poseke, ki pa jo v svojem pisarju ne omenjajo, ker bi morda koga zbodla v oču
V Naših razgledih smo brali, kakšno neskladje je med željami turizma in ljubiteljskega smučanja ter splošno družl-eno koristnostjo gozda. Poseke, ki si jih turistični delavci zamišljajo na Pohorju, bi po mnenju gozdarskih strokovnjakov prinesle vrsto skuiajaa usodnih posledic: od erozije, zmanjšanja površi-
ne zelenih pljuč, spremembe mikroklime do izničenja cele vrste drugih koristnih funkcij gozda.
Pa se vrnimo na Gorjance! Nova, tako opevana cesta na Gorjance je pravzaprav nož v sicer še lepo gorsko reber. V svetu za spravilo lesa vedno bolj uporabljajo žičnice, ki jih je mogoče prestaviti, ko je delo opravljeno, ceste pa ponekod v gozdovih celo zapirajo. Ker je pri nas mogoče marsikaj doseči s pou-daijanjem splošno družbenega interesa takih gradenj, bom le sam opor.oril na neki interes, ki pa tu ni bil upoštevan.
Splošni ljudski odpor naj bi izrabil vse posebne situacije in izkušnje iz naše narodnoosvobodilne vojne. Ena takih je tudi spoznanje, da so bili nedostopni gozdovi velik zaveznik partizanskega bojevanja. Na negotovih gozdnih stezah sovražnik nikdar ni imel uspeha, tu je prišlo do veljave najintimnejše poznavanje terena, ki je domena tistega, ki živi na svoji zemlji. Cesta od Gabrja do Krvavega kamna je odprla velik kos Goijancev tudi potencialnemu sovražniku.
Toda kar je, jc. Smučarski turizem bi prinesel avtomobilski smrad, olje, parkirišča in morda kak hotel s centralnim ogrevanjem. Vse to za smučarski užitek, zato, da bi že drugič ali tretjič pokazali, kako se Dolenjci igramo Gorenjsko. Za drage denarje, ki bi jih dali za žičnice, teptalni stroj, zemleljska dela in prebivališča, za veselje, ki bi trajalo 30 ali 40 smuških dni v letu. Če bi! Smučarska zima namreč ni tista bela tenčica snega, ki jo ob hladne}; šem vremenu jeseni in pozno pozimi ali zgodaj spomladi vidimo na pobočjih Gorjancev. To tudi ni trd, zmrznjen sneg v kaki z gozdom porasli grapi, kamor sonce le redko posije. Smučarji sc lahko sklicujejo na tisti sneg, ki redno, dan za dnem, prenese 4000 spustov v uri, torej tudi do 20000 voženj po načrtovanih goijanskih smučiščih v enem dnevu! Tako je namreč razumeti račune pristašev dolenjsko-kranjskogorskega zimskega veselja.
Kaj pa, če bi se zgodilo, da bi v desetih letih imeli le tri ali štiri poštene zime? Bi se strokovnjaki še tako glasno oglašali? Ali pa bi se zgovarjali na metafiziko vremena? !
Menim, da bi morali Goijanci ostati rezervat za tiste, ki so pripravljeni za lep razgled in polna pljuča svežega zraka preliti nekaj kapelj potu in premeriti goro peš, za tiste, ki si želijo, da bi gorjanski studenci ostali čisti, brez oljnih madežev avtomobilske kulture. Odnos do okolja lahko vrednotimo tudi s tem, koliko smo se pripravljeni potruditi, da nekatere kraje pustimo take, kot so, koliko smo pripravljeni zatreti domišljavo težijo po urejanju tistega, kar je najbolje uredila sama narava, in se odpovedati bedastemu ponosu na „dlako, ki jo osel pusti tam, kjer leži."
Kakšno pa je mnenje strokovnjakov gozdarjev, ki njihovo poklicno zanimanje ni omejeno le na kubik lesa, tistih, ki poznajo in priznavajo splošni družbeni pomen gozda in potencialnih gozdnih rastišč za zrak, ki nam ga čisti, rodovitno prst, ki jo ustvarja in zadržuje na pobočjih, vlago, ki jo hrani, vetrove, ki jih zadržuje in podnebje, ki ga z vsem tem določa?
Najbrž mi bo postrežemos podatki, kako minimalen poseg je v načrtu na Goijancih, z obsodbo črnogledih misli in še s čim. Najbrž si niti ne predstavljam, kako mogočna je orožarna tistih, ki jih bo moje pisanje zbodlo v oči. Vendar menim, da sem svoje delo v članku opravil pošteno.
Upam pač, da je poleg 4000 novomeških smučarjev za Gorjance navdušeni! vsaj šc kakih 20.000 prebivalcev, ki žive v krajih pod njimi, in da so nifrovi interesi nekoliko splošnejši od zimskošportnih.
Za konec pa lahko zapišemo še malce prikrojen pregovor: Človek nanvo do praga, nna njega čez prag. Bomo tudi Dolenjo prispevali svoj kamenček na poti, ki vodi k temu pragu?
JANEZ PENCA, prof.
zirati zabavo, katere izkupiček bi porabili za maturantski izlet. Za zabavo pa je zopet potreben primeren prostor, ki ga pa v vsem Kočevju in niti Ribnici „ni“. Marsikateri gimnazijec se bo moral zato odreči izletu, saj starši zaradi premajhnih osebnih dohodkov ne bodo mogli plačati polne cene.
Pri tej in še marsikateri zadevi bi lahko mladim pomagali starejši, in to ne samo z nasveti, temveč tudi z dejanji. Bilo je namreč že veliko sestankov o težavah mladih v Kočevju in popisanega že mnogo papirja, vendar ostaja večina problemov le na ramenih mladih, ki naj si pomagajo, kakor vedo in znajo.
NATAŠA KOVAČ Kajuhovo naselje 11 Kočevje
Veseli srečanja
Obisk pri ostarelih občanih v domu v Novem mestu
Pred kratkim je delegacija Društva upokojencev Novo mesto obiskala ostarele občane, ki so se v začetku tega leta vselili v lepi novi dom. Ker je bil obisk napovedan z določenim ciljem, je upravnica doma Lojzka Potrč organizirala krajši kulturni program, ki so ga izvedli mladinke in mladinci tovarne zdravil „Krka“ in tovarne perila ,,Labod" iz Novega mesta/
V imenu vseh upokojencev v občini je prisotne pozdravil član tajništva društva in zaželel prijetno bivanje v domu ter istočasno izročil dokaj bogato darilo društva, to jc več garnitur šahov, raznih igralnih kart, domin ter drugih razvedrilnih rekvizitov s priporočilom, da bi jih uporabljali v prijetnem vzdušju in medsebojnem in spoznavanju. Rečeno je bilo, da bo takih srečanj verjetno še več tudi z drugimi organizacijami. Obrazi ostarelih so pričali, da so ‘takšnih srečanj res veseli; in prav bi bilo, da se nekaj podobnega spomnijo tudi druge organizacije, saj bodo domovi potrebovali še marsikaj drugega poleg tega programa in rekvizitov.
ROBERT ROMIH
Čigava je pobuda za ustanovitev društva Partizan
Odgovor na pisanje o ustanavljanju društva Partizan v Trebnjem — Pobudo zanj je dala TKS
Namen našega pisanja ni polemika s piscem vesti ,.Nikoli ni prepozno”, ki je bila objavljena na 17. strani dolenjskega lista z dne 3. aprila, radi bi le seznanili bralce cenjenega lista z objektivno resnico.
Nadvse smo bili presenečeni, hkrati pa zadovoljni, da bo v Trebnejm lc ustanovlejno društvo Partizan. Ugotovitev društva bo vsekakor korak naprej v razvoju telesne kulture v Trebnejm. Vendarle pisec vesti ne ve ali pa noče vedeti, da je pobuda za ustanovitev društva bila prisotna v organih TKS in ZTKO občine Trebnje že od leta 1974. Zahteva za ustanovitev društva jc bila izrečena na vseh sejah: omenjenih organov in tudi v skupščini TKS Trebnje, frva konkietna zahteva pa je bila posredovana na razširjeni seji' upravnega odbora s smučarskega kluba' ,,Trimo", kjer je bil prisoten tudi predsednik IO TKČ in predsednik občinske konference SZDL Trebnje, ki se je osebno zavzel, da bo to zahtevo posredoval KK SZDL v KS Trebnje. To se je zgodilo 14. septembra leta 1978.
Lahko ugotovimo, da so odgovorni dejavniki v krajevni skupnosti Trebnje spali vse do 17. marca letos, torej leto in pol po ponovnih zahtevah za ustanovitev društva Partizan. Zahteva obeh izvršnih odborov je torej po letu in pol le obrodila sadove in bo društvo le ustanovljeno.
Telesnokultuma skupnost Trebnje
prosta dela in naloge
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE „PIONIR" NOVO MESTO,
objavlja naslednje proste delovne naloge in opravila:
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
1. REFERENTA ZA OBRAČUN PROIZVODNJE II.
2. ADMINISTRATORJA II.
POGOJI za sprejem:
1. končana ekonomska srednja šola in tri leta delovnih izkušenj
2. končana administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj oz. nedokončana administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj
TOZD TEHNIČNA KOMERCIALA IN INŽENIRING:
1. LIKVIDATORJA za določen čas
2. TEHNOLOGA I. za določen čas POGOJI za sprejem:
1. končana ekonomska srednja šola in dve leti delovnih izkušenj
2. končana gradbena fakulteta in 4 leta delovnih izkušenj ali končana gradbena fakulteta I. stopnje in 5 let delovnih izkušenj ali končana srednja gradbena šola in 7 let delovnih izkušenj z opravljenim strokovnim izpitom
TOZD STROJNO PROMETNI OBRA T:
1. 2 VZDRŽEVALCA ZA OUTINORD OPAŽIH
POGOJI za sprejem:
1. končana poklicna šola ključavničarske stroke in 2 leti delovnih izkušenj
TOZD LESNI OBRAT:
1. 3. DELAVCE ZA DELO NA ZAGI
POGOJI za sprejem:
1. končana osemletka s 6 meseci delovnih izkušenj, starost najmanj 18 let
Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu za nedoločen čas (za določen čas so navedbe pod gornjimi točkami) s polnim delovnim časom in s pogojem tri mesečnega poizkusnega dela.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni od objave:
SGP „PIONIR" Novo mesto, Kettejev drevored 37, kadrovski oddelek.
Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa.
288/15-80
(TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 18. IV.
O labod
i
8.55 TV V SOLI: Človek v prome-
tu, Ruščina, Serijska proizvodnja 10.00 TV V SOLI. Angleščina, Risanka, Zgodovina, Zgodba, Reportaža, Zakaj imate radi Chopina
14.55 TV V SOLI, ponovitev 17.20 POROČILA
17.25 ZGODBE O POLUHCU 17.45 PTIČJE STR ASI LO
18.05 PRIMORSKI TRIO, glasbena oddaja
18.30 OBZORNIK
18.40 BREZ RAČUNALNIKA NE GRE VEC O čem bo govor tokrat, pove že naslov oddaje. Gospodarstveniki, znanstveniki, finančniki in politiki bodo na osnovih stvarnih dejstev pojasnili, da bi se brez računalnikov znašli v izredno velikih zagatah, ki bi naše gospodarsko in drugo življenje prestavile za dokaj let nazaj.
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
20.00 GLASBA IZ ATELJEJA
21.00 TIGROVE BRIGADE
21.55 V ZNAMENJU
22.10 NOČNI KINO:	MLADI DIVJAK
V enem od newyoršl: h predmestij sodijo mladeniču. Daje slednji res storil zločinsko dejanje, je trdno prepričan le javni tožilec. In kako sc zadeva razplete? Ce hočete izvedeti, glejte film, ki ga je po E. Hiinterja romanu Stvar prepričanja že 1961 posnel ameriški režiser John Erankenheimer, igrajo pa Burt Lancaster, Dina Merrill, Shellcy Winters in drugi.
16.55 Test - 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik -1 '.45 Sprehod s pesnikom - 18.45 Zabavna glasba - 19.30 Dnevnik -20.00 Na dnevnem redu je kultura - 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Liki revolucije: Sava Kovačevič - 22.05 Hellstrocmova kronika (ameriški dokumentarni film)
SOBOTA, 19. IV.
Glabod
8.00 POROČILA
8.05 MALI PINGVIN
8.20 A. Ingolič: UDARNA BRIGADA
8.35 MINI GODCI V GLASBENI DEZELI
8.50 OTROŠTVO MLADOSTI
9.20 PISANI SVET
9.50 LONDON JE MOJ
10.40 POT DO PRAVIČNE IN SPODBUDNE DELITVE
11.05 PO SLEDEH NAPREDKA
11.35 V SLOGI JE MOC, dokumentarna oddaja
13.15 POROČILA
15.25 BUDUCNOST: CRVENA
ZVEZDA, Drenos nogometne tekme
12.05 LJUDJE IN ZEMLJA
17.20 POROČILA
17.25 VELIKA SKRB, film Odraščajoča Jasna se po ločitvi
staršev znajde v internatu. Zelo pogreša sestro, ki je ostala pri materi. Četudi se hitro spoprijatelji z vrstniki, njenih težav ni konec, saj se mora soočati z zanjo čudnimi zahtevami odraslih. O tem govori čeho-slovaški film, ki ga je pred šestimi leti posnel Jiri Hanibal.
18.55 NAS KRAJ
19.10 ZLATA PTICA, pravljica
19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 ME IMA DEŽELA
NEDELJA, 20. IV.
Glabod
8.20 POROČILA
8.25 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: BLEJSKI KVINTET
8.55 ZGODBE IZ ŽIVALSKEGA VRTA
9.15 OSTRŽEK 9.40 TV KAŽIPOT 10.00 35-OBLETNICA OSVOBODITVE KONCENTRACIJSKEGA TABORIŠČA, prenos iz Jasenovca
11.25 NIKOLA TESLA
12.30 KMETIJSKA ODDAJA
13.30 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN
14.05 POROČILA VESELI TOBOGAN
RAZVOJ POPULARNE GLASBE
POROČILA
POTOPIS
Športna poročila
POSLOVI SE OD JUTRIŠNJEGA DNE, film
V petdesetih letih je ameriško kinematografijo preplavil val gangsterskih filmov, ta, ki ga bomo gledali tokrat na malih zaslonih, pa sodi med boljše tovrstne stvaritve. Zgodbo o nasilnem kriminalcu, kateremu uspe pobegniti iz zapora in načrtuje nove rope, je 1950 posnel Gordon Douglas, glavne vloge pa igrajo James Cagney, Barbara PaytonWard Bond, Luther Adler in Helena Carter.
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
20.00 K. Klarič: S POLNO PARO
21.05 MEDNARODNA OBZORJA:
POLJSKA
Podnaslov oddaje se glasi Kako živeti bolje, beseda pa bo tekla o
tem, kako živi dandanes poprečna poljska družina.
21.35 V ZNAMENJU
O
v
21. 55 GLASBENA ODDAJA 22.10 PARTIZAN: SARAJEVO, reportaža o nogometni tekmi
22.40 Športni pregled
16.30 Nedeljsko popoldne - 19.30 Dnevnik - 20.00 Dokumentarni film - 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Igrani film
PONEDELJEK, 21. IV.
Glabod
8.55 TV V SOLI: Kakšen ptičje to, Za pesmijo v Slavonijo, Iz jugoslovanske književnosti
10.00	TV V SOLI: Materinščina, Risanka, Zgodba, Zemljepis, Zakaj imate radi Chopina
14.55 TV V SOLI, pono-vV.
'7.20 POROČILA
17.25	VRTEC NA OBISKU: ULICA VSEH OTROK
17.40	mala Čudesa velike PRIRODE, dokumentarni film
18.05	V IZJEMNIH OKOLIŠČINAH
18.35 OBZORNIK
18.45	MLADINSKA ODDAJA
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
20.00	H. Ibsen: ROSMERSHOLM, drama
Predvajanje te drame so ljubljanski televizijci napovedali že za prejšnji ponedeljek, spremembo v sporedu pa so spet sporočili prepozno, zato je v časopisni napovedi ni bilo meč upoštevati. Upamo, da bo tokrat Ibsenovo. delo res prišlo na male zaslone, zato o njem še enkrat tole: Rosmersholm sodi v sklop uspešnih gledaliških dela norveškega dramatika, drama se odlikuje zaradi spretne zgradbe in celovitega načina podajanja zastavljenih vprašanj. Poznavalci delo, ki seveda ne dosega Nore in Strahov, označujejo kot detektivski in psihološki triler pa politično satiro, eksistencialno razčlenitev in romantično ljubezensko tragedjjo. Za norveško televizijo je dramo zrežiral Per Bronken, glavni vlogi pa igrata Jan Harstad in Marie
Louise Tank.
22.05 V ZNAMENJU
22.20 KULTURNE DIAGONALE
m
i«®
17.10	Dnevnik v madžarščini -
17.30 Dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.00 Pravljica - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena oddaja — 18.50 športna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Znanost - 21.00 Včeraj, danes, jutri -
21.30 TV nadaljevanja - 22.25 Kronika Sterijinega pozorja
TOREK, 22. IV.
Glabod
9.15	iV V SOLI: Nafta, Ali ste vedeli, Dnevnik 10
10.00	TV V SOLI: Dokumentarni film, Risanka, Glasbeni pouk, Pisatelji med nami, Zakaj imate radi Chopina
16.05	SOLSKA TV: Alžirska konferenca, Gibanje zračnih gmot, Teritorialna obramba proti zračnemu desantu
17.05	POROČILA
17.10 MALI PINGVIN
17.25 PUSTOLOVŠČINA
17.55 PRI SOSEDU CEZ CESTO, glasbena oddaja
18.30 OBZORNIK
18.40	OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
20.00	AKTUALNA ODDAJA
20.55 B. Prus: LUTKA
22.15	V ZNAMENJU
22.30 BALETNI PORTRETI: LANE STRANIC
Baletni portret Lane Stranič, solistke ljubljanske opere in baleta, tokrat ne bo sestavljen iz besedila in
1/.10 Dnevnik v madžarščini -
17.30	Dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Življenjske knjige -
18.45	Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Zabavna oddaja — 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Dokumentarna oddaja -	22.05
Poezija — 22.30 Kronika Sterijinega pozorja
SREDA, 23. IV.
Glabod
9.35 IV V SOLI: Za učitelje, Bitka na Neretvi
10.00 TV V ŠOLI: Izobraževalni film, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba
17.15 POROČILA 17.20 A. Ingolič: UDARNA BRIGADA
17.35 TISOČ LET BIZANTINSKEGA CESARSTVA
18.05 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: RAVNE NA KOROŠKEM
18.40 OBZORNIK 18.55 NE PREZRITE
19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
20.00 E1LM TEDNA: DOGODEK V AVTOKAMPU
Dogajanje filma je postavljeno v počitniški čas, v avtokampu ljudje mirno letujejo, za razburjenje pa poskrbi pijanec, ki skuša posiliti šcstnajsletno hčer svojega prijatelja. Dekle se upira, zato jo nasilnež umori, truplo pa zavleče na bližnje gradbišče, da bi tako sum o storilcu gnusnega dejanja padel na tamkajšnje alžirske sezonske delavce. Nasilnež ni računal napak: razjarjena množica napade dva alžirska brata, po krivem osumljena zločina. Enega ubijejo, drugega pa težko ranijo, potem pa mirno letujejo dalje. A tudi pravega morilca doleti zaslužena kazen. Film s tako vsebino je pred šestimi leti posnel franco-
ski režiser Yces Boisset, ki je o delu izjavil: „Že dolgo sem želel narediti film o rasizmu. Prebivalce severne Afrike sem izbral zato, ker se francoski rasizem kaže v glavnem proti Arabcem. Hotel sem prikazati, kako ljudje, pošteni in razumni, zaradi čudne mržnje do ljudi drugačne barve lahko celo ubijajo.11 Ta Boissetov film je bil deležen številnih priznanj. Glavne vloge igrajo Jean Carmet, Pierre Tornade in Jean Pierre Marielle.
21.45 V ZNAMENJU 22.00 625
17.10 Dnevnik v madžarščini —
17.30 Dnevnik - 17.45 Otroška oddaja —	18.15	Izobraževalna
oddaja - 18.45 Glasbena oddaja —
19.30 Dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.30 Dnevnik
ČETRTEK, 24. IV.
Glabod
20.55 VELIKA ŠAHOVNICA, glasbena oddaja
21.45 DVOJNO ZAVAROVANJE, film
Zavarovalni agent se odloči, da bo pomagal ubiti svojega zavaro\an-ca, poveže se z njegovo ženo, ki bi tako prišla do kupa denarja. Zadevščina se kajpak zaplete, pa razvozla tudi. Kako° Film je ameriški režiser Billy Wilder posnel 1944 po romanu Jamesa M. Caina, zgodbo je nekoliko poenostavil in dal večji poudarek izrisu posameznih značajev. Igrajo Fred McMurray, Barbara Stanwyck, Edward G. Robinson in drugi.
23.30 TV KAŽIPOT 23.50 POROČILA
17.45 Zapisi z vari - 18.30 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Večer z Radmilo Todorovsko -
21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Feljton - 21.40 Športna poročila -
22.00 Kronika Sterijinega pozoija
1
9.10 TV V SOLI: Perjad, Dednost, Elektronika
10.00 TV V SOLI: Kemija, Risanka, Umetnost, Pravljica, Zakaj imate radi Chopina
15.55 SOLSKA TV: Alžirska konferenca, Gibanje zračnih gmot, Teritorialna obramba proti zračnemu desantu
O številnih značilnostih in pomenu alžirske konference neuvrščenih bo šolarje seznanil prvi pristanek. Zatem bo beseda tekla o sestavi, zraka, atmosferskem pritisku in gi-
banju zračnih gmot. Slednje spremljajo iz številnih opazovalnic na zemlji pa tudi s pomočjo vremenskih satelitov. Za zaključek bodo učenci izvedeli precej o opazovalcih teritorialne obrambe, ki imajo nalogo pravočasno odkriti zračni desant. 16.55 POROČILA
17.00 ŽIVLJENJE dokumentarni film
NA ZEMLJI,
17.55 OTROŠTVO MLADOSTI 18.25 OBZORNIK 18.35 NA SEDMI STEZI
19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
20.00 MOC JE V LJUDEH, 2. del dokumentarne oddaje 21.20 IGRA VAM OSCAR PETER-SON, glasbena oddaja
22.10 V ZNAMENJU
17.10 - Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik — 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Znanost - 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč - 18.15 Promet in turizem - 19.30 Dnevnik - 20.00 Kino oko - 23.30 Včeraj, danes, jutri
VABIMO K SODELOVANJU
IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA TEHNIŠKE STROKE NOVO MESTO,
ULICA TALCEV 3 VABI ZA URESNIČEVANJE RAZŠIRJENEGA PROGRAMA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA KADROV ZA DOLENJSKO
INDUSTRIJO K SODELOVANJU ZA SOLSKO LETO 1980/81:
Z/P- DELO IN NALOGE
st.
1. Poučevanje samoupravljanja in marksizma
2. Poučevanje telesne in zdravstvene vzgoje
3. Poučevanje obrambe in c,	x/lc zaščite
4. Poučevanje organiz. proizvodnje
5. Poučevanje matematike
6. Poučevanje fizike
7. Pouč. strojnih strokovnih predmetov
8. Pouč. gradbenih strokovnih predmetov
9. Poučevanje elektro strokovnih predmetov
10. Organizacija in vodenje šolske knjižnice
ZAHTEVANA SMER	STOPNJA STROK. IZOBR.	Št.
sociologija	VIS	1
telesna vzgoja	VIS	1
SLO	VIS	1
organizacija	VIS	1
matematika	VIS	2
fizika	VIS	1
strojna	VIS	2
gradbena	VIS	2
elektro	VIS	1
knjižničarstvo	VIS ali VIŠ	1
ZA ŠOLSKO LETO 1981/82 DODATNO RAZPISUJEMO:
1.	Poučevanje slovenskega	slovenski jezik	VIS	1
2.	jezika			
	Pouč. tujih jezikov	nemški in angl. jezik	VIS	1
3.	(angl. nemški)			
	Pouč. umetnostne vzgoje	umetnostna akademija	VIS VIS	1 1
4.	Poučevanje biologije	ali glasbena akademija biologija		
/bjcio
jJ .01
itzon c! id
V’ Rt
ujioit
GRADIMO novo šolsko poslopje z vsemi potrebnimi delavnicami in laboratoriji. Nudimo možnost nadaljnjega izpopolnjevanja. V okviru centra uvajamo visokošolski študij strojništva ob delu.
Želimo pridobiti sodelavce, ki se želijo izpopolnjevati tudi za delo na višji in visoki stopnji strojništva, gradbeništva in elektrotehnike.
Kandidate vabimo na razgovor, kjer jih bomo seznanili s pogoji dela in materialnimi ugodnostmi, ki jih nudimo.
Informacije nudimo po telefonu št 21—481.
IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA TEHNIŠKE STROKE NOVO MESTO 304/16-80
biiletnih vložkov, pač pa bo umetnica predstavljena samo z odlomki iz baletov Labodje jezero, Saloma, Duet ter Lepotica in zver.
DAN STAROSTNIKOV
Brestaniški člani RK so tu 'i letos pripravili dan starostnikov. Na srečanje, ki je bilo 23. marca, so povabili 242 nad 70 let starih krajanov. Odziv je bil tokrat nekoliko slabši ko lani, kar gre najbrž na račun hladnega vremena. Kljub temu je bilo srečanje v sindikalni dvorani brestaniške elektrarne zelo prijetno, starostnikom so mladi člani RK pripravili kratek kulturni program, pozdravili pa so jih tudi predstavniki KS in DPO. Med pogostitvijo je potekal sproščen pogovor, delegacija RK pa je obiskala svoje varovance tudi v krškem Domu upokojencev in jih skromno obdari-la-	CVI TKA KINČIC
DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO
razpisuje
prosta dela in naloge:
vodja računovodstva
pogoji: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, delovne izkušnje za visoko izobrazbo 7 let, za višjo 10 let.
Kandidati naj pošljejo vloge v 15 dneh po dnevu objave in v prijavi navedejo podatke o desedanjih zaposlitvah.
285/15-80
kultura
in
izobra-
ževanje
Halštatska kultura
Na mednarodni arheološki razstavi v Steyru (Avstriji) tudi dragocene izkopanine z Dolenjskega
V zgomjeavstrijskem mestu Steyr, v gradu Lamberg, bo 21. aprila odprta velika mednarodna arheološka razstava pod naslovom „Halš-tatska kulturna — zgodnja oblika evropske enotnosti . Razstavo je pripravila deželna vlada Zgornje Avstrije, pokroviteljstvo nad razstavo P3 je prevzel predsednik republike Avstrije dr. Kirchschlaeger
Na tej doslej največji in najbolj reprezentativni razstavi
zapuščine iz halštatskega časa v Evropi bodo razstavljeni najdra-i gocenejši in najznačilnejši predmeti tega obdobja iz Avstrije, Švice, Francije. Nemčije, Ceško-I slovaške. Sovjetske zveze. Madžarske in Jugoslavije. Iz naše domovine bosta sodelovala Narodni muzej in Dolenjski muzej z izbranimi eksponati (situla z Vač, branosta oklepa iz Stične in Novega mesta, najdbe iz groba halštatskega kneza v Novem mestu na Značevih njivah). Razstavljeni bodo še nekateri predmeti iz drugih krajev Slovenije, ki so bili izkopani že pred prvo svetovno vojno in jih hrani dunajski Prirodoslovni muzej.
Razstava v Steyrju je odlična priložnost za predstavitev in uveljavitev naših dragocenih iz-
kopanin na mednarodni ravni in hkrati visoko priznanje, ki ga organizatorji dajejo prav bogati in dragoceni zapuščini iz halštatskega obdobja na Dolenjskem.
Bronasta čelada iz groba halštatskega kneza v Novem mestu (5. stoletje pred našim štetjem).
Ob razstavi bo izšel zajeten, bogato ilustriran katalog, ki bo vseboval več tehtnih razprav o značaju in pomenu halštatske kulture v Evropi. O razstavi odprta bo do 26. oktobra 1980 - bomo še poročali.
TONE KNEZ
Je šolski knjižničar zapostavljen?
Na občnem zboru dolenjskega knjižničarskega društva so se zavzeli tudi za to, da bi ustanovili potujočo knjižnico za vse štiri občine dolenjske regije, v ta namen pa kupili
nov bibliobus
1 1. aprila je opravilo Društvo knjižničarjev Dolenjske v Novem mestu že svoj tretji občni zbor. Kot je bilo razvidno iz poročil in razprave, dejavnost tegfi mladega medobčinskega društva, ki šteje že77 članov, lepo napreduje. Se posebej aktivno je bilo društvo lani, ko so v sodelovanju z novomeškim zavodom za izobraževanje kadrov izvedli dvotedenski tečaj za knjižničaije, anketirali člane o težavah pri vsakdanjem delu in zbrali od gospodarskih organizacij denar za izdelavo listin za častne člane društva. (Naziv častnega člana in ustrezno listino bo začelo društvo podeljevati od letos najzaslužnejšim knjižničarjem za dolgoletno in uspešno delo pri razvoju knjižničarske dejavnosti na Dolenjskem.) Poleg tega so se udeležili člani strokovnih predavanj in ekskurzij doma in v tujini, sodelovali pa so tudi na spomladanskem in jesenskem posvetu slovenskih bibliotekarekih delavcev. Tekočo problemaliko je izvršni odbor obravnaval na štirih sejah, vsakokrat pa se je sestal v drugem kraju.
Na občnem zboru sta se izluščila dva pereča problema dolenjskega knjižničarstva. Prvi se nanaša na šolske knjižničarje. Lc-ti so povedali, da s svojim položajem na šolah niso zadovoljni, njihovo delo v šolskih knjižnicah je manj vredno, kot če bi bili v razredu. Šolski knjižničarji zahtevajo od Zavoda SRS za šolstvo, naj zanje ustanovi posebne aktive, podobno, kot jih imajo učitelj: za posamezne proJ~c te. Tako organizirani šolski knjižničarji si bodo luže izbojevali pravice, zlasti pravico, da bo njihovo delo postalo enakovredno dejavnosti drugih pedagoških delavcev. Šole bi morale bolj upoštevati pomembnost šolskih knjižnic, saj postajajo slednje središča za splošno izobraževanje učencev in vir vseh informacij. Bogata šolska knjižnica in dober knjižničar tvorita lahko hrbtenico šole. hkrati pa lahko jamčita, da ho
pouk na njej res kvaliteten. Učenci se morajo naučiti uporabljati knjigo, pri tem pa sta jim lahko v pomoč predvsem bogata knjižnica in dober knjižničar.
Drugi problem predstavlja novomeška potujoča knjižnica. Na občnem zboru so poudarili, da je
potujoča knjižnica neobhodna in izredno pomembna za krepitev in širjenje knjižnične mreže. Ugotovili so, da je poglavitna hiba sedanje potujoče knjižnice vozilo, saj le-to ne zagotavlja nikakršne prihodnosti. Vozilo je namreč nefunkcionalno in ncprikladr.o. ker ne omogoča preglednega dostopa do knjig, s tem pa je otežena izposoja. Menili so, da bo treba razmisliti o nabavi novega vozila, pravega bibliobusa, ki bi predstavljal potujočo knjižnico za vso Dolenjsko.
Letošnja deljavnost Društva knjižničarjev , Di.lorjskr iio podobna lanski. Načrtujejo strokovni izlet, predavanja, izdelavo grafikona za knjižnično mrežo Dolenjske; pripravljajo centralni katalog za Dolenjsko in podobno. Precej nalog bodo . lahko uresničili le z zunanjo pomočjo, še posebej s pomočjo delovnih ljudi, ki se •pomena knjižnic za izobraževanje in kulturo vse bolj zavedajo.	IVICA MILIC
Likovni salon dobil nov svet
V Kočevju bo lahko isti avtor razstavljal šele po petih letih — Tako je sklenil novi galerijski svet, ki ga vodi Ivan Brudar, medtem ko je Stane Jarm postal strokovni vodja
salona
GALLUSOVA
PRIZNANJA -
koncertu
10-letnici
Likovni salon v Kočevju, ki deluje v okviru občinske ZKO, je pred kratkim dobil nov galerijski svet. Za predsednika je bil izvoljen likovni pedagog Ivan Brudar, strokovni vodja oziroma ravnatelj salona je postal akademski kipar Stane Jarm, v svetu pa so še drugi kulturni delavci.
prihodnje potekalo v skladu s statutom in po pravilniku o poslovanju salona. Med drugim so menili, naj bi omogočili razstavljalcem novo razstavo v salonu šele po petih letih. Tako bi se lahko zvrstilo več razstav različnih avtorjev, kar bi dejavnost salona popestrilo in obogatilo. Seveda pa bi to pravilo ne smelo veljati za izredne in posebej vabljene goste.
Pomembno kulturno poslanstvo bo imel likovni salon tudi v prihodnje, zato naj bi bila vodilna naloga njegovega galerijskega sveta poskrbe-
Galerijski svet ima predvsem nalogo skrbeti za kvalitetne razstave v Likovnem salonu, poleg tega mora sodelovati in se povezovati z drugimi kulturnimi ustanovami in kulturnimi organizacijami v občini. Na prvi seji je svet sklenil, da bo delo v
REPUBLIŠKI DELE2 ZA NOVOMEŠKE AKCIJE
Republiška kulturna skupnost bo letos sofinancirala v novomeški občini spomeniškovarstvena dela na gradovih Hmeljnik, Soteska in Žužemberk ter v Pleterjih, postavitev razstave o livarni v Dvoru ter postavitev muzejske zbirke v novem oddelku NOB in ljudske revolucije Dolenjskega muzeja, poleg tega pa podprla tradicionalno prireditev Srečanje oktetov 80, zgodovinski arhiv in vzdrževalna dela spomeniških objektov v Starih žagah in na Bazi 20. Celotna udeležba kulturne skupnosti Slovenije pri teh delih naj bi bila nekaj nad 1,7 milijona dinarjev, ta znesek pa predstavlja slabo tretjino vseh sredstev, ki jih je prosila novomeška kulturna skupnost iz združenih sredstev republiške kulturne skupnosti.
ti, da bo sleherna razstava omogočila domačim in drugim obiskovalcem pravi kulturni užitek. Ce bo doseženo to, bo uresničen tudi glavni smoter te umetnostne hiše ob Rinži: dohovno bogatiti in vzgajati vsakogar, ki bo stopil vanjo, še posebej pa delovne ljudi in mladino kočevske občine.
Kot je znano, so salon nedavno temeljito obnovili in mu uredili notranjost.	Enega	svojih novih
„krstov” je prestal, ko so nedavno mladi predstavili v njem del svojih iskateljskih	sadov.	Po odmevih
sodeč, se je ta razstava obnesla in postala odmevna vsaj v ožjih krogih ljubiteljev	liKovne	tvornosti na
Kočevskem.
V. ILC
dejavnost. Za več kot petnajstletno vodenje je prejel tudi Peter Cigler. (Foto: J. Pavlin)
Dolenjski oktet slavil
Gallusova odličja — priznanje za desetletnico
Deset let trdega dela, vaj in odpovedovanj, bera skoraj 300
nastopov ter snemanj za radio in televizijo, je izkaznica novomeškega Dolenjskega okteta, ki
je 11. aprila v Domu JLA slavil na odni skupaj s pobratenima oktetoma iz Karlovca in Gornje Radgone.
Na jesen leta 1969 so prvič stopili skupaj in pod vodstvom Petra Ciglerja, ki še danes pomeni dušo okteta, zapeli za poskus. Pilili in čistili so glasove tako dolgo, dokler ni pesem zadonela in bila zrela ža krstni nastop. Po treh mesecih vaj so sc na novoletnem slavju delavcev bršljinske Iskre prvič javno predstavili. Kvaliteta in uspehi so jih
pripeljali na prvo srečanje oktetov v Šentjerneju, za kar so na petkovem koncertu prejeli posebno priznanje kot sotvorci tega dolenjskega kulturnega dogodka, ki bo letos že deveti po vrsti.
Med priznanji so bili fantje dotenjskega okteta prav gotovo« najbolj veseli najbolj žlahtnih, Gallusovih, ki jih najbolj vztrajnim podeljuje ZKO Slovenije. Bronasta odličja so prejeli: Drago Medic, Miha Grošelj, Jože Sime ter (pevca, ki v oktetu ne sodelujeta več) Milan Šinkovec in Milan Korče. Srebrna odličja za več kot 15-letno pevsko udejstvovanje pa so prejeli Peter Cigler, Jože Cvelbar, Maks Starc in Andrej Jakše.
J . P.
„Ostrižena”
kultura?
V Ribnici črtali naložbe in zožili likovno kolonijo
V ustalitvena prizadevanja (s posebnim poudarkom na varčevanju) se je vključila tudi ribniška kulturna skupnost. Ravnali se bodo po usmeritvi, ki jo je sprejel pred dnevi izvršni odbor.
Tako so se letos že vnaprej odrekli vsem večjim prireditvam, razen tistim, ki bodo imele izrazito delovni pomen. ..Striženja” bo deležna likovna kolonija, imenovana po Janku Troštu, saj jo bodo izvedli v znatno skrčeni obliki. Debele črte so potegnili tudi po spisku predvidenih naložb. Zaradi varčevanja so črtali
130.000 din za popravilo kulturnega doma v Zapotoku in
50.000 dinaijev, predvidenih za Park kulturnikov.
„0 družbenih naporih za varčevanje smo razpravljali na sejah raznih odborov kulturne skupnosti in ZKO. Razmišljali smo in iskali možnosti, da bi delali kar se da vestno in poceni, z najtanjšim posluhom za gospodarnost. Podprli bomo zlasti tista prizadevanja," poudarja tajnik kulturne skupnosti Ive Stanič, „ki imajo amaterski značaj. Tako naj bi z enakimi ali celo manjšimi sredstvi kot lani še povečali dejavnost,11	Z.
A
PRVA KOLONIJA Z VELIKIM ODMEVOM
— Na posnetku: tajnik ribniške kulturne skupnosti Ive Stanič in akademski slkar Jože Centa, rojak, ki je dal pobudo za likovniška srečanja v Ribnici.
BO SVEŽINA POVEČALA OBISK? - Novi galerijski svet Likovnega salona v Kočevju je ,jjomladil” razstavno politiko z novimi zamislimi. Obljublja, da bo dejavnost tega razstavišča poslej za obiskovalce še privlačnješa.
Jubilejni festivalski ogenj
Kostanjevica bo proslavila srebrni jubilej Dolenjskega kulturnega festivala in dve desetletji Forme vive — Po dveh letih spet bogatejši kulturno—umetniški spored
Kostanjevica se že od jeseni pripravlja na proslavitev dveh pomembnih letošnjih jubilejev: 25-letnice Dolenjskega kulturnega festivala in 20-letnice mednarodnega simpozija kipaijev Forma viva. Najrazličnejše manifestacije naj bi ob koncu sezone kronal tradicionalni grafični bienale jugoslovanskih pionirjev.
Po dveh letih naj bi sicer znova oživela razstavna dejavnost. Prav
Odložen prehod, ne pa naloge
Delegati zborov skupščine SR Slovenije in izobraževalne skupnosti Slovenije so prejšnji teden dokončno sklenili, da bodo šle letos v usmcijeno izobraževanje samo tiste srednje šole, ki imajo zagotovljene vse pogoje, druge pa leto kasneje. To ni umik od zastavljene poti, ampak premišljena odločitev, da bo pot v novo izobraževanje vsestransko dovolj utrjena. Dobro leto dni je veljala napoved, da bomo začeli usmerjeno izobraževanje v šol. letu 1980-81. Skladno s tem so potekale priprave, ki so rodile že kar pomembne rezultate.
Sprejeta jc bila skupna vzgojno-izobrazbena osnova, izdelane so bile smernice in programske zasnove za nastajanje celovitih programov za vse smeri srednjega usmeijencga izobraževanj;!, v nastajanju je večina učbenikov, v glavnem za potrebe 1. leta, skupnosti za zaposlovanje so zbrale poklicne namere učencev in pripravljale razpis štipendij tudi za
nove potrebe, stekli so seminaiji za usposabljanje ravnateljev in učiteljev, šole so pretresale kadrovske in prostorske možnosti, začela se jc burna razprava o mreži šol, v katero pa je bilo premalo učinkovito vključeno združeno delo; ve-čirta posebnih izobraževalnih je že začela prevzemati svoje naloge in odgovornosti in končno smo dobili najpomembnejši dokument -sprejet je bil zakon o usmeijcnem izobraževanju. Opravljeno je bilo nemajhno delo, toda vseh nujnih priprav pa do jeseni ne bi uspelo celovito izpeljati Zato je bil sklep o enoletni odložitvi prehoda v srednje usmerjeno 'izobraževanje prav gotovo utemeljen. In kaj sedaj?
V prvi vrsti bo potrebno poskrbeti za letošnji vpis učencev v 1. razrede srednjih šol. Kaže, da se bo zelo malo šol v Sloveniji odločilo za usmerjeno izobraževanje že letos, zato se bo večina učencev letošnjih osmih razredov vpisala v srednje šole še tako, kot so se lani
njihovi predhodniki. Predhodno bo sporočeno, kdaj bosta objavljena razpis za vpis in razpis za štipendije ter učna mesta oziroma možnosti za sklepanje učnih pogodb v gospodarstvu.
O pogojih za vpis in o številu prostih mest v prvih razredih srednjih šol bodo odločili še sveti šol ^oziroma njihove komisije in koordinacijski odbori za vpis pri občinskih izobraževalnih skupnostih. Pri tem pa no pomembno upoštevati kadrovske potrebe združenega dela in širše družbene skupnosti.
Na zadnji seji zborov skupščine SR Slovehijc je bila posebej podčrtana misel, da vsebinska in samoupravna preobrazba srednjega, višjega in visokega šdstva ni samo stvar šol ceiroma šolnikov, ker gre v teh prizadevanjih hkrati za precejšen del specifične družbene reforme. Torej ni priv nič nova zahteva, ki pravi, da brez najtesnejšega sodelovanja šol in združenega dela preobrazba vzgoje in
izobraževanja ne bo uspela tako, kot jc zastavljena in opredeljena s smotri, vsebino in nalogami
Uporubnik. 'združeno delo) in izvajalci (sme) so dolžni do prihodnje jeseni zagotoviti kadrovske, prostorske in materialne možnosti za dokončen prehod v usmerjeno izobraževanje.
I- noletna prestavitev obveznosti za prehod v usmerjeno izobraževanje nc daje prav nikomur od odgovornih in pristojnih nili dneva počitka. Začete priprave morajo z enako vnemo kot v zadnjem letu teči dalje.
JOŽI' SKUICA
zdaj gredo h koncu prenovitvena dela v Lamutovem likovnem salonu. V njem bo najprej razstava likovnih del Božidarja Jakca iz obdobja 1918 - 1927 pod naslovovom „Lcta zorenja in iskanja". Junija naj bi sledila pregledna razstava plastik in grafik Franceta Kralja, v samostanski cerkvi pa pripravljajo za ogled 16 tapiserij iz fonda ljubljanske Deko-rative. V septembrskih dneh naj bi razstavno dejavnost Kostanjevice obogatila dela enega mlajših hrvaških likovnikov.
V okviru Dolenjskega kulturnega festivala načrtujejo pet orgelskih večerov, dva komorna koncerta in gostovanja slovenskih poklicnih gledališčnikov. V založniškem programu je med drugim napovedan zbornik, posvečen četrtstoletni dejavnosti in poslanstvu Dolenjskega kulturnega festivala.
„ŠČUKO”ZA „JARO MEŠČANKO”
V. soboto, 19. aprila, bo gostovala v Straži gledališka skupina Kulturnega društva Mirana Jarca iz Črnomlja s komedijo „Sčuke pa ni” sodobnega slovenskega dramatika Toneta Partljiča. Stražani bodo vrnili obisk Črnomaljčanom 9. maja, prenovljena in pomlajena gledališka skupina izpod Srobotnika bo za povračilo za „Sčuko" ponovila na črnomaljskem odru ..Jaro meščanko" Jovana Štorije Popoviča.
Poleti bo spet oživelo delovišče Forme vive, dosedanjim skulpturam v svojevrstni galeriji na prostem naj bi sc pridružili novi leseni kipi domačih in tujih kipaijev. Izšel naj bi katalog, v katerem bi podrobneje predstavili stvaritve in izkustva Forme vive.
V LAMUTOVEM LIKOVNEM SALONU SPET RAZSTAVE -Napovedujejo, da bo Lamutov likovni salon v Kostanjevici, ki ga preurejajo, v nekaj tednih spet usposobljen za likovne in aruge prireditve. Pričujoči posnetek je nastal pred kakima dvema letoma, ko so akademskemu slikarju Borisu Jesihu v tem razstavišču podelili pomembno hrvaško priznanje za področje likovne umetnosti. Boris Jesih, ki ga vidimo tudi na tem posnetku (prvi na levi v prvi vrsti), je prejšnji teden prejel v Ljubljani nagrado Riharda Jakopiča.
© emonin kotiček
Z nakupi velja pohiteti
Pomladansko poletna sezona je že na trgovskih policah v Maximarketu
Sodeč po avtomobilskih registrskih tablicah na parkirni ploščadi in v podzemnih garažah Trgovske hiše Maximarket, lahko ugotovimo, da prihajajo kupci ne samo iz Slovenije, ampak tudi iz sosednjih pokrajia Mvximarket vsekakor koraka s časom naprej. Prwkar preureja tekstilno etažo; ima pa.$e druge načrte.
POSODABLJANJE PRODAJE KONFEKCIJE
Da bi bilja qblačila bolj vidna in. bolj pregledno razstavljena, postopoma zamenjujejo krožna stojala s križnimi. Poleg teh zamenjav potekajo še druga obnovitvena deta, ki ne Ovirajo normalne prodaje. Ko bo preureditev v celoti končana, bo tekstilna etaža še lepša, svetlejšo in sodobnejša.	’
Poudariti moram, da še prevladujejo spomladanske kolekcije, vendar prihajajo na trgovske poliče že znanilci poletja. Med spomladanskimi oblačili naj omenim kostime v modrih barvph -m vzorcih, samostojna krila in blaserje za kombinacije. Za tiste, ki so pri nakupih zahtevnejše, oziroma želijo kaj posebnega, pa priporočam nakupe v specializirani ženski trgovini v kletnem prehodu „Moda MM". Na voljo so oblačila s posebnim poudarkom na modnih krojih in barvah ter modni dodatki, kot usnjeni pasovi, torbice, nakit in drugo.
Med moškimi oblačili, ki so tudi na prodaj v prvem nadstropju, naj omenim modne in športne obleke, bluzone in raznovrstne hlače. Mladim pa so namenjeni bluzoni in hlače iz žameta in jeansa.
MISLITE TUDI NA SVOJ AVTO
Na avtooddelku Maximarke-ta v kleti prodajajo nova dvodelna senčila (roloje) iz prosojne mrežaste tkanine za zadnja stekla avtomobilov Zastava 750 in 101, Renault 4, Golf in Lada. Cena se giblje med 680 in 780 din. Na voljo
TUDI KOPALKE SO 2E NA PRODAJ
Bližajo se prvomajski prazniki, ki jih veliko ljudi izkoristi za kopar^e In sončenje; Seveda bo potrebno obnoviti ustrezno garderobo. V Maximarketu še ni povsem formiran oddelek za oprefflo za (ropanje. Vendar ne iTtpnjka dvodelnih in enodelnih kppatk; kopalnih plaščev, bri-■sac, torb, kopalnih kap in copat, Letošnja ponudba je zelo raznolika v krojih in barvah.
SONCE JE LAHKO TUDI NEVARNO
Če se izpostavljate na videz nedolžnemu prvomajskemu soncu brez kozmetike za sončenje, lahko pride do nezaželenih posledic. Za prvo sončenje priporočam Delial mleko za sončenje z zaščitnim faktorjem 4. Tisti z občutljivo kožo pa naj uporabljajo ta preparat tudi poleti. Posebno otroško mleko Delial z zaščitnim faktorjem 6 bo vaše malčke obvarovalo pred opeklinami. Med posebnostmi naj omenim še novo kolekcijo za sončenje Coperton z dodatkom kokosovega olja TROPI-CAL. Krema NOSCOTE pa je samo za občutljive dele obraza. Poleg naštetih posebnosti prodajajo na oddelku kozmetike v Maximarketu vam že znane kolekcije.
NOVE TALNE IN STENSKE OBLOGE
V	drugem nadstropju trgovske hiše Maksimarket prodajajo nove talne in stenske obloge iz plute. Velikost plošč je 30 x 30
Pravni poduk:
Pritožbe k prioritetni listi prosilcev za stanovanja, zgrajena s sredstvi družbene pomoči v občini Krško, objavljeni v Dolenjskem listu dne 10. 4. 1980, je potrebno dostaviti Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško v desetih dneh po objavi popravka prioritetne liste prosilcev za stanovanja, zgrajena s sredstvi družbene pomoči v občini Krško
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRŠKO
310/16-80
Izdelovanje vseh vrst ključev
ŽARKO KRESE
Glavni trg 2, Novo mesto
(vhod skozi vežo pri Avto—delih)
Vam nudi:
ekspresno izdelavo ključev
za cilindrične ključavnice, avtomobilske ključe	DELOVNI ČAS:
in ostale vrste ključev	vsak dan od 8.30 do 12.30
in v sredo popoldan od 15.30 do 17.30 V soboto zaprto!
centimetrov. Kvadratni meter talnih oblog stane 543,92 din, stenskih pa 178,80 din. Podrobnejša navodila boste dobili pri prodajalcu.
Med tapetami naj omenim še nove vrste dekorativnih tapet Vr-reliefni izvedbi z vdelanimi nitmi v raznih barvah in kombinacijah.	'	.
Talne obloge ITISON vširini 4 in 5- metrov vam odrežejo in zarobijo. Če pa imate posebne želje glede mer, boste prodajalcu naročili;'kar želite, čez teden ali ;dv»vpa; boste lahko že dvignili obloger. ochrezano inza-robljeno. Vse skupa^pft n&ajp-ne kaj dosti več. Prodajne cene Itisona brez robtjenje se gibljejo', med 200 in 400 din za kvadratni meter.	v,
so tudi originalna naslonjala Za glavo za sprednje sedeže avtomobilov GS 1,3, Golf, R 4 TLS in- vse tipe zastavinih vozil. Cena je 583,55 din.
Na voljo so novi modeli ohišij za: avtoradio s predalnikom za. kasete za vozila Golf, R 4, škodo in vsa Zastavina vozila. Omenim naj le še zaščitni premaz TECTYL—VALVOLI-NE ter JOHNSON avtopolituro.
NAKUPI OB SOBOTAH
V	SOBOTO, 19. APRILA, bo Trgovska hiša Maximarket kot dežurna blagovnica odprta od 7,30 do 20. ure. Prav gotovo boste lahko ves dan izkoristili za nakupe, saj je nekaj uric po delu za večje nakupe prav gotovo premalo.
Priporočamo vam, da se z nakupi podvizate, da ne bi bilo nepotrebnih pripomb, da je česa zmanjkalo, posebno nekaterih novosti, ki sem vam jih danes predstavil.
Prijetno nakupovanje vam želi
Vaš
JANEZ DOLENJSKI
VOZNIKI!
ZANESLJIVA ZAŠČITA PROTI KOROZIJI
TECTVL CENTER PETER PERDEC
POD TRSKO GORO 90 Tel.: (068) 22 - 372
3-LETNA GARANCIJA V______________>
Berite »Dolenjski list«
ZLATARSTVO ŠEME LUKA
Partizanska 1 NOVO MESTO
VAM NUDI
— izdelovanje nakita po naročilu
— moderne poročne prstane
— popravilo nakita
— predelavo zlatih izdelkov
'f
t?:v 'i
'U
•'■V: '■»;
* v.
novo m e s t o
INDUSTRIJA
MOTORNIH
VOZIL
NOVO MESTO
DELOVNA ORGANIZACIJA INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO JE ZA VAS PRIPRAVILA NOVA DELA IN NALOGE Dograjujemo proizvodne zmogljivosti in uvajamo nove proizvodne programe iz ppslovno-tehničnega sodelovanja s francosko firmo Renault. -Povečujemo proizvodnjo osebnih vozil Renault 4 in uvajamo nov program osebnih vozil
Delovna organizacija Industrija motornih vozjl NoVp mesto izpolnjuje obveznosti s '	pm SRS 28 ***** t*76 ~ 1«», * katerim ji je bde
***?& 't™*"** avtomobilske industrije na področju proizvodnje osfebnih ter dostavnih vozil-m prikolic.	'
*e	^otofriih'vozil sprejela in jih tudi uspešno izpolnjuje, se
™ osv»janje in uvajanje novih proizvodnih programov iz poslovno-tehmčnega sodelovanja s francosko firmp Renault.	h«««*™,
zanirnivo^^m^^ilk P/®*ta>o n*i*h izd®H‘w '^«"0 nove Sodelavce.iktjim nudeno zanimivo delo-in možnost nadaljnjega izpopolnjevanja na delu in ob delu.	ro
Naj naštejemo nekappodroč^dbla, primernih za zaposlitev	e
M-’’ i--	...	,	;	j
in je možrtb takoj nastopiti delo: - montaža osebnih vozil R—4 in R—18 ter montaža dostavnih vozil
- mehanska obdelava: delo na obdelovalnih strojih, stružnicah, ha avtomatih; polavtomatih, rezkalnih strojih. Vrtalnih strojih in ročna obdelava
- karosernica: kleparska, ključavničarska dela, električno varjenje, točkovno in plamensko varjenje, enostavna kleparska dela v pripravah za obdelavo in sestavo karoserij
- lakirnica: kvalificirana avtoličarska opravila; za nekvalificirane delavce in priučene delavce: priprava za lakiranje, brizganje, kitanje, tesnjenje, brušenje
- presernica: ključavničarska dela in delo orodjarjev za vzdrževanje in nastavitev; za nekvalificirane delavce in priučene delavce: delo na stiskalnicah in na liniji kolesnih obročev
- na področju materialnega poslovanja: transport materiala, skladiščenje in priprava materiala
- tovarna prikolic: kvalificirana dela pohištvenih mizarjev in ličarjev za nekvalificirane in priučene delavce: delo pri sestavi, obijanju in montaži prikolic.
Posebno zanimivo delo nudimo mlajšim delavcem, ki želijo pridobiti kvalifikacijo ob delu.
Na področju izobraževanja mladih delavcev imamo dolgoletne izkušnje, ki jih dopolnjujemo z rešitvami, ki jih prinaša zakon o usmerjenem izobraževanju.
/<( ‘ni
vabimo mlade delavce
da skozi redne oblike izobraževanja ob delu nadoknadijo tisto, česar do sedaj noso mogli, in se odločijo za poklic, ki ga bodo pridobili ob delu, in sicer na naslednjih področjih:
— montaža osebnih in dostavnih vozil
— oblikovanje pločevinskih delov
— obdelava karoserij
— varjenje
— brizganje laka
— izdelava pohištvenih elementov
— montaža lesnih elementov.
Šolanje bo organizirano v prostem času in prilagojeno potrebam delavcev. Uspešno zaključeno šolanje in pridobljena ene od zgoraj navedenih kvalifikacij daje istočasno tudi to prednost, da je s tem dosežena oz. zaključena osemletka, s čimer se izpolnjujejo poqoii za nadaljnje izobraževanje na katerikoli šoli.
kvalificirani delavci
Za odgovorna dela in naloge v Tovarni avtomobilov in prikolic sprejmemo na delo večje število kvalificiranih delavcev, zlasti za dela in naloge v vzdrževanju, kontroli in v intervenčnih skupinah, in sicer:
— KV ključavničar
— KV avtomehanik
— KV avtoklepar
— KV avtoličar
— KV orodjar
— KV strugar
— KV obratni električar
— KV elektromehanik
za proizvodnjo prikolic:
— pohištveni mizar
— splošni mizar
— specializirane delavce za montažo pohištvenih elementov. AVTOBUSNI PREVOZI
Poleg 32 obstoječih avtobusnih linij za prevoz delavcev na delo in z dela, s katerim pokrivamo celotno Dolenjsko, del Posavja in Belo krajino, uvajamo dodatne avtobusne linije na naslednjih relacijah:
— Brežice—Krška vas-Drnovo—Jelše—Novo mesto
— Studenec— Raka—Hrvatski Brod—Šentjernej—Novo mesto
— Bistrica-Hrastovica—Gabrijele—Mokronog
— Dolina—La kence—Srna rjeta—Novo mesto Po potrebi bomo tudi v bodoče odpirali nove proge, da bomo zagotovili udoben prevoz delavcev na delo in z dela. Delavci, ki se vozijo na delo in z dela z našimi avtobusi, plačajo minimalno udeležbo za avtobusno karto, mesečno 60.00 din.
Če ste se odločili delati z nami v danes 6000-članskem kolektivu, ki si je pogumno zastavil ambiciozen program razvoja, boste tudi vi z uspešnim delom prispevali svoj delež k razvoju slovenske avtomobilske industrije.
Kandidate vabimo, da pošljejo pismene vloge ali se zglasijo v kadrovskem oddelku katerikoli dan, kjer so jim na voljo podrobnejše informacije o delu in pogojih dela.
311/16-80
\.
PETROL LJUBLJANA TOZD Trgovina na drobno BRE2ICE
obl ja v tja
prosta dela in naloge SNAŽILKE
in sicer za: bencinski servis Novo mesto II — Cesta Herojev 50 in bencinski servis MOKRONOG
Pogoji:
— NK delavka
Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas z delovnim časo n 4 ure dnevno.
Poskusno delo traja dva meseca.
Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom je trteba poslati v 15 dneh po objavi oglasa na TOZD Trgovina na drobno, Brežice.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka.
Rekorden Žužkov tek v Novi Gorici
Na tekmovanju v Novi Gorici je bil Žužek za las ob prvo mesto in z odličnim časom 14:00,9 dosegel nov dolenjski rekord v teku na 5 km — Tudi B. Okleščen postavil v metu diska nov osebni in dolenjski rekord 49,40 m
V Novi Gorici so slovenski atleti dosegli ali izenačili celo vrsto republiških rekordov. Zanimivo je, da so domačini Piculin, Vinazza in Benedetičeva novi rekorderji in sorekorderji, od ostalih pa sta se
‘ m in Seliškarieva na 400 m.
v Novi Gorici ga je popravil za cel
J
Dolenjci zasidrani na dnu
'rnpmaljci presenetili Brežičane — V ženski ligi nič novega — Novomeške igralke še vedno na drugem mestu
~ OITT
Tretje spomladansko rokomet«^ kolo je prineslo uspeh i ^jboljšt mu dolenjskemu predstavniku,, ribniškemu Inlesu, v drugi ; ^ezni ligi, medtem ko sta ekipi v slovenski ligi, Sevnica in Inles i zgubila, derbi med Brežičani in Črnomaljci fla so-dobili gostje. Pri^ < atletih je zadnja Lisca doma izgubila z Izolo, igralke Kočevja so' i lobile doma, Novomeščanke pa v gosteh v Ajdovščini.
PARTIZAN TUS -INLES
21:27(7:12)
Ribničani so ves čas tekme vodili rJ njihova zmaga ni bila nikoli v ievar(jffcti. V: Slovenj gradcu so ;ostje prikazali lepo m domiselno gro in pred kakimi 600 gledalci j ovstfflJ nadigrali igralce Partizana, j ostjy,so bili boljši v vseh elementih j re. Kar se je seveda odražalo tudi v zultatu. Najvišja prednost Ribni-ino\tije znašala, kar« enajst za(le-1 ;ov. Nahvaliti velja vse igralce, še jpsebrcf* pa io se v tej lepi igri KlliktfHili Karpov, J. Ilc in vratar \ersry6.	.»
Inles: Kljun, Križman 6, D. Ilc 2, Ilc S, Fajdiga 1, Kalajžič 2, rpm 8, Troha. 1, Ambrožič 2, ite, Putre, Kersnič.
6? USPEH V ,if* BREŽICAH
v__ m derbiju sq slavili rnomlja, ki so v Brežicah oreprtf^vo ugnali domačine z re-Sultatoi 25:28 (12:12). Medtem ko je la igra v prvem polčasu <jokaj ( ikovredna, so se v drugem gostje	i hitro odlepjp-.in;povedli .
colo s etimi goli	i
jjspeh zasluzen ttro^gtMffujfSci i1 Vratar 1 ictič. ki je ubranil tudi štiri »dem# /rovke- Najboljši strelec
frnon cev je bil Ristič, nekdanji ralec ovega mesta, ki je zabil \ evet ov, kolikor jih je dal pri I omač !\ Vervcrga.
Sevu i - Lipa 20:31 (11:6) -Tudi z : ‘ago se igralci Sevnice ne bi jdlepil i oa zadnjega mesta na lestvici medtem ko so igralci Lipe la tret n mestu, le dve točki za odilm V prvem polčasu so se iomač ■/. borbeno in požrtvovalnol ekako upirali nasprotni-loljši strelec tekme je bil Trbovc, ki je dal devet
četrtem mestu, v prihodnjem kolu pa igrajo v gosteh pri zadnjeuvrSčeni Lisci v Sevnici.
Mlinotest - Novo mesto 10:17 (2:12) - Nekdanjim zveznim ligaši-cam iz Novega mesta v Ajdovščini ni bilo težko osvojiti novi točki. Potem ko v prvem polčasu tako rekoč niso dovolile domačinkam, da bi metale na (gol, so v drugem, loo je bila zmaga ze povsem gotovo v njihovih rokah, popustile in dovolile, da so domačinke močno ublažile poraz.	•
Lisca - Izola 8:14 (6:5^ — Igralke iz Izole na gostovanju v Sevnici niso imele težkega dela, čeprav so prvi polčas dobile domačinke. V drugem delu igre je prišla do izraza razlika v kvaliteti iri Izolčanke so z zmago v Sevnici obdržale dve točki prednosti pred i zaslcdovalkami iz Novega mesta.'
NAJHITREJŠI DOLENISKI MARATONEC
Na nedavnem riiaratonskem i tekii’ Vasja
E^i^ljšai	rekord'
v tej najdaljši tekaški preizkušnji: 42 kilometrov in 195 metrov je pretekel v 2 urah, 50 minutah in 14 sekundah.
REKREACIJSKI
NOGOMET
° 6n
iom'ol
lomac
>olov6s
Aen
Kaže
naprej
idpravi
seprav
elje - Inles 32:18 (16:8) ta so se Ribničani vdali že aj so se na tekmo v Celje le s sedmimi igralci, o Celjani, ki so s Poletom
}a vrhu razpredelnice, zmagali brez ežavJu /. veliko razliko, igia ni bila lezaiffl :va in so maloštevilni glc-lalciVlahko celo videli nekaj lepih kcij na obeh straneh. Pri Inlesu je jveč >olov zabil Andoljšek, sc-em.
Na lestvici je Sevnica le z 2 očkama prepričljivo na zadnjem lestu; na predzadnjem pa Inles, ki i zbral 5 točk, Črnomelj na 9, jih na 12, Brežice na 8. pa 14. V rihodnjem kolu se bodo pomerili vi evnici istoimenski klub s prvouvr-Čenim Poletom Ribnica gosti ekipo Brežičani igrajo z Ru-arjem v Trboljah, Črnomaljci pa
oštanja, Brežičani igrajo
— • •• • Crnomayci pa oma s Pekom’ Zvezni liga s Inles
ihko na domačem terenu v igri z linervo pričakuje zmago.
NOVOMEŠCANKAM NOVI TOČKI?
V prihodnjem, 14. kolu, ženske Rokometne lige se bodo favoritinje,
' Tike Novega mesta, doma pomeri-z vrsto Maribora. V dolenjskem rbiju bosta igrali-Lisca in Itas iz očevja. Sentjernejčanke, ki v le-ašnjem prvenstvu igrajo solidno, ne lorejo pričakovati uspeha v tekmi s enutno vodilnimi igralkami Izoli.
DVE ZMAGI,
EN PORAZ
: Itas Kočevje - Maribor 21:16 (10:11) - Igralke Kočevja so si priborile prvi točki v spomladanskem delu prvenstva. V igri proti vrsti Maribora je sprva kazalo, da s tem ne bo nič, saj so gostujoče igralke ves prvi polčas vodile in ga tudi zaključile z golom prednosti. ■V drugem delu igre pa so domačinke zaigrale bolje ter z zanesljivo igro povedle in prednost obdržale do kor
Za
sta zaslužni
predvsem Mišmaševa in B. Jeričeva. Kočevarke so s 16 točkami na
V ribniški občini se je začelo tekmovanje v rekreacijski ' nogometni ligi, v kateri nastopa deset moštev. V 1. kolu so igrali takole: Grčarice-Borec 9:1, Lončar-Ra-kitnica 2:3, Gora-Mladina 5:2, Ve-terani-Sodražica 2:4, Slemena-Loški potok 2:4.
V SPOMIN JOŽETA MRZLAKA
V soboto in nedeljo bo na kegljišču Loka v Novem mestu tekmovanje za memorial Jožeta Mizlaka. Tekmovanja se bodo udeležili najboljši tekmovalci iz slovenskih klubov ter več dolenjskih kegljačev, prijateljev pokojnega kegljača in športnega delavca Jožeta Mrzlaka.
HOČEVAR NAJBOLJŠI MLADI KEGLJAČ
N a zadnjem finalnem nastopu republiškega mladinskega kegljaškega prvenstva za posameznike v soboto in nedeljo je na kegljiščih novomeškega doma JLA in na Loki nastopilo 40 tekmovalcev, med njimi štirje iz Novega mesta. Republiški prvak je po pričakovanju postal Matjaž Hočevar, Slovcnijaceste, s 3.406 podrtimi keglji. Vukšinič je bil 15., Fink pa je zaiedel 17. mesto.
VODI
DALMACIJA
Po dveh nastopih na kegljaškem prvenstvu Dolenjske za ženske vodi članica novomeške Iskre Angelca Dalmacija s 785 podrtimi keglji, druga je Kacin (Novoteks) 756, sledijo Helena Baškovič (Iskra) 753, Poljak (IMV) 742, Vencelj (Mercator) 738 itd.
POSLEJ TUDI KOLESARJI VETERANI
V sredo, 23. aprila, bo kolesarsko društvo Novoteks v svojih prostorih (bivša čolnarna na Loki) pripravilo ustanovni občni zbor za sekcijo veteranov. Sestanek bo ob 19. uri, na zbor pa vabijo vse, ki se zanimajo z< kolesarski šport. Pomenili se bodo o delu te sekcije in seveda pri tem upoštevali tudi želje starejših kolesarjev.
mednje vpisala še Kopitar na
Od naših moramo pohvaliti Metoda Žužka, ki je v izredno močnem teku na 5 km ves čas tekel v vodilni skupini in nato v finišu skoraj premagal Kačarja. Pravzaprav je bil tek na 5 km obračun med najboljšimi jugoslovanskimi specialisti na 3000 m z zaprekami, saj je nastopil tudi državni rekorder v tej disciplini Svet,, ki pa je zaostal za približno 40 m. Žužek je s svojim rezultatom presegel normo, ki je potrebna za naslov športnika zveznega razreda. Če bi vodilna skupina začela s
tnišem nekoliko prej, bi Kačar in užek gotovo tekla pod 14 minutami.
Več kot 3000 km, kolikor jih je Žužek pretekel od lanskega novembra ao aprila, se je že prvi tekmi na stezi obrestovalo v rezultat, ki ga tako zgodaj nista pričakovala niti atlet niti njegov trener. 29. aprila čaka Žužka se en start na 5 km, tokrat v zelo močni mednarodni konkurenci na mitingu ,.Split 80“.
Tudi drugi rekorder z ilovogo-riške tekme Boris Okleščen je letošnjo zimo vadil več kot prejšnja leta in je že na začetnih tekmah Drese Kal svoj lanski dolenjski rekord;
.i i. ■
Odlične strelke
 iJ3X______________________________
Na republiškem strelskem tekmovanju ekipa Pionirja (NM) druga, Kočevja pa četrta — Učakarjeva (KO) 359 krogov ^
...................     -i---------
Minulo soboto je bil v.Kočevju finale republiškega prvenstva dopisne lige ženskih ekip i zračno puško. Organizirala sta ga občinska strelna zveza in strelska, družina „Mirko Bračič". Med ekipami je zasedla prvo mesto ekipa Kranja (1374 krogov), 2. Pionir Novo mesto (1372), 3. Ljubljarfa-Moste (1298) in 4. Kočevje (1291!).
Tudi med posameznicami so se Dolenjke dobro odrezale: 1. Nada Učakar (Kočevje), 2. Martina Bračko (NovO mesto), 5. Sonja Medle, 6. Stefka Šega (obe NM), 8. Marij aŠkufca (Kočevje) itd.
Tak način tekmovanja v streljanju vso Slovenijo .organizirala
sl&^tteKk* žViža 3?1%tt>jnc., -V lirialni>de1 tega tekmovanja so sc uvrstile ekipe Kranja z 8461 krogi. Pionirja Novo mesto z 8271 krogi, Ljubljana-Mostc z 8188 krogi, labora-Ježice 8123 in Kočevja 7844 krogov. Med posameznicami je bil pred finalom vrstni red naslednji: 1. Sabo 2164 krogov, 2. Brezar 4132, 3. Valentar 2126 (vse tri Kranj), 4. Učakar (Kočevje), 5. Vrščaj (LJ.-Moste) 2106, 6. Bučar (Pionir NM) itd.
Zmagovalna ekipa in zmagovalka pri posameznicah sta dobili pokale, najboljše tri ekipe in najboljše tri posameznice pa še medalje in diplome-
J. P.
V Mokronogu za republiške naslove
Telesnovzgojno društvo Parti-P
stva v malem maratonu (na 25
zan 17.
letos
rven-
>vzgoj
Mokronoga bo organizator republiškega stva v malem maratonu km dolgi progi), ki bo v nedeljo, 20. aprila, ob 10. uri, na progi Mokronog - Mirna - Šentrupert - Prelesje - Hrastovica -Pijavice - Mokronog. Športni delavci iz Mokronoga so žel dvakrat organizirali mali maraton v počastitev občinskega
praznika, zato odbor za tclc-movanja republiške atletske zveze ni imel pomislekov, ko je odločal o njihovi kandidaturi. V
Atletski zvezi Slovenije so prepričani, da bodo organizatorji iz vrst TVD Partizana Mokronog uspešno opravili svojo nalogo, t:<ko kot so ?nako nalogo uspešno opravili lani športni delavci ZTKO Krško in TVD Partizana Leskovec, ko je bilo prvenstvo SRS v Leskovcu.
Kot prejšnja leta, bosta tudi letos istočasno tekmovali dve skupini: člani (1960 - 1946) in veterani (1945 in starejši). Naslov prvaka SRS iz Leskovca bo branil naš najboljši maratonec Numan Ukič, član celjskega Kladivarja, ki je tudi olimpijski kandidat. Vsekakor pa ne gre pozabiti tudi velenjskega tekača ing. Josipa Šamuja, ki je ne-' davno zmagal na znanem YASSA maratonu v Varaždinu. Od dolenjskih tekačev pa ima največ upanja za visoko uvrstitev iz Novega mesta.
F. MIKEC
meter. Seveda' ni dvoma, da bo kmalu dosegel 50 m. Na otvoritvenem mitingu je zasedel 4. mesto z enakim rezultatom kot tretji. Nje-
rv rezultat jc tako kdt Zuzkov na km najboljši v Sloveniji. Pred svojimi tekmici je za več kot 3 m.
Ostali novomeški atleti so v Novi Gorici dosegli povprečne rezultate. Keržan jc na 100 m dosegel 11,2, Šega pa 11,6. Kranjčič jc skočil 671 cm, a je imel le tri skoke in je samo enkrat zadel odrivno desko. Soliden jc bil Virant v disku (41,88 m), Kraljeva je v daljino skočil489 cm, Stupar pa jc 400 m pretekel v 52,6 s.	:	-
Gotovo bo odslej uspeh na strani tistih, ki imajo steze pokrite z umetno snovjo. Zato tudi večkraten
ZAČETEK S CIKLOKROSOM
V soboto se bo s ciklokrosom v Ljubljani zares začela letošnja kolesarska sezona v Sloveniji. Tekmovanja v tej zanimivi zvrsti kolesarskega športa se bo udeležilo tud: dokaj številno zastopstvo Novo-teksa, in sicer v kategoriji pionirjev ter članov C. Še posebej, dobro so pripravljeni najmlajši tekmovalcu
OBE IZGUBILI
V predzadnjem kolu slovenske odbojkarske lige za ženske sta obe dolenjski vrsti gladko izgubili. Nwo-mešč anke so igrale v Mežici in več pokazale le v zadnjem nizu, ki so ga izgubile na 14, prva dva pa na tri oziroma šest. Igralke Kočevja pa so gostovale v Ljubnem in prav tako izgubile s 3:0. V zadnjem leolu se bo Krka doma pomerila \ vrsto Golovca, Kočevke pa bodo gostile Mežico.
NOVOMEŠKI PLESALCI NA PRV IH MESTIH
Na plesnem festivalu mladih v Pionirskem domu v Ljubljani, ki so ga pripravili v okviru državnega prvenstva in na katerem je sodelovalo več kot 500 mladih plcsalceviz vre Slovenije, sb .bili v klasičnih ptosih mladi člani(irtovomeškcga plesnega kluba najboljši Med pionirji je prvo mesto dosegel par Kocijan - Judež, med mladinci pa so novomeški pari v obeh kategorijah zasedli prvo in drugo mesto. Med mladinci 1 sta bila prva Novak -Blatnik, drugo mesto pa je zasedel par Zajc - Vidrih, v drugem razredu jc na prvem mestu par Kapš — Bračko, na drugem pa Furlan -Bregar.
uspeh Novogoričanov ni nobeno presenečenje. Presenetljivo pa jc, da pri nas v Novem mestu atletiko zapostavljamo, da ni enotne akcije za rekonstrukcijo stadiona, oziroma da jc na tisoče izgovorov za njeno odlaganje. Drugi športni objekti in gradnje pa kar lepo napredujejo in za nekatere bomo morali športnike
gradnje pa kar lepo napredujejo in za nekatere bomo morali športnike šele najti. Novomeška športna politika je neusklajena s slovensko usmeritvijo, pojavljajo sc celo nestrokovno sestavljeni kriteriji za vrednotenje športnih panog v občini. Znanstveno ovrednotenje z upoštevanjem vseh parametrov so namreč zc pred nekaj leti opravili strokovnjaki na VŠTK v Ljubljani in na osnovi izsledkov določili prioritetno lestvico • Ker je bilo pričakovati, daje naravna vrsta za ureditev vadbenih razmer zdaj na atletiki, bi rad poudaril, da od novomeških atletov lahko pričakujemo rezultate le v tistih disciplinah, kjer steza ni bistvenega pomena. V sprintu, tekih z ovirami in skokih so vsakršna pričakovanja odveč. Rezultati, ki jih bodo naši tekmovalci dosegi tu, bodo le spet srečnih okoliščin in trde volie, ne pa družbeno urejenih vadbenih razmer.
Zaenkrat lahko ugotovimo, da sta na otvoritvenem mitingu dosegla najboljšo uvrstitev in rezultata prav tista ava tekmovalca, ki nanju slaba steza ne more bistveno vplivati -tekač na dolge razdalje Žužek in metalec diska Okleščen. Ostali bddo dosegli tekmovalno formo pozno v sezoni in (norda že prepozno, da bi kandidirali za nastope v reprezentančnem dresu.	•	i	;
JANEZ PENCA
MNOŽIČNO V SODRAŽICI
Prejšnjo soboto je TVD Partizan Sodražica po dolgih letih spet organiziral občinsko pionirsko prvenstvo v namiznem tenisu, ki se ga je udeležilo 68 tekmovalcev in tekmovalk iz Ribnice, Loškega potoka, Grčaric in Sodražice. Rezultati: mL
§ionirke: h Zavodnik, 2. Gašperič, . Zajc (vse Sodražica); ml. pionirji! 1. Hočevar (Ribnica), 2. Lavrič (Loški p.), 3. Ostrovski (Grčarice); st. pionirke: 1. Gašperič, 2. M. Zavodnik, 3. Zajc (vse Sodr.); st. pionirji: 1. Petek (Ri), 2. Gašperič (Sodr.), 3. Grbec (Grč.).
• - ..	>■	-	~	...-MA
VODITA DONIT IN PONIKVE
V 1. kolu spomladanskega dela območne rokometne lige Ribnica so »rali takole: Ponikve-Dobrepolje 25:20, Stična-Višnja gora 35:27, Donit-Loški potok 41:15, Šentvid-Itas 20:22. Po osmih kolih imata Donit in Ponikve po 13 točk.
Bela krajina vodi
Elan nadigral vodilno enajsterico — Kočevje prosto1
Z osvojeno točko v gosteh in nenadejano zmago novomeške enajsterice nad prvouvrščeno ekipo Kopra se je črnomaljska Bela krajina po zadnjem kolu’ prebila na čelo lestvice v zahodni skupini slovenske no-gometne lige, še vedno pa imajo Črnomaljci eno srečanje več kot Koprčani. V prihodnjem kolu tako Koper kot »ela krajina igrata a oma — Cmo" maljci s Kočevjem — tako da se lestvica veijetno ne bo spreme* nila.
ELAN — JCOPER
2:1, (jf:l)
Po lepem in za igro nadvse primernem vremenu sta enajsterici' Elana in Kopra na stadionu Bratislava in enotnosti pred maloštevilnimi igralci prikazali za ta rang tekmovanja dokaj dober nogomet. Vsekakor jc zasluzena zm^ga domačinov nad favoriziranimi gosti lep uspeh. Tudi po vodilnem golu se domači igralci niso umaknili v obrambo minimalne prednosti, marveč so proti koncu tekme Smeli celo še nekaj priložnosti, da dosežejo še, kakšen gol. Oba zadetka za Elan je dosegel Janežič, pravega v 10. m drugega v 56. minuti igre. Po doljsem času je v moštvu spet zaigral vratar Retelj, ki je pokazali, da zanj trenutno še m primerne zamenjave. Ne samo, da je dobro branil, marveč ima tudi dober pregled nad igro in prvilno razporeja, igralce v obrambi.
TABOR - i BELA KRAJINA { 1:1 (0:0)
V Sežani so igralci Bele krajine zamudili vrsto priložnosti, da bi domov odnesli obe točki in se še' bolj »oklenili” prvega mesta na.1 lestvici. Črnomaljci so povedli z_
folom Kramariča v 60. minuti igre,-omačini pa so izenačili, ko je.' sodnik petnajst minut pred koncem'' dosodil najstrožjo kazen.	'i
Bela krajina: Furlič, Župančič, Simčič, Grguraš, Vrščaj, Weiss, Dormiš, Kramarič, štefanič, Curk, Barbarič.
Šti
Lepa zmaga po brezkrvni igri
Novomeški košarkarji odpravili Kraški zidar — Njihova najslabša točka je še vedno slaba obramba — Dolenjski derbi Metličanom — Podbočje odpravilo favorite
Največje presenečenje tega kola v slovenski košarkarski ligi so otovo pripravili igralci Podbočja, ki so kot gostje premagali 'avorizirano ekipo Kamnika, ki kljub temu nenadejanemu porazu še vedno krepko vodi v svoji skupini.
I
NOVO MESTO-KRAŠKI ZIDAR
82:68(41:36)
Zanimivo jc, da so košarkarske tekme v Novem mestu ali hudo dramatične in napete tako rekoč do zadnje sekunde ali pa mirne, blede in uokaj nezanimive. Eno takih predstav jc kakih 400 gledalcev videlo tudi v soboto, ko so se domači košarkarji pomerili z igralci Krškega zidarja iz Sežane- Novo-meščani so sicer v prvem polčasu povedli in si ustvarili solidno pre^
dnost, ki pa so jo v drugem z ležerno in brezkrvno igfo kmalu
Švinger, steber Betijine obrambe. Domači so sicer igrali brez treh igralcev iz prve" peterke, vendar to ne zmanjšuje uspeha Metličanov. ■
Kočevje: Držek 2, Kirn 6, Selan 2. Gergar 16, Ambrožič 12, S. PaDež I. R. Papež 8, Bončina 20, Kordiš 6.
Beti: Durakovič 9, Gršič 12, Žabčič 33, Švinger 15, Vivoda 10.
KAMNIK-PODBOČJE
64:66(28:33)
Borbeni igralci Podbočja se niso: vnaprej predali niti na gostovanju
Sri prvouvrščenem Kamniku, ki je o sobote izgubil eno samo tekmo.' Očitno so favoriti podcenjevali nasprotnika, k; pa je to znal aobroj izkoristiti. Že polčas so igralci’ Podbočja dobili m tudi na koncu i tesno, a zasluženo zmagali.
Podbočje: Nikezič 8, J. Gramc 4", Kodrič 5, Jurečič 10, Strgar 16, Jazbec 23.
zapravili. Gostje so celo povedli in bolj spletu raznih okouščih kot dobri in zreli igri domačih igralcev gre zasluga, da so na koncu zmagali s precejšnjo razliko.
Novo mesto: Ivančiči 1, Seničar 22, Munih 20, Plantan 17, Kovačevič 12.
Čeprav zadnji rezultat ne govori o tem, pa je kljub temu treba povedati, da jc najslabša točka Novomeščanov igra v obrambi, še posebej zapiranje prostora in skok za odbitimi žogami. Igro v obrambi, po mnenju strokovnjakov najpomembnejši n odločujoč element košarkarske igre, bo pač morala ekipa, ki se bori za vrh v supcrljgi, izboljšati, še posebej, če ima ambicije tudi v tekmovanju v višjem rangu.
KOČEVJE - BETI
73:79(28:34)
Metličani so na gostovanju v Kočevju povsem zasluzeno zmagali, največ zaslug za to pa imata Žabčič, ki je dosegel največ košev, in
i
OBRAMBA ŠEPA - Zaradi ne dovolj izpiljene in včasih kar ..zaspane” igre v obrambi dobijo novomeški košarkarji precej nepotrebnih košev, seveda pa so zatrdi slabše obrambe lahko tudi ob zmago.
Delavski svet
DOLENJSKEGA PROJEKTIVNEGA
BIROJA
Novo mesto
razpisuje
proste naloge in opravila
direktorja delovne organizacije
Poleg z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpoljevati še naslednje pogoje:
a) da ima visoko strokovno izobrazbo pravne, ekonomske ali tehnične smeri, ki odgovarjajo dejavnosti delovne organizacije
b) da ima najmanj 7 let delovne dobe in vodstveno oziroma vodilno prakso
c) da je dmžbeno-politično aktiven in moralno neoporečen ter da ima organizatorske sposobnosti.
Kandidati naj svoje pismene vloge z opisom dosedanjega dela dostavijo v 15 dneh od dneva objave v zaprti ovojnici z označbo „ZA RAZPISNO KOMISIJO".
284/1 5-80
NOVOLES LESNI KOMBINAT NOVO MESTO
Delavski svet
TOZD Tovarna akrilnih plošč TREBNJE
razpisuje dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TOZD
pod naslednjimi pogoji:
1. da ima visoko strokovno izobrazbo lesne ali druge ustrezne smeri ali z delom pridobljene zmožnosti za opravljanje del in nalog direktorja,
2. da ima nad 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših del,
3. da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti,
4. da je moralnopolitično neoporečen.
Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v roku 45 dni od objave razpisa na naslov: „NOVOLES" lesni kombinat, kadrovski oddelek — 68351 STRAŽA
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 60 dneh po zaključnem razpisu.
312/16-80
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ"
KRŠKO - TOZD ENERGIJA
objavlja
prosta dela in naloge za:
1 KLJUČAVNIČARJA
Pogoji:
- kvalificiran ključavničar delo v treh izmenah
3 NK DELAVCE ZA DELO V KALORIČNI CENTRALI
Pogoji:
— NK delavec
— delo v treh izmenah
Vsa dela in naloge so za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15*dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
308/16-80
im
SVETU OKOLI
USTREŽLJIVA ŽENA -
Neki Attilio Tonello je lahko povsem prepričan, da mu žena nekaj časa ne bo ustrežljivo posodila avtomobila. Zadnjič, ko je to storila, je možiček s sposojenim avtom malo okoli popeljal neko prijateljico noči. Od ljubezenskih naporov izčrpani Attilio je nato povzročil prometno nesrečo, v kateri si je prijateljica polomila nekaj nebistvenih delov telesa in 70 dni ležala v bolnišnici. Zdaj Tonella toži in zahteva od njega 2,7 milijona lir. Toliko približno bi namreč zaslužila v tistih dnevih, ko so jo imeli v rokah zdravniki
VRNJENA LJUBEZNIVOST — Celih 5 let je šofer avtobusa Bronkie Bronkhorst v
obče in svoje zadovoljstvo prevažal potnike na neki mestni
progi v Pretorijl Nedavno pa so ga zaustavili policaji - zaradi prehitre vožnje. S šoferjem že leta zadovoljni stalni potniki so v nekaj sekundah zbrali 6 funtov in plačali mandatno kazen.
OPROSTITE, OPICE! -
Med ameriškimi predvolilnimi zdrahami je neki nasprotnik predsednika Carterja v govoru mimogrede pripomnil: „Pose-kali so največja drevesa, opice pa so ostale!” Duhoviti stavek je postal priljubljena krilatica, dokler se ni oglasila starejša gospa in od Carterjevega političnega sovražnika zahtevala, naj se opicam opraviči Takole je napisala dama: „Kot velika prijateljica opic menim, daje te živali nemogoče in zanje žaljivo primerjati s katerokoli posadko Bele hiše.”
JUŽNOAMERIŠKI TELEFON - Kdor v Buenos Airesu zaviti napačno ali pa nepopolno telefonsko številko, mora poslušati naslednji stavek: „Šte-vilka, ki ste jo zavrteli, je napačna. Prosim, da še enkrat pogledate v telefonski imenik. Vendar ne psujte, ker nima to prav nobenega pomena, poslušate samo gramofonsko ploščo, gramofonsko ploščo, gramofonsko ploščo...”
Kaj so pred	80 leti pis Dolenjske Novice.
Ne taki, kakršni naj bi bili
(Vsaj t o 1 i k o) naj bi se naša dolenjska prešičje reja glede množine doma prirejenih prešičev prej ko prej povzdignila, da ne bi trebalo i? Štajerske, osobito pa ne iz Hrvatske, prešiče na dolenjske trge dovažati. To dovažanje prešičev, osobito iz Hrvatske je naši prešičji trgovini v dvojnem obziru kar naravnost jako škodljivo. Ne le, da gre domač denar za blago, katero bi se lahko doma priredilo, v drugo deželo, marveč se s tem tudi najgladkejša pot upeljavi najhujšega sovražnika naše dolenjske prešičjereje ter trgovine odpira, namreč — prešičji kugi. Posebno medla pa je naša prešičja trgovina v zadnjem pomladnjem času. Rejeni, pitani prešiči so v zadnjem času kar bele vrane; plemenih pa tudi ne dostaja, osobito še bolj odraslih. Teh slednjih kar o&očno toliko na trg ni, kolikor se jih v spomladnjem času išče. In kar se jih privozi, kakšni so to? Večinoma, ali boljši rečeno skoraj brez izjeme ne taki, kakor-šni naj bi bili, namreč spretno rejeni, marveč so prav mršavi.
(Kako se imamo) tukaj v daljni Ante-Pri nas je trgovstvo aii „business’ vse, kar
riki.
Ne samo
člen v verigi razočaranj?
V Angliji začeli s kliničnimi raziskovanji, ali „interferon" zdravi tudi raka
V Veliki Britaniji je zače-obratovati poskusna to-
varna za proizvodnjo interfe-rona, proteina, ki ga proizva-
6jo celice, okužene z virusi, gotovili so, da je ta protein uspešen tudi zoper nekatere vrste raka.
Interferon so odkrili v Veliki Britaniji leta 1957 in od takrat ga poznajo kot sredstvo za preprečevanje rasti virusov. V neposredni bodočnosti ^ bodo po izjavah zdravnikov in biologov začeli na klinikah uporabljati za preprečevanje in zdravljenje infekcij, kot so
CII, KI
najrazličnejši prehladi, ošpice, razne vrste koz itd. Torej za bolezni, kijih povzročajo
virusi.
Ena od nevšečnosti, ki jih imajo z interferonom, je, da je učinkovit samo pri tisti vrsti bitij, od katerega so ga dobili. Od ljudi in za ljudi ga torej ni mogoče pričakovati v večjih količinah, saj bi jih sicer morali kar precej pobiti. Na Finskem in v Veliki Britaniji so na srečo iznašli nove metode proizvodnje interferona, z njimi bodo bojda kmalu odpravili tudi to nevšečno dejstvo.
Med preučevanjem zdra-
vilnega proteina se je mimo-
grede izkazalo, da je interfe ron sposoben aktivirati celice, da so potem napadle rakaste tvorbe. Zlasti je učinkovit na človeški koži, dobro deluje posebno na bradavice. Ždaj raziskovalci previdno izjavljajo, da so za interferon dokazali, „da vpliva na rast nekaj vrst :1< J ' ‘
človeškega tkiva”.
J
mm-
PRITLIKAVA DRAGOCENOST - Na levi je 130 cm visok 300 star in milijon mark vreden kitajski brest, na desni pa njegov m* visok mlajši brat, kije preživel samo 60 zim, vendar je treba zal denarnice kljub temu potegniti 200.000 mark.
Drevesce z rodovnikom
Za japonskim svetim drevescem bonsai prodira v Evro tudi kitajski pritlikovček — Malemu brestu prav
penjing
Ko je Hua Guo Fenglani obiskal Zvezno republiko Nemčijo, je njegova delegacija prinesla s seboj nenavadno darilo; 10 kitajskih drevesc penjing iz družine brestov. Tako dobiva malo japonsko drevo bonsai, ki ga že pozna ves svet, konkurenta.
V japonščini pomeni bonsai drevo v cvetličnem lončku. Kakšen je torej njegov kitajski tekmec? Že pred poldrugim tisočletjem so Kitajci penjing proglasili za umetnino. Da ta brest ostane majhen, mu na določen način porežejo ko renine. deblo in ukrivijo veje v želeno obliko. Na tak način vzgojeno drevesce je na Kitajskem vse do danes simboliziralo
naravne pojave.
Drevesce „zraste” nekako v desetih letih, z desetletji in stoletji življenja pa postane neprecenljiva starina. Drevo, ki ga je v ZRN prinesla kitajska delegacija kot vzorec, da bi pospešili trgovino z njimi, je bilo staro 300 let in visoko 130 centimetrov. Kljub majhnosti je med najdražjimi na svetu: ocenili so ga na milijon mark.
Kitajci in Japonci uvrščajo drevesi penjing in bonsaijped največje umetnine. Za vsako takšno drevo poznajo točno letnico, ko je bilo posajeno, vse bolezni ki jih je preživelo, in celo, koliko lastnikov je menjalo. Penjing in bonsai sta torej drevesi z rodovnikom.
Sprva so se Azijci upirali misli, da bi sveta drevesa izvažali. Tuja valuta pa je včasih „težja” kot nacionalni ponos. In marka ni slaba deviza Nemci pa so veliki ljubitelji z dragimi
pred 20 leti
DOLENJSKI UST
Z združevanjem sredstev...
nese denar in se zn.a ječe ogibati; nas ropajo trusti, nam pa je slobodno ropati beračijo. Mi učimo nevednega Indijana, po kteri poti se v nebesa pride, potem ga pa s slabim whiskijem umorimo; mi denemo v zapor lačnega, kteri je ukradel hleb kruha, pošljemo pa onega v kongres, kdor ukrade celo banko, ali pa železnico. Pri nas bankovci in greh javno po ulicah hodijo, pravica spi, zločinstvo cvete, hudič se pa za vsakim vogalom smeja. John Bukove.
(Toplice.) Že lansko leto je dozidalo knez Auerspergovo opravništvo krasno poslopje z najfinejšimi stanovanji za goste z elegantnimi restavracijskimi prostori. V gradu so tudi stanovanja zboljšali, v spodnjih prostorih pa napravili poleg bivših večjih kopališč tudi morske kopeli
S SEJE UPRAVNEGA ODBORA okrajne obrtne zbornice. Družbena obrt se vse bolj razvija, nove družbene obrate pa ustanavljamo tam, kjer so ugodni gospodarski pogoji. Pri razvijanju obrtne proizvodnje smo marsikje preozki in premalo gledamo v bodočnost, zato osvajajmo tiste vrste proizvodnje, ki imajo daljšo perspektivo ... Kot ostale panoge, se naj tudi obrt pri investiranju naslanja na lastna sredstva... Z združevanjem sredstev lahko veliko dosežemo. V industriji je mnogo izrabljenih strojev, ki so neizkoriščeni, obrt pa bi jih s pridom uporabila ... Obširna je bila razprava o vzgoji kadrov. Prisotni so ugotovili, da se mora obrt pri tem usmeriti enako kot industrija: v priučevanje ljudi na delovnem mestu, ker je tudi v obrtni proizvodnji delo že deljeno. Dotok kadrov z vajenci bo zadoščal le še za uslužno obrt.
NOV TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK, ki ga je kupilo prosvetno društvo v Vel. Podlogu z denarjem od raznih prireditev in iger, je bil veliko presenečenje za vso našo okolico... Televizijski sprejemnik je nameščen v novo urejeni prosvetni dvorani in služi starejšim za zabavo in razvedrilo, mlajšim pa kot učno sredstvo, s katerim spoznavajo ožjo domovino in svet. Mnogi so šele letos prvič videli smučarske skoke na Planici
in zdravilske naprave.
(P o ž a r.) Na Poljanšici (kočevske Poljane)
pogorelo je pretečeni teden šest gospodarjev, ki so bili le z primeroma malimi svotami zavarovani. Vzrok požaru je neznan.
VI STE ČASNIKAR. POJDITE Z MENOJ, boste videli kako smrdi. To je nekaj nemogočega. In me je peljala v stanovanje nad črevarno Klavnice in mesarije v Kandiji. V kuhinji je smrdelo po svinjskem gnoju, ker čistijo spodaj dvakrat tedensko svinjska čreva, spalnica pa je bila polna dima, kljub temu da sta bili okni zaprti. Prav pod okni je namreč spet speljan dimnik črevarne, kjer skoro vsak dan kuhajo loj. Ženo sem vprašal, če je to javila sanitarni inšpekciji. Je, a šele pred nekaj dnevi, čeprav trpi to že nekaj let.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. aprila 1900)
..OŽENIL SEM SE S SVOJO GOSPODINJO, da ji ni treba dajati pol mesečne plače za stanovanje.” „In? ” ..Hm, zdaj ji moram dati pa vso plačo.”
(IzDOLENJSKEGA LISTA 21. aprila 1960)
drevesi disciplinirano urejc vrtov. Najprej so bile v Nemčiji v modi palme, \e izrinil kavčukovec, slednje pa sta zdaj napovedala vo bonsai in penjing. Za mladici treba odšteti do 300 mark. tajski predstavnik ima to p' nost, da uspeva tudi v zap prostorih.
•ji
n a ir
Metalci plamen zoper I plantaže koke
V Peruju so začeli obsežt policijsko-vojaško akcijo pr ilegalnim pridelovalcem koK< nevidni, vendar široko razpre mreži tihotapcev kokaii
ni
itapc
Več kot 100.000 oborožel mož je krenilo v „vojno milosti” proti skrivnim plan žam koke.
Policijski in vojaški odredi ali bodo, oboroženi tudi metalci ognja, zažgali planta-koke, katerih lokacije so ugotovljene.
■ji bi ,/il
Da je akcija zoper rast kol in razpečevanje kokaina neko ko bolj živahna, je krivo tu ..naključje”, da so na perij skem mednarodnem letališd našli v zasebni torbi nekdanje
m.
ali
predsednika državne leta! družbe ..Aeroperu” Fran Tweddla 5 kilogramov in 31 gramov kokainskega “klorhid*
ta, lepo spravljenega' v poli’ nilastin vrečkah. Ža uso<
enega ali več nekdanjih pr® sednikov letalskih družb ! centrov se sicer nihče ne zme( napaka senjorja Tweddla je b1 samo v tem, da je po naključ. tudi general perujskega vojašk ga letalstva.
POS
109
Toda na pragu mu je zn In preden sc je Lisjak za s svojima jeklenima šapam dih. Major je hitro izkoril zamašil usta ter mu nato Tako onesposobljenega Lis se naglo vrnili v prvi del kc bolna Indijanka. A ta čas j
prgišče [4 misli
Ltlimuml
poljska
cvetica
anton
dermota
ravnina
prihod v prostor
neg.
elektroda
norost
zdravljenji
vnetje
dovrŽn! pretčas reka .v sibinii
kožokrilec
ena od muz
vetrovka
Rešitev prejšnje križanke
agBBBHraamagaaa
-----------------------------------—	N
ZAVOD ZA KULTURNO-PROSVETNO DEJAVNOST
ČRNOMELJ Kolodvorska 8 ČRNOMELJ
objavlja prosta dela in naloge
TAJNICE - FINANČNEGA KNJIGOVODJE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
Kandidat mora poleg splošnih in moralno—političnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— dokončana vsaj srednja ekonomska šola in pet let delovnih izkušenj
Kandidati naj pošljejo pisne vloge na ZKPD, Kolodvorska 8, Črnomelj, v 15 dneh po objavi razpisa.
_________________________ 296/16-80	J
----------------------------------------—	v
OBČINSKA KONFERENCA SZDL METLIKA
OB JA VLJA
PROSTA DELA IN NALOGE RAČUNOVODJE (za vse družbenopolitične organizacije)
Pogoji:
— ekonomska srednja šola,
— 3 leta delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca
— moralno—politična neoporečnost
Kandidati naj pošljejo prijavo s kratkim življenjepisom in dokazi o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po dnevu objave na Občinsko konferenco SZDL Metlika.
295/16-80
V	 J
„TOMOS" - TOZD PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE BREŽICE, Milavčeva 14/a
Po sklepu delavskega sveta razpisujemo
JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjega osnovnega sredstva: -vozilo KOMBI IM V 1500 — leto proizvodnje: 1974
— izklicna cena 40.000,00 din
— vozilo je v voznem stanju, registrirano do julija 1980
Licitacija bo 25. 4.1980 ob 12. uri na dvorišču TOZD.
Ogled vozila je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti varščino v višini 10 % izklicne cene!
309/16-80
 ---------------------------------------------------
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje na podlagi Zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj in 6. člena Pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje razpisuje
II. NATEČAJ
za pridobitev posojila 1. delavcem v združenem delu za nakup stanovanj v etažni lastnini, ter za gradnjo in adaptacijo individualnih stanovanjskih hiš in stanovanj;
2. delavcem pri samostojnih obrtnikih za nakup stanovanj v etažni lastnini ter za gradnjo in adaptacijo individualnih stanovanjskih hiš in stanovanj.
Posojila za nakup stanovanj v etažni lastnini ter za gradnjo in adaptacijo individualnih stanovanjskih hiš in stanovanj lahko dobijo delavci, ki združujejo svoje delo pri organizaciji, ki združuje svoja sredstva v banki po 13. členu zakona in določilih družbenega dogovora, ki nimajo lastnega stanovanja, nimajo stanovanja, imajo premajhno ali neustrezno stanovanje. Delavci pri samostojnih obrtnikih lahko dobijo posojilo po tem natečaju na podlagi Zakona o spremembah in 'dopolnitvah zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 13/77) pod pogojem, da nimajo lastnega stanovanja, nimajo stanovanja, imajo premajhno ali neustrezno stanovanje.
Delavec, ki bo po tem natečaju konkuriral za pridobitev posojila za nakup stanovanja v etažni lastnini in za aradnjo lastne stanovanjske hiše, mora sam ali njegov zakonec namensko varčevati pri banki za nakup stanovanja v etažni lastnini ali za gradnjo lastne stanvoanjske hiše.
G vseh kreditnih pogojih bodo delavci podrobno obveščeni s širšim besedilom natečaja, ki bo dostavljen vsaki delovni organizaciji in samostojnim obrtnikom z delavci, s sedežem v občini Kočevje.
Natečaj traja en mesec od dneva objave v Dolenjskem listu. Ponudbe na natečaj, dospele po tem datumu, ne bodo upoštevane.
-Ponudbe sprejema:
Ljubljanjska banka — Stanovanjsko komunalna banka Ljubljana, enota Kočevje.
Delavec, ki je zaposlen pri organizaciji, katera združuje sredstva banki po samoupravnem sporazumu, se prijavi k natečaju za posojilo prek svoje delovne organizacije. Delavec, ki je zaposlen pri samostojnem obrtniku, se prijavi na natečaj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje.
______________________________________________________294/16-80
EDNJI MOHIKANEC
ustavil pot medved, »vedel, ga je objel na. da mu je pošel istil položaj in mu '.vezal roke in noge. isjaka so pustili in ;olibe, kjer je ležala je izdihnila.
110
Moža sta vzela odejo z njenega ležišča in vanjo skrbno zavila Aliče. Nato so stopili na piano. Medved je korakal naprej, major pa je nesel zamotano dekle. Mingom, ki so ga začudeno obstopili, je dejal, da nese bolnico v gozd, kjer se bo okrepila med čudodelnimi zelišči, da pa med njegovo odsotnostjo nikakor ne smejo v kočo, ker bi bilo sicer zdravljenje zaman.
111
Praznoverni Mingi so mu verjeli in ga pustili nemoteno oditi. V gozdu je major Aliče postavil na tla in Natty jo je odvedel do potoka. Tu je obstal in dejal: »Pojdita ob njem do prvega slapa, nato pa zavijta navkreber. Onkraj grebena bosta našla drugo indijansko pleme. Upam, da so Mohikanci in da vaju bodo vzeli v zaščito. To je edina možnost, da se rešita.«
ladja na tri vrste vesel
bikoborec
priredba
rim.
državnik
kdor dela obode ;a sita
sestavina
zem.plina
obuvalo
surovina n kokain
Nobeno bogastvo ni čez zdravje telesa in nobena veselost čez radost srca.
Sirahova knjiga
Za denar se kupijo vsi užitki, le ljubezni ni moč kupiti.
N. BERUS
Blaginja pomeni zadovoljstvo s tistim, kar človek ima.
M. TVVAIN
jNjllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllM
Gospodarstvo v imenu Korana
Zapovedi muslimanske svete knjige dovoljujejo zelo prožne razlage — Obresti so in niso — Posameznika lahko razlaste v obče dobro — Preskusni kamen je Iran
Nafta, zaradi ka!ere se na srednji vzhod zlivajo milijarde bankovcev, je v nekaterih islamskih izobražencih podžgala up v neke vrste islamski preporod. Newyorški ..Business Week” je zapisal, da se ti intelektualci navdihujejo z vero tudi takrat, ko rešujejo ekonomska vprašanj;!. Tako na primer novi iranski predsednik Abolhasan Bani-Sadr uporablja islamsko sveto pismo Koran kot neke vrste priročnik tudi pri gospodarskem razvoju države.
Široka določila Korana, ki hkrati podpirajo zasebno lastništvo in koristi ,,ume” (skupnost viu«ikov),'<lovoljijjejo najbolj različne razlage. Islamski znanstveniki so si v laseh celo takrat, ko govore o definiciji islamske ekonomike. Med drugim sc sprašujejo ali sploh obstaja kot poseben cko-nOirhski sistem.
Neki strokovnjak za islam in ekonomist s princetonske univerze na primer poudarja, da islamska ekonomika ni ekonomski sistem, ki bi ga lahko primerjali s kapitalističnim. Možak trdi, „da gre samo za velike količine denarja v islamskih državah, ki izvažajo nafto, in bodo zaradi tega zahte-
vale spoštovanje Korana, kjerkoli bo to mogoče.” Kaj ima torej Koran skupnega z gospodarstvom?
Kar precej. Tako na primer islamska sveta knjiga ostro prepoveduje vsako obliko oderuštva. Muslimanski ekonomisti vroče polemizirajo o podrobnostih te prepovedi, še posebej ko gre za določenje obrestne mere, ki je Koran nikjer izrecno ne omenja.
Kljub temu paje nekako obveljalo mnenje, da Koran vendarle prepoveduje vse vrste obresti V Sudanu, Egiptu, Saudski Arabiji, Dubaju, Jordaniji, Kuvajtu, Bahre-)ž inu. in Pakistanu že deluje mreža islamskih komercialnih in razvojnih bank, ki zaračunavajo zelo majhne’obrsti ali pa sploh nobenih.
Arabec pa ne bi bil Arabec, če si ne bi znal pomagati „okoli riti v žep”. Namesto obresti namreč te banke zaračunavajo operacijske ali komisijske stroške ali pa zahtevajo delež dobička. Obrestna mera postaja s tem na neki način odvisna od učinkovitosti investiranega kapitala. Direktor banhrein-ske islamske banke pravi: „V islamu denar nima pravice do do-
bička, razen če je investiran z namenom, da bo ustvaril novo vrednost.”
Posebnost islama je tudi „zakat”, mi bi nerodno rekli miloščina. Dobrodelnost je namreč moralna obveznost vsakega muslimana, ki mora vbogajme odšteti
2,5	odstotka od svojih zaslužkov in prihrankov. „Zakat”, vendar z višjo stopnjo, velja tudi zaposlov-ne rezultate trgovskih in naftnih podjetij, kmetijstva itd. Še več: oblasti lahko pribijajo še dodatne davščine. Vse v imenu ,,zakata”.
Za čim večjo premoženjsko enakost govore tudi določila o dedovanju. Ta omejujejo velikost podedovanega posestva ali drugih dobrin, da bi bilo bogastvo čim pravičneje porazdeljeno po „umi”. Musliman ne bi smel nikoli dovoliti, da bo njegov sosed „sa-mo duhal, kar je skuhal”.
Tesno povezana z razpode-litvijo dohodka je prednost, ki jo dajejo muslimani razvoju lastnega gospodarstva. Vera zahteva, da islamska skupnost sama upravlja bogastva, ki da so božji dar. Zato islamske države niso naklonjene vplivu „nejevemikov” in Zahtevajo skupne naložbe in takšne oblike
sodelovanja, prt katerih lahko obdrže velik del domače, muslimanske udeležbe.
Ob vsem poudarjanju koristi „ume” pa je Koran vendarle naklonjen tudi zasebni lastnini „Osebno delo je bogu všečno, zasebno lastništvo pa sveta pravica,” je zapisano v Koranu. Posameznik lahko obdrži presežek svojih zaslužkov, če izpolnjuje vse obveznosti do „ume”, skupnosti vernikov. Ce pa bi ta tako hotela, pa teoriji pripade vsa zasebnikova lastnina njej. Seveda zaradi tega bivši bogataš in njegova družina ne bi hodila bosa po cesti ali pa celo gladovala.
Koran, sveta knjiga, ki sestoji iz ,,sune”, besed in dejanj preroka Mohameda, in „šarie”, islamske zakonodaje, že samo ob primerih, ki smo jih navedli, nudi politični in gospodarski praksi zelo široko polje presojanja in razsojanja. Potemtakem tudi ne terja tehnik gospodarskega poslovanja, izbor prepušča iznajdljivemu posamezniku, od katerega Koran in s tem islam terja, da morajo biti gospodarska prizadevanja uglašena z duhovnim razvojem. „Posa-meznik se ne peha za bogastvom z;radi osebnih koristi. Vse, kar počne, počne v obče dobro vseh muslimanov.”
Oči islamskih gospodarstvenikov so zdaj uprte v iranskega predsednika Bani-Sadra, katerega gospodarski ukrepi bodo menda največji preskusni kamen uveljavljanja islamske ekonomike.
lliillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilll
okrasna
rastlina
(bodice!)
živalstvo
nekega
kraja
gr.črka
del roke
gl.mesto
gane
ognje
vitost
1»0TA IN STO/
'2^
za4 člansko družino
3 obroki
7 dni	4
orno
vijjii
M) 7
	dežurni	>
1	poroiaji	0
K URARJU PO URO - Sredi belega dne je bilo 9. aprila vlomljeno v hišo upokojenega urarja Ivana Bukovca v Trebnjem. Vlomilec je po lestvi splezal na podstrešje in od tam v stanovanje. Iz sobe je ukradel uro, vredno 2.500 din, in se skozi podstrešje izgubil iz hiše.
PO DOLENJSKI! DEŽELI
• V nedeljo je začelo goreti v kapelici na Ta lih pri Malem Lipovcu. Zublji so uničili leseni kip Jezusa Kristusa, vaze in svečnika. Škodo cenijo na 3.000 : din. Kaže, da so sc plameni; razširili zaradi prižganih sveč. ;
Manj pobožno je te dni gorelo S na pobočju pri Vel. Cerovcu. : Ogenj je zajel s travo porasel j hrib proti Dolžu. Večje škode • ni, ker so pravočasno- prihiteli j novomeški gasilci.
o Pri industrijskem tiru In- { dustrijc motornih vozil v Šmihc- • lu pri Novem mestu so v nedeljo » čistili navlako. Med drugim so * morali odstraniti tudi nekaj ton težak betonski nosilec. Polotili so se ga z buldožerjem, ki pa je imel prevelik apetit. Njegovi zobje so sc - preveč zarili v zemljo, kjer so speljani clcktri- j j čni kabli. Nekateri so zaradi tega j jv nedeljo, malo manj kuhali'in J • jedli, neposredne ikodc pa je. t J „samo" za 30 do 40 tisočakov.
VELIKANSKA PREDNOST — Nekje med Metliko in Črnomljem se voznku prav lahko zgodi, da mu pred nos neprednostno pripelje dodobra naložen tovornjak. Še dobro, da je cesta precej pregledna in lahko ustaviš. Tisti, kije močnejši, se namreč tudi v prometu ne ozira na pravila.
PLJUVAL PO „ŠANKU” - Minuli četrtek zvečer so črnomaljski miličniki pridržali do iztreznitve Redžepa Zaliča iz Kanižarice, kije primerno nalit razgrajal po gostilni Rojc. Pljuval je po točilni mizi in v strežno osebje. Pred sodnikom za prekrške bo verjetno manj slinast
OKRADLI FICKA - V sbboto zvečer je bilo vlomljeno v osebni avto zastava 750 Andreja Vahna iz Ruš. Vahen je parkiral pr: športni dvorani v Novem mestu. Vlomilec je nasilno odprl pokrov motoija in odnesel razdelilno kapo. Škode je za 400 dim
Smrt povzročila tudi slabo
urejena cesta?
ŠL ENA URA - Vse kaže, da so ure z evropskim prehodom na poletni čas postale zares iskano blago. V nedeljo je bil ob časomer tudi eden od delavcev Cestnega podjetja Novo mesto. Ročni primerek je izginil, ko se je ta umival v kopalnici.
NA ROJSTNI DAN - Na dan, ko je postal polnoleten (8. aprila), so morali krški miličniki pridržati do iztreznitve 18-letnega Komada Maka s Senovega. Fant, ki je veljal za bolj veselega tudi pred polnolc tnost-jo, je na rojstni dan nekoliko silovi-teje razbijal steklenino.
V četrtek zjutraj se je 59-letna kolesarka Frančiška Gal iz Gorenje vasi peljala po neprednostni cesti od Leskovca proti prednostni Krško-Drnovo. Ko je pripeljala v križišče pri ..Kovinarski”, je zapeljala na Cesto krških žrtev, vendar sc prej ni prepričala, ča je cesta prosta.
Tedaj je od Krškega proti Drnove-mu pripeljal voznik tovornjaka s prikolico Marjan Stante iz Celja. Trčenju s kolesarko se je skušal izogniti, s tem da $c je umikal v levo, vendar nesreče ni mogel preprečiti. S prednjim delom vozila je kolesarko zadel v bok in jo zbil po cesti, sam pa zapeljal na neko dvorišče.
Galova je bila takoj mrtva. Strokovnjaki trdijo, da je delni vzrok nesreče tudi v neurejenem križišču. Vmesni del med neprednostno in prednostno cesto nam-
tavlja, kot sc r.-čc Y.uradnem jeziku. ..najbolj varnega r ustavljanja pred prednostno cesto 'niti ne povsem varnega vključevanja na njo.
ZA 100.000 ŠKODE - 8. aprila,” dopoldne je zdomec Ilija Andelovič iz Bosanske Bijete vozil proti Zagrebi. Na magistrali pri Lešnici je prehiteval v trenutku, ko se je tudi voznik pred njim odločil za tako dejanje. Andelovič se je umikal na rob in se prekucnil po nasipu. Zdomec je bil ranjen, na pločevini pa je za 100.000 din Škode.
IRK MED SREČANJEM - 9. aprila zjutraj je Anton Zupančič iz Straže vpzil tovornjak s prikolico od Gabra proti Semiču. V Vapči vasi mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal Branko Podgornik iz Vrtača. Vozili sta itrčili, škode na osebnem avtu je za 30.000 din.
IZSILJEVAL PREDNOST - 8. aprila ob 13. uri je 23-letni voznjk kombija Mato Grguievi iz Slavonskega Broda, ki začasno dela na gradbišču JE Krško, pripeljal po neprednostni Kolodvorski na Cesto 4. julija v Krškem in v križišču trčil v 17-letnega kolesarja Borisa Hrena. Mladeniča so morali odpeljati v bolnišnico.
NATOVORJENO KOLO - Minuli čatrtek se je od Artič proti Pohanci peljal po klancu navzdol z .
natovorjenim kolesom 75-letni Anton Sotelšek iz Gor. Lenarta. V Artičah je na kolesu razneslo prednjo zračnico. Laže ranjenega kolesarja so odpeljali v bolnišnico.
NESREČNA BLUZA
V petek popoldne se je 44-letni Novomeščan Marjan Jarc peljal na kolesu po Ulici talcev. Med vožnjo mu je med vilice prednjega kolesa zašla delovna bluza, ki jo je imel na krmilu. Kolesar je izgubil ravnotežje in padel. Odpeljali so ga v bolnišni-
V Kočevju krnili pravico
Ustanovno sodišče SR Slovenije o dodeljevanju družbenih najemnih stanovanj - Vse izenači stalna naselitev
Ustavno sodišče SR Slovenije je v postopku za
oceno ustavnosti in zakonitosti razveljavilo določbo 5. člena pravilnika Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje o spremembah in dopolnitvah pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi sklada samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
Ustavno sodišče ie začelo postopek na pobudo občana, ki ie menil, da ni pravilna določba pravilnika, da lahko zaprosijo za stano
vse pravice, ki mu pripadajo kot občanu, s tistim anem , ko se v kakem kraju naseli, da bi v njem stalno živel.
Med take pravice, meni dalje sodišče, spada tudi pravica občana, da skupaj z drugimi po načelu vzajemnosti in solidarnosti uresničuje svoje osebne in skupne potrebe v okviru samo-, upravne stanovanjske skupnosti. Te pravice popolnoma jasno vključujejo tudi pravico, da se občan udeleži razpisa za delitev stanovanj, grajenih s pomočjo sredstev družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Med merili, ki so možna za
vanja, pridobljena iz sredstev •	’	.	1	s?	™°.?a
družbene pomoči, sain>'Pr!z,nanJe prednostnih točk,
Me, ki najmanj 5 j|US
nhiin SJ ^ °	/■stanovanja, ne morena te
občine Kočevje.	.	n	včasa ozioma prebivanja
j	*	Je	ravna,° P° občini določiti kot ooča-
določbi zakona o programi- novo udeiežbo v razpisu za
iqrXTffnsrg°; •«*«»•»*
da se sredstva za družbeno
pomoč vplačujejo v solidarnostni stanovanjski sklad tiste občine, v kateri delavec ali občan stalno pjebiva. Iz zakona o evidenci nastanitve občanov in registru prebivalstva in zakona o evidenci volilne pravice pa izhaja, da občan pridobi V*
Ustavno sodišče SR Slovenije je dalo Kočevcem navedeno v vednost v sledeči,^ sestavi: predsednik dr. Jože f Brilej in sodniki dr. Viktor*1®* Damjan, dr. Josip Glo-bevnik, Maijan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, dr.1 Majda Strobl, Franc Simo^an > nič in Olga Vrabič. :ivo: 1
_______________________________ asgfr
ilr i oi
SPET NESREČA MOTORISTA
Minuli četrtek je Švicar Willi Friedcrich peljal z osebnim avtom od Radoviče proti Suhorju. V Bušinjl vasi mu je v ovinku pripeljal nasproti z neprimerno hitrostjo in po sredi ceste motorist Janko Badovinac z Brezovice. Badovinca je vrglo na tla - prav tako, vendar nekoliko dlje pa tudi njegovega sopotnika Branka Iljaža iz Bcreče
TRMA NA TRAKTORJU
Črnomaljski miličniki so 7. aprila popoldne prijazno ustavili 44-letnega Stanislava Lozarja iz Rožanca, ki se je nekoliko nacejen peljal na traktorju. Odvzeli so mu vozniško dovoljenje in prepovedali vožnjo. Lozar se ni vdal, malo kasneje so ga spet zalotili, kako na traktorju lovi sredino ceste,- ki pelje proti Lokvam. Tokrat je moral na treznjenje, neudobno bo tudi pred sodnikom za prekrške.
rrras
BREZ VOZNIŠKEGA^«
Silvo Cerovšek iz Dol. Leski^tS pri Krškem se je 7. aprila z*«feP peljal z osebnim avtom od Vrhpolja proti,,Orehovici. Ka č£y zapeljal v ovinek pri Cerovem fcg(([ je avto zaneslo s ceste, prekucrjjil.se) je po pobočju in obstal na kopitu Voznik in sopotnika Alojz Zibert jn Jelena Spiletič so bili laže rahjetf. Prvo pomoč so jim nudiiP v novomeški bolnišnici. Pločevfiiastt/ škoda ni velika, 18-letni Cerovšek7 nima vozniškega dovoljenja. tbom
rrfi
9?
Paket rezervne hrane „danes in jutri 84
Z razvojem naše samoupravne socialistične družbe smo dosegli tudi na področju graditve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pomembne uspehe, predvsem zaradi dejstva, ker sta ljudska obramba in družbena samozaščita sestavni del človekovih in samoupravnih pravic in dolžnosti. To daje delavcem in občanom široke možnosti za ustvarjalno in samoiniciativno delovanje, tako v združenem delu, KS in družbeno-politič-ni skupnosti glede organiziranja, opremljanja in preskrbe prebivalstva z živili.
Eden izmed pomembnih dejavnikov v funkciji preskrbe je tudi akcija z geslom
:li
iA
■ SV
\
*>DANES IN JUTRI 84«,
saj praktično rešuje eno izmed važnejših nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite, to je zagotovitev minimalne rezerve živi! v vsakem gospodinjstvu.
Znanstveno-sociološke ugotovitve so pokazale, da so rezerve hrane predvsem v večjih urbaniziranih stanovanjskih soseskah glede na nov način preskrbe in prehrambene navade nezadostne in ne zagotavljajo niti
najnujnejše prehrane v izjemnih situacijah. Temelir
f emeljm element, ki izhaja iz izkušenj in načel NOB, in daje celovitosti sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite specifičen poudarek, je človek-delavec in občan, edini ki se lahko v organiziranih in pripravljenih akcijah bori tudi proti moderni vojaški tehniki in premaguje s svojo voljo in sposobnostjo tudi največje elementarne stihije.
Prav zaradi tega je prehrana prebivalstva bistven element v republiški akciji »Nič nas ne sme presenetiti«.
Ta sistem aktivnosti je v delovni organizaciji HP Kolinska časovno pogojeval tudi pospešeno pripravo proizvodnje in sestave paketa rezervne hrane v temeljni organizaciji Slovenj Gradec.
Vsebina paketa rezervne hrane
»DANES IN JUTRI 84«
leto dni, nekateri izdelki tudi dlje, tako, da bo družina ta prehrambeni paket postopoma obnavljala.
Cena paketa je 1.320,00 din, cena izdelkov v paketu pa je za približno 20 % nižja od maloprodajnih cen.
Da bi delovnim ljudem in občanom poenostavili nakup paketa
»DANES IN JUTRI 84«
sta zveza sindikatov in SZDL, kot temeljna nosilca in politična dejavnika na področju uresničevanja ljudske
mbr o rv>bo i n /Jr ■	,	*.#« nn.	_i	’ i	i
pbrambe in družbene samozaščite, ustvarila skupno ž HP Kolinska možnost obročnega
omogoča kompletno prehrano štiričlanski družim 3 obroke za 7 dni — 7 dni x 3 obroke x 4 osebe = 84
po 3 obroke za 7 dni — 7 dni x 3 obroke x 4 osebe — z dopolnilnimi obroki suhega sadja, mleka in vitamina C.
Pri sestavi paketa so strokovnjaki upoštevali predvsem biološko vrednost jedi, obliko in hitrost priprave jedi oz. obrokov. Paket je primeren tudi za manjše družine, saj so konzerve praviloma 2-porcijske. Paket tehta 25 kg.
Prehrambeni paket, ki vsebuje 45 izdelkov pre
hrambene industrije Jugoslavije, je sestavljen tako' da zadovoljuje dnevne fiziološke p<
, , _ --------------- j	potrebe po kalorični plati.
Dnevni obrok (na osebo) ima kalorično vrednost 1900 kalorij in vsebuje 55% beljakovin poleg ogljikovih hidratov, mineralov in vitaminov, katerih kalorična vrednost povsem zadošča dnevnim potrebam človeškega organizma.
Vsebino paketa je podrobno pregledala in potrdila komisija strokovnjakov s področja prehrane, ki jo je imenoval republiški komite za tržišče in cene. Paketu je priložena brošura, ki vsebuje navodila za pripravo jedi iz prehrambenega paketa in kompletne jedilnike za 7 dni, kar vsekakor olajšuje hitro in pravilno pripravo obrokov.
Jedi, vsebovane v paketu, bodo uporabne najmanj
delovno organizacijo ... plačevanja paketa. —
Tako bo zveza sindikatov, kot najširši družbenopolitični dejavnik delovgih ljudi, konkretno vodila eno izmed svojih številnih nalcig ter tako omogočala delavcem najoptimalnejšo preskrbo z rezervno hrano. Osnovne organizacije v vsaki temeljni organizaciji bodd evidentirale kupce in poskrbele
za brezobrestno plačevanje (4 obroki). Obroki se bodo odplačevali, kot vsa ostala posojila pri izplačilu osebnih dohodkov.
Drugi način pa je direktno naročilo in plačilo pooblaščenim predstavnikom HP Kolinska z gotovino oz. virmanskim nalogom ali čekom v roku 15 dni. Prijave in potrebe pa zbira tudi neposredno tozd Slovenj Gradec, Francetova 17, tel. 062/841—551, ali HP Kolinska oddelek Gastro, Ljubljana, Nazorjeva 12, tel. 061/24—61-4.
Namen paketa je torej predvsem ustvariti potrebne zaloge hrane v primeru vojne in elementarnih nesreč, ko bi zagotovo nastopile težave pri preskrbi s hrano in ko bi bil prav za prehod na racionalizirano preskrbo v spremenjenih razmerah potreben čas, ki bi bil v različnih krajih različen, pač odvisno od konkretnih priprav in izvedbo nalog s področja družbene samozaščite. Predvsem za premostitev teh težav pri preskrbi z živili je nujno, da si vsaka družina oz. gospodinjstvo sprotno zagotavlja zalogo živil.
.1X1)1	S
im	vo V
•Id	von
°q	itn
iai	>loc
■»i.	
•itn	jUt
•)li	..v
.' c	Bt
j6i	
- -j6	. '
H	
1 i: \	jns\
iS
*	4
iBBSB!
delo < terensko, naporno
^ slabo plačano. Pa vendar po-
S speševalci so in tudi v novo-{ meški zadrugi so že trije. S Eden teh, krnit inž. Janez 5 Pratkovič, je o svojem delu
'f, ,^(edt0m ko imamo za poljedelstvo'in živinorejo po
I
I
udi, vendar po načelu: od 0,S hektarov dalje obnavljamo, Če so skupaj vsaj trge interesenti, sicer se jgie izplača vleči kam v Ifnbfe/ vso mehanizacijo. Nekaj’.mferesa 'e, najdlje pa je prmO v medtem kc
POSTA KOT SE SPODOBI - Novi objekt PTT v Straži je tir pred dograditvijo. Za občane in pOtto bo velka pridobitev, ker zdajšnji poštni prostori ne niso primerni za to dejavnost, še najmanj pa za industrijski kraj, kakršen je zadnja leta posjrala Straža .(Foto: R. Bačer) . '	’r,. :
NITI METER ASFALTA
Krajevna skupnost Podgrad je v novomeški občini ena redkih, ki na svojem območju nima niti meter asfaltiranih cest. Makadamske' poti vneto popravljajo, pa kaj, ko težki kamioni vozijo vsak dan hlodovino iz Vinje vasi čez Podgrad na glavno cesto: Krajani plačujejo samoprispevek za domača javna dela, vendar jim polovico tega pobere vzdrževanje cest. Bojijo se, da bodo še leto 2.000 dočakali v prahu, kajti tudi v zdajšnjem srednjeročnem obdobju še hi nikjer začrtanega asfaltiranja ir) modernizacije cestišč v tem koncu.
ocjanu
co se v
Mevcah in Šentjerneju še po-
:
Bratkovič: „Bčemo interesente, ki bi vzeli zemljo v najem in pridelovali grozdje.14
enega pospeševalca — strokovnjaka, imam jaz na skrbi vinogradništvo, kmečki turizem in sadjarstvo. Mo ram .pa reči, da je z vinogradništvom največ dela. Radi bi dosegli ck, da se 10-arskih vino-
gradi nehajo. Vinograde v večjih kompleksih bomo gojili le v skupnostih, za kar pa bijejo že zadnje minute, ker je ves vinogradniški svet že razparceliran.
Doslej nam je uspelo spraviti skupaj 2 skupinski obnovi: v Ko batih in naGričevju, medtem ko prav zdaj snujemo večji kompleks, cca 20 hektarov, v Razborih. Letos bomo obnovili 3 hektare in
prijavili 'bančno investicijo. Problem pa je z ostalo zem-
je je precej last ljudske
ljo, ker
splošnega ljudskega premoženja in ni ljudi, ki bi jo bili pripravljeni obdelovati Iščemo interesente kmete ali koga, ki bi hotel kmetovati, da bi vzel zemljo v najem in na
govarjajp.
— Kaj je z novomeški itvom?
kooperaciji z našo za-so samo 3 pridelovalci medlem ko Vsebniki občini sadja ne pridelujejo kot tržne presede. Zaenkrat zadruga tu^flfuna namena posebej propagirati sadjarstvo pri zasebnikih, 4 ker nimamo hladilnic, da bi 4 lahko sadje odkupovali in ga ' hranili. Dolgoročna usmeritev >pa je tudi v sadjarstvo, saj so zanj vsi pogoji Menimo, da bi sadjarski predel lahko postalo področje med Oršhovico in Vrhpoljem.44
— S kmečkim turizmom
Ei nas še ni nobenih iz-išenj, najbrž pa bi se uveljavil, če bi ga imeli Ali je glede tega kaj novega?
„Skupno z zadružno zvezo smo zasnovali lepe načrte za kmečki turizem in izvršni svet občinske skupščine je imenoval komisijo ki pripravlja program razvoja. Konkretnega pa še ni nič, ker čakamo na nov družbeni dogovor v maju. Vemo, da imamo pri nas zelo ugodne možnosti za kmečki turizem. Dva interesenta imamo: enega na Hudenjem, drugega na Javorici Ni pa pravih načrtov za obnovo domačij v kmečkem ali vaškem stilu in ni še na voljo bančnih kreditov, brez katerih zasebnik ne more zadostiti zahtevanim pogojem. Obljubljeno je, da bo to v kratkem urejeno.44
R. BACER
NE BODO PRISTALI KAR TAKO
KAJ, KO BO ZEMLJE ZMANJKALO?
Železniško transportno podjetje Novo mesto je kupec 40 stanovanj v nov ti blokih v Bršljinu, ki bi morala biti po pogodbi vseljiva v drugi polovici leta. Pionir, ki stanovanja Kradi, je prosil investitorja za po-tajjšagje roka dokončanja del od julija do decembra. Na ZTP menijo, da so vzroki, ki jih navajajo v opravičilo za zamudo, bolj za lase Privlečeni, in ne mislijo kar tako Pristati na kasnejšo vselitev. Stanovanjski problemi zaposlenih so hudi
Vsega ne bodo zmogli
V Straži bo zdajšnji srednjeročni načrt uresničen najmanj 80 odstotki — Precej gradenj se obeta letos
Obširen načrt krajevne skupnosti Straža za obdobje 1976 jr 1980 je bil videti zelo drzno zastavljen, kaže pa, da ne bo veliko nalog prenesenih v novo petletko. Vrsta zadev, ki pa bi nturala biti že urejena, bo prišla na vrsto letos, vendar še v zadnjem letu srednjeročnega obdobja.
Letos bo odprt nov poštni objekt in bodo dograjeni novi bloki s 95 stanovanji Pr® tako bodo asfaltirane ceste med bloki proti vrtcu in v Vavti vasi V letošnjem planu je zapisano dokončanje asfaltiranje ceste Straža-Prtčpa in rekonstrukcija ceste preko por taje, ki jo financirata Novoles in GG. Tbdi zdravstvena postaja bo vsaj začeta, če že ne dokončana, saj je zemljišče urejeno, izdelan je projekt in sredstva so zagotovljena.
Družbeno usmerjana gradnja stanovanj se je znašla v spletu težav, ki pa jim tudi zbor izvajBloav nj-vadel konca — Tudi naprtene sramote niso skušaIKdprati ’
Od 15 delegatov v zboru izvajalcev povome&e stanovanjske skupščine se je problem ritega zasedanja :9, aprila udeležilo le 8 delegatov. Razrešiti so hoteli Vjšto težav pri. gradnji sosesk in stanovanj nasploh, m otrla tudi oprati sramoto, ki jo gradbincem javno očka jo zaradi površnosti, pa ... Še in še so delegate izzivali k razpravi, preden so se trije ogiasUi, še ti bolj zaradi lepšegi.
stroški za dela, ki sploh ne bi
'«Wt ...	.	„
" Trenutno so v Novem mestu tri večja delovišča: Žibertov hrib, Cesta herojev in Btšljin, gradnja pa se odvija tudi v Straži m v kratkem se bo začela v Žužemberku. Hkrati
podražitev in kupa novih težav pa prihaja zaradi zamujanja dogovorjenih rekov .dokončanju del, za kar imifo izvajalci včasih za lase privlečene izgovo-
Na zelo neresendan, 1. aprila, e bil rojen Novomeščan Franci Skof, in ker je še čil in zdrav, mu te dni sploh niso verjeli, da stopil v 61. leto. Francu Škofu bi lahko rekli tudi deseti brat, saj je bil deseti'izmed otrok v Škofovi družini v Boldražu pri Metliki. Bos in kratkohlačen je hodil po učenost v radoviško šolo, nato pa se je na Suhorju učil krojaške obrti. Kot pomočnik je nato delal v Višnji gori in prišel v stik z OF. Ker je bil izdan, se je umaknil sprva v Šentvid nad Ljubljano, nato spet domače kraje, kjer je na i Suhorju bival pod drugim ime-i 1 nom. wi pomagalo. sovražnik ga e že Iskal, ampak obvestilo znanca orožnika ga je rešilo aretacije. Takrat? 16. junga 1942, je šel v partizane.
Od vsega začetka kot do konca svoje vojaške kariese je l}il la intendanta. Začel je fe* četni intendant, končal pa kot poiho-’ čAik intendanta ' 4. divizije KNOJ. Kar 11 let je nosil
smo
pred sprejetjem zazidalnega načrta za Irčo vas-Brod in Žabjo vas, kar vse pomeni načrtovanje rasti mesta in njegove podobe v nadaljnjih letih.
Največ težav pri vseh blokovskih gradnjah je zato, ker je
potrebno zemljišča komunalno opremiti, ta dela pa
so draga m navadno še krajevna skupnost pristavi svoj piskrček, tako da so stroški zgrajenega kvadratnega metra stanovanjske površine v Novem mestu med najvišjimi
smeli bremeniti cene.
Kljub precejšnjemu napredku, ki je bil zadnja leta dosežen z gradnjo družbenih stanovanj po vnaprej sklenjenem dogovoru, ni gradbišča, kjer se ne bi srečevali z vrsto težav. Največ jih je na Cesti herojev, kjer se je že ob začetku gradnje vedelo, da bo prišlo do tega, ampak ni bilo druge izbire. Takrat nikjer drugod ni bilo prostora, oz-dokumentacije. Tudi financiranje je postalo že problematično, čeprav je bilo še lani slišati, da milijarde ostajajo neizkoriščene za gradnjo. Do
re in množica pripomb je gledje vije
je prišlo do
Komaj vseljenih stanovalcih na-
kvalitete opravljenih del- Zlasti prišlo ao negodovanja pri
sel ja na Cesti herojev. In kako bo uresničiti pogumno zastavljeni srednjeročni načrt: 2600 novih stanovanj v občini?
Na vsa ta vprašanja bi bili izvajalci del (oagovorni ali pooblaščeni) dolžni povedati svoje mnenje, če že ne odgovoriti. Kot rečeno, pa so na skupščini predstavniki stanovanjske skupnosti in drugi samo naštevali probleme in ni jih bilo konca, izvajalci del pa konkretnega — nič!
R. BACER
v Sloveniji. Prav zato, ker se na kvadratni meter obešajo
ta
Za lepšo podobo Toplic
Pozdigšnih predvidevanjih bo v novem srednjeročnem obdobju v novomeški občini zgrajenih novih 2600 stanovanj v družbenem in zasebnem sektorju. Izračunali so, da bi zanje rabili vsako leto 25 hektarov zemljišč. V petih letih je to 125 hektarov. Prav zato, da ne bi nesmotrno ravnali z zemljo, in je po nemarnem ne razmetavali, so tudi vse ostrejše določila kje se sme graditi in kje ne V prihodnje pa se glede obeta še ostrejši kurz.
NOVO POKOPALIŠČE DO LETA 1982?
Zazidalni načrt za novo pokopališče v Noven mestu ob opustitvi ločenskega že izdelujejo in je že tako napredoval, da bo v kratkem
ravno razgrnjen pred občanu Računamo, da bi v drugi
polovici leta 1982 že poko-
6avali prve pokojnike na larofu. Ker pa je v zvezi s pokopališčem še vrsta komunalnih nejasnosti, je precej zapletov. Med drugim gre za dostopno cesto.
Krajani z udarniškim delom urejajo parke in kopališče
Dolenjske Toplice so znan turistični kraj, ki pa kljub vsem
Erizadevanjem ni tako urejen, ot bi krajani želeli Vedno je premalo sredstev za zunanjo ureditev kraja, zato so se letos odločili za široko zasnovane delovno akcijo, v kateri se veliko zaposlenih krajanov odloča za 16 ur prostovoljnega dela.
Pred dnevi so se udarniškega dela udeležili zaposleni v domačem zdravstvu in delavci z upra-zdravilišča, sledili pa bodo
obiskujejo sindikalno politično šolo.
S skupnimi močmi urejajo padce in zelenice, pomagajo pri urejanju kopališča in okolja nasploh. Domačini se zavedajo, da gost ni več zadovoljen samo z zdravilno vodo in udobjem v hotelu, marveč k njegovemu počutju bistveno prispeva urejena okolica
Z vojaškim pečatom
vojafto suknjo, demobiliziran je bil na lastno željo kot kapetan prve klase izdaj je že major), še vedno pa opravlja službo, ki marsičem zahteva partizanske1 izkušnje- Je referent za SLO in družbeno samozaščito. Zadnji dve leti v Ljubljanski banki, prej je bil vrsto let na SZDL.
Odkar se je Franc Skof civilu pojavil v Novem mestu, to je bil» leta 1951', je v našem mestu -opravljal razne odgovorne funkcije in naloge, tako pri Zvezi borcev, v ZK, v sindikatu itd. Ima 5 vojaških odlikovanj in več civilnih, pa tudi medaljo za hrabnost. •
Jz mojih partizanskih let je morda najbolj znana poroka, ki je bila prva slovesna partizanska ohcet s pričami in gostijo. Bila pa je bolj podobna briga dni veselici, ker smo bili vsi uniformah in tudi streljali smo iz' prešernosti, • kot bi bila ofenziva,“ je povedal jubilant. Dandanes, ko sta že sin in hčerka doštudkala in imata svoje družine, ni dedek Skof nič drugačen od drugih dedkov. V največje vesele mu je, če stisne k sebi katerega od treh vnučkov." r. r,
*
ve
kuharji, strežno osebje in še
drugi Zelo prizadevno pomaga pri urejanju lcr
craja mladina, svoj prispevek k lepši podobi Toplic pa so dali tudi tečajniki,
ki
Pač pa gasilski dom letos zagotovo še ne bo zgrajen, temveč bodo opravljena le pripravljalna dela; prav tako pa je z mrliško vežico in s kanalizacjo v Straži in Vavti vasi. Pričakujejo pa, da bo vodovod iz novomeške strani do Zaloga napeljan že letos in da bo večji del urejena tudi cesta z asfaltom vred od Straže do Hruševca-Sel in Zaloga ter Loke. Na odseku Hruševec-Se>a so se dela že začela. Pač pa menijo, da bo zadnji odsek, Loke-Zalog, prišel na vrsto v novem srednjeročnem planu.
Vsa investiejdea dela bodo v letošnjem letu znriala okrog 40 milijonov dinarjev, medtem ko je bilo v preteklih treh letih za vsa taka dela porabljenih 47 milijonov. Poudariti pa je, da je pri vseh gradnjah močno zastopan samoprispevek krajanov in deloma tudi sredstva delovnih organizacij.
.R. B.
SEZONE
Novomeška kronika
Čigava malomarnost? -
Najbrž meščanom ni v čast, da slabo skrbijo za nekatere objekte, čeprav so bili s težko muko zgrajene Eden takih je stavba na Loke Zgrajena je v športne namene, v njej pa je po nekaj letih marsikaj narobe: pušča steha, kruši se omet in še kaj. Pa to niti ni edini tak objekt!
Sonja Bradač s Smihelske 7 - Miha; Frančiška Pavlin z Ragovske 8 -deklico in Razrijja Vovko, Nad mlini 20 - dečka.
v Črnomlju je boue -
Oskrba z mlekom, kavo, pralnimi praški in čistilnimi sredstvi v Novem mestu še vedno ni v redu. Medtem ko edinole alpskega mleka v zadnjem času ne -primanjkuje, pa je še vedno težko dobiti kavo, medtem ko je priti do pralnega praška, kakršnega potrebuješ, še vedno tako, kot zadeti glavni dobitek na loteriji. Novomeščani so z adnje čase te stvari kupovali v Črnomlju, deloma tudi v Sevnici
NA TRŽNICI VSEGA DOVOLJ - Kar narava premore v tem času je bilo v ponedeljek dobiti na novomeški tržnici Stalne stojnice so bile spet polne banan in pomaranč, ki jih drugod še vedno primanjkuje, domača prodajalke pa so imele raznovrstno solato, jušno zelenjavo, jajca po 3 do 3,5 din in sirčke. V ista pa je bila pri prodajale ii sadik in lončnic, ker je lepo vreme prklicalo na plan vrtičkarje.
NOVE POŠILJKE - NOVE CENE — Trgovine z obutvijo v mestu so te dni dobile spomladanske modele čevljev. Kupci jih sicer z veseljem ogledujejo, ampak cena jim ne ustreza, je namreč bistveno višja od tiste, ki so jo pred letom dni plačali za lahko obutev.
Bačer)
NARED! - V Dol. Toplicah hite urejati palcem pri
betonske plošče okrog bazenov. (Foto: R.
kopališče in opravljajo razna dela, da bo kopalcem prijetno. Te dni so nadomeščali velike
PET FANTOV, ENO DEKLE -Minuli teden so v novomeški porodnišnici prišli nasvet predvsem fantki. Rodile so: Marjeta Jaklič z Ragovske 9 - dečka Marija Badovinac iz Trdinove 5 - dečka; Jožica Kramarič iz Jerebove 14 — Janeza;
Ena gospa je rekla, da ne ve, zakaj rak vik in krik, če so stanovalci vseljeni v novih blokih na Cesti herojev, pa še ni za stavbo uporabnega dovoljenja. V novomeški občini je namreč kakih 100 objektov v uporabi, med njimi celo šole, pa takega dovoljenja nimajo...
Nova tovarna za praznik dela
Ko bo proizvodnja kompresorjev v novi tovarni Gorenja stekla, se bo skupni prihodek v občini povečal za četrtino — Odlitke naj bi delali v novi Beltovi livarni
Po zadnjih zagotovilih izvajalca del, Vegrada iz Velenja, bodo v Črnomlju konec meseca v okviru praznovanj dneva Osvobodilne fronte in praznika dela odprli novo tovarno Gorenja, v kateri bo stekla proizvodnja kompresoijev za hladilnike.
Za črnomaljsko občino je ta tkov. Teh v Sloveniji za sedaj ne nova tovarna precej pomembna in sodi v prizadevanja, ki naj bi sedaj to še nerazvito občino pripeljala v društvo srednje razvitih slovenskih občin, ko bo proizvodnja v novi tovarni Gorenja stekla s polno paro. se bo skupni prihodek v občini povečal za okoli četrtino. Celotna investicija bo veljala okoli 260 milijonov dinarjev, v tovarni pa bo delo dobilo 190 ljudi. Zanimanje za delo v tej tovarni je očitno precejšnje, saj se je na razpis za nova delovna mesta prijavilo več kot tristo delavcev, od tega več kot sto takih, ki niso nikjer zaposleni.
V tesni povezavi s proizvo-
jejo m jih bo treba uvažati. Že ves čas. kar so se v Črnomlju potegovali, da bi tovarna kompresoijev zrasla v tem mestu, pa so računali, da bi odlitke izdelovali v Beltu, kar bi bilo gotovo tudi najbolj racionalno, saj ne samo, da sta Belt in nova tovarna Gorenja v isti občini, marveč sta celo neposredna soseda. Vsa stvar pa
dnio kompresorjev pa je tudi izdelovanje ohišja za te kompresorje, tako imenovanih odli-
BRIGADIRJI ZA BRIGADIRJE
V soboto, 12. aprila, je bila v brigadirskem naselju v Kotu pri Semiču tretja brigadna konferenca ' črnomaljske brigade Milka Sobar Nataša, ki bo od 16. julija do 6. avgusta delala na republiški mladinski delovni akciji v Istri. Mladi brigadirji pa v Kotu niso samo sestankovali, marveč so poprijeli tudi za delo in se lotili urejanja okolice naselja, kjer bo tudi letos republiška MDA „Bela krajina 80“.
TUDI LOVSKA IN FOTOGRAFSKA RAZSTAVA
Ob letošnji razstavi belokranjskih vin v Semiču bosta tudi razstavi trofej članov lovske družine iz Semiča ter fotografij z motivi iz Bele krajine. Lovska razstava bo v se-miškem gasilskem domu, razstava fotografij pa v prosvetnem domu.
PROGRAMSKO -VOLILNA KONFERENCA OK ZKS
V sredo, 23. aprila, bo v Črnomlju programsko volilna konferenca občinske konference Zveze komunistov. na kateri bodo ocenili uresničevanje politike Zveze komunistov glede na kongresne usmeritve ter sklepe predsedstev CK ZKJ in ZKS Ln sklepe občinske konference. Za to razpravo so pripravili obsežno gradivo, na dnevnem redu pa je še sprejem akcijskega programa občinske konference in nadaljnjih nalog Zveze komunistov za letošnje leto. Izvolili bodo tudi organe občinske konference.
USPELE JAVNE RAZPRAVE
Na seji občinske konference SZDL bila je prejšnji petek v Črnomlju so precej pozornosti posvetili poročilu o poteku javnih razpr.iv, ki so jih pripravili v okviru priprav na referendum o novem krajevnem samoprispevku. Javne razprave so organizirali v vseh krajevnih skupnostih in kar na 42 zbornih mestih in na njih so občani že podprli program gradnje objektov s področja šolstva in otroškega varstva.
Pri obravnavi stabilizacijskih pri zadevanj v občini so ugotovili, da so se delavci te akcije kljub nekaterim slabostim lotili resno in odgovorno.
ZAKLJUČNA DELA — Tako gradbena kot montažna dela za novo
tovarno Gorenja v Črnomlju, v kateri bo stekla proizvodnja
Novo delovno zmago bodo
kompresoijev, se bližajo koncu, proslavili za praznik dela.
ČRNOMALJSKI DROBIR
PO TRIMU NA KOPANJE -Kaže, da so se mladi iz Črnomlja dobro dogovorili za „delitev dela . člani osnovne organizacije mladine iz krajevne skupnosti Heroja Starihe so se letos že nekajkrat zbrali pri delu za urejanje trimske steze pri Sebastjanu in jim dala lepo napredujejo. Njihovi vrstniki iz Loke pa so se zavzeli, da bodo spet naredili kopališče na Lahinji v Črnomlju. Seveda trimska steza in kopališče ne bosta rezervirana le za mlade, saj velja za občane vseh starosti: Zdrav duh v zdravem telesu.
2E PRI NAJMLAJSIH - V duhu tega starorimljanskega gesla sc, jasno, ravnajo tudi pri črnomaljskem TVD Partizan. Da pa bi ljudi na zdravo življenje navajali kar se da zgodaj - da ostanemo pri izrekih: Kar se Janezek nauči, Janez zna -so organizirali rekreacijsko telovadbo že za predšolske otroke.
DVOJNA ZMAGA - Pa naj bo še ta vestička v tem drobitju, namenjena športni oziroma telesnokulturni
dejavnosti. Vsekakor uspeh dveh mladih Črnomaljcev zasluži, da ju pohvalimo. Na nedeljskem krosu v Doljni Stubici, ki so ga pripravili v okviru zagorskega maratona, sta v kategoriji starejših pionirjev med 148 tekmovalci slavila iz vse Jugoslavije učenca črnomaljske osnovne šale: zmagal je Mirko Kočevar, dru-
mesto pa je zasedel Bojan Lunar, ep uspen, ki je lahko spodbuda tudi ostalim mladim atletom.
LUKNJASTA OBVOZNICA Prometni režim na glavni črnomaljski cesti se spreminja iz dneva v dan. Nekaj časa je bila „zloglasna“ cesta odprta za promet v obe smeri, potem je bila spet enosmerna, zadnje dni pa je spet popolnoma zaprta, ti ko da sc promet odvija po obvoznici Ena teh obvoznih cest je tudi Cesta Otona Župaičiča, ki si je zaradi povečanega prometa „prislu-žila“ še dodatne luknje v cestišču. Ljudje se boje, da zaradi tega, ker je ob tej cesti tudi Cestno podjetje, ne bo pri krpanju deležna nobene pro-tekcije.
se je zapletla zaradi težav pri investiciji za novo Beltovo livarno, ki naj bi izdelovala Uidi odlitke za kompresorje.
Vendar se v občini nikakor niso odpovedali tej tudi za Gorenje gotovo najboljši rešitvi, kar je še en razlog več. da skupaj z Beltom napnejo vse sile. da bi ta pomembna investicija čim prej stekla.
A. B.
Soglašali z odstopom predsednika IS
Komunisti se strinjajo z odstopom predsednika črnomaljskega izvršnega   sveta
Na izredni seji občinske konference Zveze komunistov prejšnji četrtek v Črnomlju sta bili na dnevnem redu le dve točki. Najprej je beseda tekla o gospodarjenju v občini v lanskem letu, ki so ga dokaj uspešno zaključili, o akciji ,,zaključni računi”, najbolj živa pa je bila razprava, ko je bil govor o težavah delovnih organizacij v prvih letošnjih mesecih, zlasti tistih, ki so pri svojem delu vezane na uvoz raznih surovin.
V drugem delu seje so razpravljali o poročilu delovne skupine, ki jo je pred časom imenoval komite občinske konference, da bi skupaj z osnovno organizacijo Zveze komunistov pregledala delo v občinski upravi; ob delu občinske uprave, še posebej pa izvršnega sveta, je že nekaj časa precej pripomb, negodovanj in kritik.
Konferenca je sprejela poročilo in ugotovitve delovne skupine, kjer je rečeno, daje za nepravilnosti — gre za zamude pri investicijah, neupoštevanje nekaterih dogovorov na kolegijskih organih, slab nadzor in slabo usklajevanje del (najbolj na očeh so dela na cesti skozi Črnomelj) - kriv tudi predsednik izvršnega sveta, seveda pa tudi cel izvršni svet. Predsednik izvršnega sveta inž. Jože Urh je predlagal svoj odstop, kar naj pripomore, da bodo nastale težave hitreje odpravili. Konferenca je podprla odstop predsednika izvršnega sveta, zadnjo besedo o tem pa bodo rekli delegati zborov občinske skupščine. Tam bodo tudi potrdili imenovanje novih odgovornih delavcev v izvršnem svetu in občinski upravi. Vsekakor bo med drugim treba kadrovsko okrepiti v prvi vrsti oddelek za gospodarstvo, kar so družbenopolitične organizacije že prej predlagale, vendar njihovega mnenja izvršni svet ni upošteval.
Eden od razpravljalcev je opozoril, da nekatere strukture že skušajo vso krivdo za napake v delu izvršnega sveta zvaliti na enega ali dva človeka, se za tem skriti, potuhniti in čim prej spet delati naprej po starem. Prav tako skušajo nekateri vso zadevo prikazati kot nekakšen obračun. Gotovo je, da ne eni ne drugi tega ne počno z dobrimi nameni. Vsekakor je treba povedati, da so si za rešitev takega stanja v Črnomlju že dalj časa prizadevali, da je bilo že več drugih poskusov, ki se, žal, niso obnesli in da je bil ta zadnji, odkrit in korenit, oči*no nujen.
A. BARIELJ
V VARNIH ROKAH - Letošnja kurirčkova pošta je svojo pot po skritih poteh v metliški občini začela v Gradcu, kjer so jo vrstnikom iz podzemeljske Sole izročili črnomaljski pionitji. Pri spomeniku NOB v Gradcu so mladi kurirčki pripravili kulturni program in obljubili, da so vedno pripravljeni izpolniti zaupano jim nalogo.
Boljše ceste v odmaknjene vasi
Konec tedna javne razprave o programu novega samoprispevka — S samoprispevkom dobrih 40 milijonov dinarjev, vrednost predlaganih del presega 300 milijonov
Po predlogu programa samoprispevka v metliški občini za obdobje 1980 — 1985, ki že upošteva tudi stališča, pripombe in predloge občanov z javnih razprav in seje vseh zborov občinske skupščine konec prejšnjega meseca, naj bi se v tem obdobju s samoprispevkom nabralo dobrih 40 milijonov dinarjev.
Vrednost vseh načrtovanih zadnjdi javnih razpravah največ del v tem obdobju, ki jih bodo govorili, tako da je tu sedanji opravljali s pomočjo samo- predlog programa najbolj do-prispevka. pa po sedanjih cenah polnjen. Poleg tega je bil znaša 320 milijonov dinarjev, se predlog, naj bi razen krajevnih pravi, da bodo sredstva, zbrana skupnosti Jugorje, Drašiči, Do-s samoprispevkom, znašala le bmvice in Podzemelj dobili vo-dobrih 12 odstotkov vrednosti dovod še KS Suhor in Božako-
narjev, pa je jasno, da bo treba poleg samoprispevka s posebnimi samoupravnimi sporazumi združevati še dodatna sredstva. Tako kot doslej bo treba ttidj za dela v krajevnih skupnostih zbirati namenska sredstva krajanov, da bodo dokaj široko zastavljeni program del lahko uresničili.
A. B.
vseh načrtovanih del. Povedati vo.
je tudi treba, naj bi po tem preJlogu, o katerem bo konec tedna tekla razprava na zborih občanov v vseh krajevnih skupnostih, 80 odstotkov s samoprispevkom zbranega denarja namenili za uresničevanje programa del, 20 odstotkov pa bi dobil,- krajevne skupnosti za izvajanje svojih planov.
Zlasti giede modernizacije in rekonstrukcije cest so na
VELIKA
OČIŠČEVALNA
AKCIJA
Komisija za varstvo okolja in Socialistična zveza pripravljata za soboto, 19. aprila, v vseh krajih v metliški občini veliko očiščevalno akcijo. Tako akcijo so izvedli že lani in je zelo dobro uspela, kar kaže na to, da so ljudje pripravljeni sami poprijeti za lepše in čistejše okolje. Po vseh krajih v občini bosta v soboto vozila dva kamiona in odvažala smeti na smetišče.
Tako naj bi s pomočjo samoprispevka v tem obdobju posodobili Cesto XV. brigade v Metliki, uredili ulice v blokovskih naseljih ter uredili pločnike v Cankarjevi ulici. Iz krajevnih skupnosti pa so v programu za posodobitev tele ceste: Boža-kovo - Rakovec; Božako-vo—Drašiči; Drašiči—Krmačina; cesta za Vidošiče; Radovi-ca-Krašnji vrh; Slamna vas-Radovica; Suhor-Lokvi-ca—Krvavčji vrh; Jugorje—Sela; Geršiči-Gornje Dobravice; Boršt-Boginja vas-Mlake; Kra-sinec-Gradac; Gradac-Oklju-ka; Metlika—Grabrovec—Bušin-ja vas; Radovica-Radoši; cesta do vasi Malo Lešče; cesta v Škemljevec; cesta skozi Gornji Suhor; cesta v Skrilje; cesta od Krasinca do Kolpe.
Za gradnjo pomembnejših negospodarskih objektov — tu gre zlasti za razširitev zmogljivosti otroškega varstva, osnovnega šolstva, gradnjo potrebnih prostorov za usmerjeno izobraževanje, priprave na gradnjo športnega središča v Metliki ter gradnjo nove avtobusne postaje - kar naj bi po sedanjih cenah veljalo okoli 130 milijonov di-
O DELU SINDIKATOV
Danes bo v Metliki volilna seja občinskega sveta Zveza sindikatov, na kateri bodo ocenili delovanje sindikatov v zadnjih dveh letih. Izvolili bodo tudi novo vodstvo občinskega sindikalnega sveta, govor pa bo še o aktualnih družbenoekonomskih vprašanjih v metliški obči-
SLABA ELEKTRIKA NA RADOVIČI
Prebivalci Radoviče se upravičeno pritožujejo nad slabo elektriko, saj njihova električna napeljava že skoraj dvajset let ni bila deležna posodobitev. Vaščani zadnja leta vse več kupujejo razne gospodinjske in kmetijske stroje, vendar jih zaradi slabe elektrike skoraj ne morejo uporabljati. V aščani poudarjajo, da so pri rešitvi tega vprašanja pripravljeni tudi sami sodelovati in prispevati tako del denarja kot dela
KURJA FARMA NA KRASINCU?
Ker stoji zemlja na posestvu črnomaljske kmetijske zadruge na Kra-sincu neizkoriščena, so začeli prebivalci tamkajšnje krajevne skupnosti negodovati, saj se s tem dela škoda. No, baje namerava zadruga tam narediti kurjo farmo, za kar ima zagotovljen tudi denar.
O PROGRAMU SAMOPRISPEVKA
V petek, soboto in nedeljo, 18., 19. in 20. aprila, bodo v vseh krajevnih skupnostih metliške občine zbori občanov, na katerih bo govor o predlogu programa del, ki jih naj bi v prihodnjem obdobju naredili s pomočjo novega samoprispevka. V petek, 18. aprila ob 19. uri, bodo zbori občanov na Božako-vem (v šoli), v Dobravicah (v gasilskem domu), v Drašičih (v gasilskem domu). V soboto, 19. aprila, prav tako ob 19. uri, se bodo krajani sestali v Grabrovcu (v vaški hiši), v Gradcu (v rdečem kotičku), v Metliki (v občinski sejni sobi), v Podzemlju (v šoli), na Radoviči (v šoli), v Rosalnicah (v gasilskem domu), v Slamni vasi (v vaški hiši) in na Suhorju (v šoli). V nedeljo, 20. aprila, pa bosta zbora občanov ob 14. uri na Jugorju in ob 19. uri v Lokvici (v vaški hiši).
TEKMOVANJE MODELARJEV NA OTOKU
Aeroklub Bela krajina iz Metlike pripravlja za soboto. 19. aprila, ob 8. uri na letališču na Otoku tekmovanje letalskih modelarjev za pokal „Bcti”. Tekmovanja se bodo udeležili letalski modelarji iz Ljubljane, Celja, Maribora, Dolenjske in Bele krajine, sodelovala pa bo tudi popolna slovenska reprezentanca.
SPREHOD PO METLIKI
STANUJOČI V HIŠAH NA METLIŠKIH trgih so bili nemalo presenečeni. ko so ugotovin. da žarnice javne razsvetljave spet svetijo. Najmanj tri leta ni namreč nihče zamenjal pregorelih žarnic, no, zdaj se je to končno zgodilo. Ce je šlo pri vesej zadevi res za varčevanje, pisec teh vrstic predlaga, naj uporabljajo odslužene žarnici- podnevi, ponoči pa naj delavci privijejo taksne, ki svetijo.
PODZKMI.LJCANI BODO VESELI 25. aprila, ko bodo dobili v ro!:c ključe nove osnovne šole, ki sc bo imenovala po predvojnem komunistu in revolucionarju Janezu Marentiču. Hkrati z otvoritvijo osnovne šole bodo odkrili spomenik, posvečen Janezu Marentiču. Slovesnot bo v Podzemlju pred novo zgradbo, poleg slavnostnega govora bo zanimiv kulturni program. Ob vsem tem pa je najvažnejše gotovo to, da bodo šolski otroci zapustili razpadajoče učilnice in da se bodo preselili v sodobne, svetle in tople prostore.
V IZPOSTAVI LJUBLJANSKE BANKE v Metliki delajo samo ženske in dve med njimi sta strastni zbirateljici, a ne denarja, kot bi kdo na hitro pomislil. Prva tovarišica
zbira stekleničke, pa naj bodo polne ali prazne, druga pa bi rada imela čimveč kulijev, pa naj pišejo ali ne. Kiže, da značkomanija upada, bati pa se je, da bosta pričeli naraščati stekleničkomanija in kulimanija. Pa naj!
ŽE JF. DOLOČEN DATUM osrednje proslave ob 130-Ietnici metliške mestne godbe, in sicer se bo to zgodilo 6. julija. Pripravljalni odbor dela, da se vse kreše, zmigali pa so sc tudi pododbori. Prvo nedeljo v juliju bo prišlo v Metliko veliko število godb, zanimivo pa je, (^nameravajo povabiti na svečanost tudi godbenike, ki so igrali pri godbi št ±>a narodnoosvobodilne vojske. Samo v Metliki so že trije takšni.
NEMALO KRAJANOV SPRAŠUJE, kdaj bodo dograjena športna igrišča ob delovni organizaciji „Be-ti”. Da ne bo nepotrebnih natolcevanj, povejmo, da čaka gradbeni odbor, katerega predsednik je Tone Strucclj, le na suho vreme, saj je drugače zaradi mokrega teren,-! dela nemogoče dokončati. Vse drugo je dogovorjeno, tudi denar je zagotovljen. Ko bo nebo vzdržalo vsaj štirinajst dni brez dežja, se bodo pojavili na zravnanem prostoru kamioni, delavci, finišerji...
metliški tednik
NA STARTU - V četrtek, 10. aprila, je bflo v Brežicah občinsko prometno tekmovanje. Zmagala je ekipa osnovne šole bratov Ribaijev. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa osnovne šole iz Dobove, na tretje pa ekipa osnovne šole iz Artič. (Foto: Martin Zupančič)
Lani več dobrih gospodarjev
 Po poslovnih uspehih je brežiško gospodarstvo prehitelo gospodarstvo sosed
Ce izzvzamemo Opekamo, ki je lani edina poslovala z izgubo, se je minulo gospodarsko leto za brežiško občino dobro izteklo.
Industrija je dosegla nadpovprečen porast družbenega proizvoda, prav tako kmetijstvo, promet, zlasti pa obrt. Delež industrije v družbenem proizvodu občine je dobrih 40 odst. delež trgovine 15,4 odst. in delež kmetijstva nekaj nad 14 odst.
Razveseljiv je podatek, da predvideni dohodek dosežen z
so je povečala produktivnost dela in da je bil z resolucijo
DELAVCI O PODPORI SIS ZA KMETIJSTVO
V	brežiških kolektivih je te dni stekla javna razprava o ustanovitvi SIS za kmetijstvo, za katero naj bi zaposleni prispevali letos 0,5 odst. od bruto osebnega dohodka Pobudo je vzel v roke sindikat. Ta podpira ustanovitve skupnosti, od delavcev pa je zdaj odvisno, če bo lahko zaživela in delala tako, kot je zapisano v programu. V krajevnih skupnostih so se občani zavzeli za to, da se SIS načrtno loti kmetijske politike in da poenoti odnos do reševanja teh vprašanj v občini. Povsod so poudarili, da bi ob boljši organizaciji kmetijstva lahko veliko več pridelali vsaj za prebivalstvo brežiške občine.
Nekatere panoge so popolnoma zapostavljene, na primer vrtnarstvo, čeprav je na trgu založenost z zelenjavo že dolgo kritična.
manj zaposlenimi, kot je bilo planirano. Nasploh v gozdarstvu brežiške občine celotni dohodek hitreje narašča od porabljenih sredstev, vendar za 15 organizacij to ne velj a Občutno večji porast stroškov so na primer imeli v Dekorlesu, na vrtnariji Agrarie na Čatežu, v Hotelu Terme na Ce'tžu, pri GG tozd Hortikultura in pri Komunalno obrtnem podjetju. Kaže, da so si v teh kolektivih premalo prizadevali za racionalnejše poslovanje.
Gibanje osebnih dohodkov je bilo usklajeno z resolucijski-mi zahtevami, medtem ko ob koncu leta devet tozdov in OZD ni upoštevalo teh določil. Velja pa pripomniti, da so med njimi take delovne organizacije, v katerih so osebni dohodki kljub omenjeni kišitvi še vedno nižji od povprečja v gospodarstvu. To velja za 1MV —
PRED ZBORNICO ZAHTEVNO LETO - Skupščina medobčinske gospodarske zbornice Posavje je na seji 11. aprila sprejela programsko usmeritev za delo v tekočem letu. Ta zahteva od njenih delegatov in komisij več delovne zavzetosti. Za preteklo obdobje namreč ugotavljajo, da je sicer zbornica opravičila svoj obstoj, da pa je bilo vseeno premalo narejenega. (Foto: Jožica Teppey)
NOVO V BREŽICAH
V	KNJIŽNICI VSEM NA VPOGLED - Občinska Zveza rezervnih vojaških starešin oddaja vse poljudne knjige in revije z obrambno vsebino matični knjižnici v Brežicah, kjer so dostopne širokemu krogu mladih bralcev. Taka literatura privlači zlasti doraščajoče fante, m . d katerimi se nato marsikdo odloči za vojaški poklic. Po šolah so lani predvajali vrsto obrambnovzgoj-nih filmov. To akcijo so izpeljali v sodelovanju s teritorialno obrambo, z oddelkom za ljudsko obrambo in cerkljansko garnizijo. Ponekod zelo dobro delujejo tudi obrambni krožki.
O PREKORAČITVAH NIKJER MOLČE - V tistih tozdih in OZD, v katerih so januarski osebni dohodki z?, več kot 6 odst. presegli novembrsko izplačilo, so po sklepu izvršnega sveta in zahtevah sindikata ter drugih DP oiganizacij dolžni obravnavati kršitve in sprejeti ustrezna stališča samoupravnih organov. Med vidnejšimi kršilci so: Kovinoplast Jesenice (za 8 odst.), Region Brežice (za 17
BREŽIŠKE VESTI
tovarno prikolic, Salonit Anhovo in še nekatere druge kolektive, ki jih prav zaradi nizkih prejemkov pesti neprestan beg delovne sile drugam. Tako jim na primer za poslovni sklad ni ostalo niti dinarja v Opekarni, v Trimu inTAP, že tako skromna sredstva za te namene pa so bili prisiljeni zmanjšati pri'Dekorlesu, pri konfekciji Beti, pri Kooperaciji Agrarie in v tozdu Agroblagovni promet.
Izredno dobro so lani gospodarili v Splošnem livarstvu v Dobovi, v Kovinplastu na Jesenicah, v PPV Dobova, V Tovarni pohištva v Brežicah, v Jutranjki, pri Slovinu, pri Cestnem podjetju, na Prevozu, v Posavju, pri Petrolu, pri Agro-servisu, v Regulatorju, v Motelu na Čatežu in kolektivu GOI v Brežicah.
J. T.
MESTO RDEČEGA KRIŽA V KRAJEVNI SKUPNOSTI
Aktivisti Rd če,;a križa iz brežiške občine so pravkar končali enodnevni seminar, na katerem so zvedeli, kje naj bo poslej težišče njihovega dela. Občinski odbor je povabil na seminar iz vsake krajevne organizacije po tri člane. Seznanili sojih z vlogo socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva in dolžnostmi, ki jih mora Rd.či križ opravljati v krajevni skupnosti. Gre predvsem za to, da v KS ugotove vrsto potrebne pomoči občanom, da znajo ponuditi ustrezno pomoč družini oz. krajanom doma in zunaj doma. Ena pomembnih nalog v prihodnje je tudi vključevanje Rdečega križa v ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Na seminarju so udeleženci ob-djlali Še programiranje in organiziranost RK, informiranje, razne akcije in druge naloge, od katerih so nekatere že leta na obveznem delovnem repertoarju organizacije.
odst.), Tomos Brežice (za 15 odst), Trimo Dobova (za 19 odst.), IMV-Tozd Brežice (za 11 odst.), Splošno livarstvo Dobova (za 19 odst.), Terme Čatež (za 9 odst) ter Avto-moto društvo Brežice (za 7 odst). Nekateri kolektivi so presegali izplačila tudi v februarju. Gre predvsem za tozde, v katerih so osebni dohodki pod povprečjem v gospodarstvu. To so Tomos, Opekarna in Tovarna prikolic IMV, ki prav zaradi nizkih plač ne morejo zadržati stalnih delovnih moči.
BREZ POSOJILA NE BO S 1.0 Modernizacijo Občinskih cist in mestnih ulic bo letos cestna služba lahko izpeljala lc, če ji bo uspelo dobiti kredit. Dokončati mora 31 kilometrov cest, za kar bi brez podražitve potrebovala 50 milijonov dinarjev. Dobiti mora vsekakor nekaj več. Ta mesec začenja uresničevati zastavljeni program za tekoče leto, prevzela pa je tudi asfaltiranje in širjenje odseka republiške ceste od Cerkelj proti Križaju, kolikor je poteka v brežiški občini.
Uresničena le dobra tretjina investicij
Planiranje investicijskih naložb za leto 1979 je bilo v Brežicah pretirano optimistično in želje so bile precej večje od možnosti. Od zastavljenega programa je bilo izpeljanih komaj 35 odstotkov investicij. To je vplivalo tudi na počasnejšo rast zaposlovanja. Gospodarstvo je lani na novo zaposlilo okrog 150 delavcev, od tega Jutranjka-Tced Orlica 26, Tced Terme 19, Tiud Regulator 10, PPV Dobova 13 iti I rimo-Jeklenc konstrukcije Dobova 10. V negospodarstvu sojih sprejeli na delo 29.
Zaradi izpada investicije pri Tomosu-Tozd Proizvodnja Brežice je ostal na papirju sprejem 70 novih delavcev. Svojih načrtov po novih ljudeh prav tako niso uresničili v dobovskem tozdu Trimo, kjer so računali na sprejem 40 delavcev. Zaradi zakasnitev pri investiciji so morali to odložiti Na zelo veliko povečanje zaposlenih so računali tudi v Termah na Čatežu. Predvideli so sprejem 130 novih delavcev, sprejeli pa so jih komaj 19, ker se je gradnja močno zavlekla. Hotel je začel normalno obratovati šele po novem letu.
Lansko gospodarjenje pred konferenco ZK — Akumulativna sposobnost še vedno slabi
V gospodarstvu krške občine je bilo lani zaposlenih 8119 delavcev, kar ie za 3 odst. več kot leta 1978. Med njimi jih je okoli 1000 iz drugih republk. Ti delajo pretežno v gradbeništvu, razen tega pa jih najemajo tudi za komunalna in cestna dela. Tisti, ki so zaposleni na gradbišču jedrske, v gornji številki niso upoštevani.
Ko je občinska konferenca ZK v Kršken minuli teden obravnavala lanski poslovni uspeh gospodarstva, se je med drugim izrekla tudi za omejevanje zaposlovanja, za razvijanje visol-o akumulativne proizvodnje, ki bo z manj delavci več ustvarila.
Kljub sorazmerno ugodnim razultatom v preteklem letu zahteva letošnje gospodarjenje še več naporov za izboljšanje produktivnosti, za povečano akumulativno in reproduktivno sposobnost.
Zaključni računi naj osnovnim organizacijam ZK služijo kot izhodišče za stabilizacijske ukrepe, pri obravnavi trimesečnega poslovanja pa so te dolžne preverjati uresničevanje resolucijskih usmeritev. V tem obdobju je precej delovnih ko-
lektivov na primer kršilo določila resolucije o izplačevanju osebnih dohodkov.
Lansko poslovno leto so končale z izgubo tri organizacije:	Tozd	Celuloza, Tozd
Pionir in Rudnik ijavega premo ga Senovo. Skupna izguba znaša nekaj nad 47 milijonov dinarjev, od tega v Celulozi 30,8 milijona dinarjev. Izguba je nastala kljub ugodni količinski proizvodnji, katere cena ne krije stroškov zaradi izredno visokih kreditnih obremenitev. Krili so jo s skupnimi sredstvi tozdov.
Rudniku je poravnala izgubo interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije, izgubo pri Pionirju pa so krili delno iz sredstev tozdov in delno iz •.kupnih rezerv OZD. Pripisujejo jo podražitvam vseh vrst grad-
benih materialov, pomanjkanju kvalificiranih delavcev in veliki fluktuaciji delovne sile, najbrž pa tudi dohodkovni odnosi med tozdi niso urejeni.
Lani seje nasploh poslabšala likvidna sposobnost organizacij združenega dela, saj so imele te konec leta kar za 35 odst. manj denaija kot leto dni poprej. Okrnjeni so bili zlasti njihovi devizni mošnjički. Povečala se je tudi medsebojna zadolženost. Dohodek na zaposlenega je bil nekoliko nižji od slovenskega in se je povečal za 25 odst. v Sloveniji za 26 odst. Za četrtino se je v primerjavi z letom 1978 dvignil tudi osebni dohodek na delavca v gospodarstvu in je znašal 7.140 dinarjev, medtem ko je bilo republiško povprečje 7.130 dinarjev.
Razporeditev dohodka in čistega dohodka je potekala po resolucijskih načelih. Za planom so zaostajala zlasti sredstva za akumulacijo.
J. TEPPEY
Posmrtninska samopomoč
Nova oblika solidarnosti — Izkoristite rok za vpis
Na pobudo občinskega sveta Zveze sindikatov in koordinacijskega odbora pri Društvu upokojencev so v krški občini ustanovili sklad solidarnostne po-smrtninske samopomoči. Na ustanovni skupščini sklada seje minuli teden zbralo nad 30 delegatov iz vrst aktivnih delavcev in upokojencev. Vsakemu članu je za mesečno članarino 20 dinaijev ob njegovi smrti zagotovljenih 10 tisoč dinaijev pomoči. Pri aktivnih delavcih je ta pomoč razšiijena še na nekatere družinske člane.
Razprava je bila živahna zlasti ob sprejemanju pravil sklada. Pokazala je, da je med občani zanimanje za tak sklad izredno veliko, saj bo nova oblika solidarnosti marsikomu pomagala iz denarne stiske v najhujših življenjskih trenutkih.
Za vse tiste, ki so že člani ali pa se bodo vpisali mednje do konca aprila, za izplačilo posmrtnine ne velja redni šestmesečni čakalni rok. Sklad bo že v prihodnjih dneh izplačal posmrtnine svojcu tistih članov,
ki so se letos že vpisali pri Društvih upokojencev, pa jih je doletela smrt pred ustanovno sieupščino.
Možnost vpisa v omenjeni sklad ima vsak občan. Upokojenci pristopajo pri svojih društvih, zaposleni pa v delovnih organizacijah. Pri vpisu bodo interesenti dobili vsa potrebna pojasnila. Ta obliko solidarnosti ima že zdaj veliko pristašev ne le med upokojenci, ampak tudi med občani v delovnih kolektivih.
J. T.
MLADI NA BREGOVIH SAVE
Na pobudo Kluba posavskih študentov je občinska konferenci' Zveze socialistične mladine v Krškem organizirala očiščevalno akcijo na savskem obrežju. Odzvalo seje 40 mladincev, študentov, učencev osnovne šole in drugih članov mladinske organizacije. Čistili so levi in desni breg Save v smeri od Krškega proti Brestanici. Akcijo bodo v maju ponovili. Pripomniti velja, da so seje udeležili tudi študenti iz brežiške občine.
Ob zbiralnico zaradi zdrah?
V	Veliki vasi oddajo sto tisoč litrov mleka letno
Prepiri še nikoli niso utrli poti napredku. Tako so kmetje z območja Velika vas - Gorenja vas zaradi sporov za lokacijo še vedno brez mlečne zbiralnice. Novembra lani je komisija za komunalno dejavnost KS Leskovec dala prednost lokaciji „pod hruško” na križišču. Sredi istega meseca je bila za to mesto izdana lokacijsko dločba, katero so decembra razveljavili. Krajani, med katerimi so kmetje v manjšini, so namreč zagovarjali gradnjo pri gasilskem domu. To je za večino proizvajalcev mleka od rok, medtem ko imajo do križišča vsi približno enako daleč.
Z zbiralnico na križišču so soglašale tudi Ljubljanske mlekarne, ki gradijo zbiralnice ob prometnicah, vendar do zdaj šc niso naletele na take ovire.
Opozoriti velja, da so zaradi sporov najbolj prizadeti neposredni kmetijski proizvajalci, ki so s prostovoljnim delom postavili temelje za novo zbiralnico, njihovi nasprotniki pa so v noči 1. marca letos razbili ves njihov trud. Gradnja je bila resda ustavljena, vendar tak vandalizem ni bil potreben. Ogorčenje se zaradi tega še vedno ni poleglo in prizadeti grozijo, da bodo prenehali oddajati mleko, če si v skupnosti ne bodo mogli '7 boriti svojih pravic. Več o tem prihodnji »..-(Itn v Prilogi našepa 11 -.Ui.
I. TEPPEY
RAZVILI SO SVOJ PRAPOR - Sindikalne organizacije železniških postaj Krško, Sevnica in Brežice so na proslavi v počastitev dneva železničaijev v Krškem pod pokroviteljstvom občinskih svetov razvile prapore, kar bo še bolj spodbudilo njihovo delovno zavzetost. (Foto: J. Teppey)
KRŠKE NOVICE
SE TA MESEC - Tako računajo v Tovarni embalaže Senovo, na to namreč, da bo pričel obratovati novi stroj za proizvodnjo valovitega kartona. V dveh izmenah naj bi z njim na leto izdelali okoli 25.000 ton tega proizvoda. Ob tem, da že v začetku računajo na rentabilnost proizvodnje, naj bi bila le-ta tudi dopolnilo krški celulozi in papiiju.
Štirje posveti - v petek so izvedli zadnjega, organizirali pa so jih OK SZDL, OS ZSS in koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu. Nanje so povabili predstavnike združenega dela, da bi se pogovorili o njihovih nalogah in delu, s katerim na bi v svojih okoljih vodili bitko proti temu zlu delavs:.. veti, osnovne sindikalne organizacije in drugi.
ŠE ENO GLASILO — Ugledalo je „luč sveta” v minulem tednu, izdala
pa ga je OO Zveze socialistične mladine v krški elektrarni. Z nasl<^ vom „Nukleus” prinaša za taka sila običajne prispevke, pa tudi vrst0 poskusov mladih pesnikov in hum^ ristov.
NOVO VODSTVO - Dobila gaj® krška občinska konferenca Zvez socialistične mladine na nedavn volilni konferenci. Poslej bo nje nepoklicni predsednik Vinko pančič, poklicni sekretar pa Ant° Kink.
VSE V BRESTANICO - Kvi* "■ temo „Kaj veš o prometu” je v . občini pokaeal,, da o njem f*aj ■ vedo na osnovni šoli v Brestanici-mlajših in starejših pionirjih so e*
nef*1
no osvojili prvi mesti, med p°sarI!eZt, niki pa so v obeh konkuren '
Brestaničani osvojili prvo in mesto!
Krško: zaposlovanje na uzde!
Izkušnje, pridobljene v Avstriji
Podeželju potrebne sodobne kmetije pa tudi tovarne — Divjad popase najboljše
Ko so traktorji /.omenjali konje, je za Alojza Kluna iz Čepelj v kočevski občini zmanjkalo dela, ker je vozil v gozdu. Odšel je k sorodnikom v Avstrijo in delal na njihovi kmetiji. Tudi žena Zofija
-	Osk	"	'	-
zoai pa
»endar le, če rediš več glav živine.
je prišla za njim. Oskrbovala sta 12 glav živine. Vedno sta rada pa sta spoznala, da se da živeti tudi od kmetijstva.
pnsia za njin kmetovala, zdaj
Danes redita 14 krav •Molznic, včasih pa sta jili imela *c 5. Na leto oddata 22 do -(i.OOO I mleka. Redila bi še več živine, a je njuna hiša s hlevom v Čepljah tako utesnjena, da hleva ne moreta širiti.
-Ce bo sin hotel, naj gradi hišo in hlev drugod. Miuva sva
že malo prestara, saj imava že 45 ož. 4‘) let. Seveda pa mu bova pri gradnji pomagala, kot so najini starši nama", pravi Zofija Klun. Mlajši sin Alojzij namreč obiskuje drugi letnik srednje kmetijske šole v Novem mestu.
Vasi se še vedno praznijo. Tudi same sodobne kmetije jih
Več pastirjev, manj škode
Načrtovanega medveda niso odstrelili
Lovska družina Draga-Trava •nia 3.335 ha lovišča in 43 rednih članov. Letni načrt odstrela so uresničili pri srnjadi 1 98,5 odst., pri jelenjadi pa s 111 odst. Analiza odstrela kaže, da je padlo več srnjakov kot srn, pri jelenjadi pa je odstrel v pravem razmeiju. Povprečna teža starejših odstreljenih srnjakov je bila 18 kg, jelenov pa 104 kg. V načrtu odstrela je bil po en medved, gams in veliki petelin, a so še vsi živi in zdravi.
Od ostale divjadi je bilo uplenjenih še 15 lisic, kuna in 3 zajci.
ne bodo rešile, menijo Klunovi. Dolg čas bi bil, če bi ostal v vsaki vasi le še en kmet. Potrebna je tovarna. Tako bi nekateri delali na zemlji, drugi v tovarni, in vasi se ne bi več praznile.
Kot ostali sodobni kmetje imajo tudi Klunovi vzorno urejen čredinski pašnik, ki so ga uredili po nasvetih profesorja biotehniške fakultete v Ljubljani Gvida Fajdige. Na pašnikih jim naredi precej škode divjad, ker jih v vsej vasi le oni gnojijo, divjad pa ima raje sočno travo.
J. PRIMC
V oboro „Pri jezu” je bilo vloženih 30 rac mlakaric, ki so jih
ŽIRIJA ZASEDA
Te dni bo zasedala žirija za podeljevanje priznanj KS Kočevje mesto Ob bližnjem prazniku KS, 4. maju, bodo podelili okoli 25 priznanj KS (bronasta jelka, zlata, srebrna in bronasta plaketa z grbom mesta) in okoli 40 bronastih značk, ki jih podeduje krajevna konferenca SZDL na predlog svojih področnih odborov.
tudi krmilu Ob prvem večjem mrazu in snegu so race odletele v smeri Loškega potoka. Več kot polovica se jih je vrnila. Kolektivno je bilo odstreljenih 10 rac.
Delo gospodarske komisije LD v prvem letu njenega obstoja še ni v celoti zaživelo, a so z njenim dosedanjim delom zadovoljni. Premalo je bilo narejenega vsaj pri čiščenju, če že pri izdelavi novih lovskih stez. Pred leti je pri sečnji veljal tak gozdni red, da so bile vse steze, vlake in kolovozi očiščeni sečnih odpadkov. Gozdna mehanizacija pa je v nekaj letih napravila v gozdu pravo revolucijo in so terenski gozdarji nemočni. Zato bodo morali narediti več lovci. Tudi načrtovano obsekavanje in s tem pomlajevanje grmovja ni bilo uresničeno. Sicer pa bo to določal srednjeročni načrt kot obvezo tako za gozdaije in za lovske organizacije.
Lovska škoda za lani je znašala le 5.221,00 din ali četrtino manj kot leto prej. Zmanjšala sc je, ker so število električnih pastirjev zvečali od enega na 7. Vse vasi pa bi morale skrbeti za zaupane pastirje tako kot vaščani vasi Lazeč. Zaradi več električnih pastirjev pa je težje izvesti načrt odstrela jelenjadi, čeprav skrbijo za njihovo prehrano na drug način.
PRANO KALlC
DOSLEDNO SO USTVARJALI
Izvršni svet občine Kočevje je eden redkih, ki sc je dosledno držal dogovora o politiki cen v letu 1979. Cene iz občinske pristojnosti so bile zadržane na dogovorjeni ravni, kar je povzročilo in še povzroča nekatere težave zaradi različnih cen na posameznih območjih Slovenije. To je ugotovitev iz poročila o delu izvršnega sveta lani.
k
LEPO JE NA KMETIJI - Alojz in Zofija Klun rada kmetujeta. „Delo v hlevu je težko, a lepo‘\ pravi Zofija Klun.
PRESENEČENJE PO IZPITU
. Zaključni izpiti po 30-urnem tečaju o negi bolnika ali ranjenca na domu je opravilo 19 izmed 20 udeleženk tečaja v Livoldu pri Kočevju. Vodila ga je višja medicinska sestra Stanka Žagar. Po končanem izpitu je tečajnice in vodje oz. organizatorje tečaja presenetila voditeljica 5 ekip prve medicinske pomoči v KS ..Ivan Omerze'1 Irena Gornik, kijih je pogostila s simbolom nekdanjega pomanjkanja in lakote (danes pa je to zanimivost) polnim jerbasoin koruznega kruha, orehov in jabolk.
Gremo naprej ali nazaj?
Investirati v panoge, kjer bo dohodek hitreje naraščal
Med razpravo o analizi sklepnih računov v gospodarstvu za lani, ki je bila na seji občinske konference ZK 6. aprila, so nekateri menili, da rezultati gospodaijenja kažejo, da pršimo nazaj”.drugi pa da ,.podatki niso tako slabi”.
Podrobno o tej analizi tokrat ne bomo poročali, ker smo to storili že pred dvema tednoma.
DROBNE IZ KOČEVJA
ZNAMKA RJI BODO RAZSTAVLJALI - Filatelisti iz Kočevja, predvsem pionirji in mladina, bodo sodelovali na razstavah o Slovenskih Konjicah za dan mladosti in za dan armijc; ob otvoritvi nove šole v Šempasu pri Novi Gorici; z zbirkami na temo ,,konji” pa1 na proslavi jubiljea kobilarne v Lipici. Največ se j ih bo udeležilo IV. Ibstfvala filatelistične mladine v eH jiin
obSan
vprašuj
iuj,m
odgovarja
— Kdo je naslikal fresko v stari stavbi nakdanjega muzeja, kjer je zdaj uredila dvoranico KS Kočevje?
— Po zgodovinskih virih je bil to slikar Ivo Seljak—Čopič, po podpisu, ki je vpraskan v fresko z žebljem, pa neka Marija Tuik.
Mostarju. Doma bodo priredili razstavo v počastitev 70-letnico ustanovitve telovadnega društva Sokol Kočevje, mladi zbiralci pa pripravljajo tudi večjo razstavo ob 75-lctnici njihovega mentorja in tajnika društva.
VARČNO PRI PROSLAVAH Koordinacijski odbor občinske konference SZDL je razposlal vsem društvom in organizacijam okvirni program proslav in prireditev v letu 1980 v občini Kočevje. Programje zelo obširen, določeni so tudi že datumi in nosilci organizacije teh prireditev, ki si morajo dobiti sodelavce za program m ostalo. Poudarjeno pa je, da bodo vse proslave organizirane skrajno varčno, brez nepotrebnih stroškov' in z vnaprej zagotovljenim pokritjem stroškov. Pokažimo, da tudi sami nekaj zmoremo, brez ..uvoženih" programskih točk.
ZBIRAJO PAPIR IN STEKLENICE - Pionirke in pionirji osnovne šole Zbora odposlancev v Kočevju so se znv/eto poprijeli nabiranja staiega papirja in steklenic. Star papir redno zbirajo vsa ieta, *cujj pa zbirajo ze steklenice vseh mogočih oblik. Vsak dan zgodaj zjutraj tekajo z vozički od hise do liise, kjer so steklenice že pripravljene. Vse skupaj vozijo v solo. Za vnemo in trud jim velja pohvala in priznanje.
KOČEVSKE NOVICE
Naj dodamo le, da je analiza ugotovila, da akumulacija ni naraščala hitreje kot osebna splošna in skupna potrošnja in da rast osebnih dohodkov ni bila za 10 odstotkov počasnejša od rasti sredstev za investicije. Tako se kočevsko gospodarstvo ni držalo dogovorjenega stališča.
Posledica take delitve že več let nazaj je, da ima gospodarstvo staro in nesodobno opremo, s katero ne more konkurirati drugim. Dosežki gospodarstva so torej bolj rezultat rok kot glav. Tehnologijo je treba spreminjati in predvsem več investirati v panoge, kjer dohodek hitreje narašča.
Nekateri so opozarjali, da bi lahko veliko privarčevali tudi pri materialnih storitvah. Če bi jih znižali le za odstotek, bi s tem gospodarstvo ostalo toliko dohodka, da bi z njim lahko zgradili kar štiri vrtce. In tak prihranek je možno uresničiti.
Obravnava zaključnih računov je bila površna, zato jo je treba obnoviti. Primerjati je treba rezultate svoje OZD z rezultati v občini, panogi,republiki. Primeriati je treba storilnost na delavca, dohodek, čisti dohodek in koliko je vsak član kolektiva prispeval za razširitev materialne osnove dela. Več skrbi je treba posvetiti vsej potrošnji, posebno še v SIS.
Razreševati bo treba tudi mnoga nasprotja, ki se pojavljajo. Tako govorimo o stabilizaciji, hkrati pa zahtevamo več za SIS. Smo za posodobitev proizvodnje, a hkrati proti nižjim normam. Hočemo delovno disciplino, a zagovaijamo šu-šmarstvo. Itd. V prizadevanjih za utrditev gospodarstva je treba narediti korak naprej, preiti od besed k dejanjem, kar pa bo terjalo tudi odpovedovanje.
J. PRIMC
■K
V	ŠOLI ŠE EN KLAVIR — Ribniška glasbena šola se že vseskozi otepa s pomanjkanjem prostorov, kadrov in opreme V načrtu ima tudi nakup še enega klavirja. Na fotografiji Mojca Šipka, učenka 8. razreda klavirja, pri vaji. (Foto: D. Mohar)
April v domu JLA
Razstave, koncert, proslave
V	prvi polovici aprila je bilo v domu JLA v Ribnici več zanimivih in aktualnih predavanj. Od 1. do 10. aprila je bila v načrtu razstava, posvečena dnevu brigadirjev oz. irladinski-f delovnim akcijam, a je . odpadla.
Od 10. no 20. aprila razstavljajo v domu svoja dela čiani likovnega kluba iz Kočevja. Od 20. do 30. aprila pa se bodo žene predstavile z ročnimi deli.
Včeraj. 16. aprila, je gostoval vojni orkester s solisti. Svečana akademija ob dnevu OF in prvem maju pa bo 25. aprila. Pred prazniki bo v domu tudi nekaj slavnih večerov, ob koncu meseca pa še več športnih tekmovanj.
M. G-č
Za malo denarja veliko muzike
Kljub težkim delovnim pogojem dosega ribniška glasbena šola lepe uspehe
Glasbena šola Ribnica, kije bila ustanovljena pred sedemnajstimi leti, ima v tem šolskem letu 116 učencev, ki obiskujejo 6 instrumentnih oddelkov (klavir, violina, kitara, harmonika, pihala in trobila). Šola se otepa z mnogimi težavami, saj ima premalo učiteljev, denaija in prostorov, razen tega ima tudi zelo staro pohištvo in opremo.
Kljub vsemu temu pa šola dosega primerne uspehe. Na leto organizira dva samostojna koncerta. Šolski ansambli in solisti sodelujejo na raznih proslavah in prireditvah.
Snemajo tudi za radijske oddaje (Iz glasbenih šol. Mladi koncertant), nastopajo na območnih konccrtih slovenskih glasbenih šol, sodelujejo pa tudi z godbo na pihala.
O delu glasbene šole je pred kratkim razpravljala občinska skupščina. Delegati so menili, da je za uspehe glasbene šole zaslužna predvsem velika vnema in ljubezen do tega dela vseh pedagogov glasbene šole, posebno pa direktorja Andreja Puharja. Nekateri učenci te šole se odločajo za nadaljnji študij glasbe. Ta šola ni pomembna le zaradi glasbene vzgoje, ampak tudi
zato, ker blizu 120 mladincev in mladink počenja nekaj lepega in koristnega. Menili so tudi, da ni prav, če lovci dobe sobo v šoli, glasbena šola pa ne, čeprav ima premalo učilnic in še tiste, ki jih ima, niso primerne. Razen tega so poudarili, naj imajo pri sprejemu v šolo prednost učenci iz občine Ribnica.
Šola načrtuje, da bo postopoma zviševala število učenoev in jih bo imela v šolskem letu 1985/86 že 140. Do takrat bodo odprli še oddelek za solo petje. Za nemoteno de lo bo šola potrebovala 10 pedagogov, medtem ko jih ima danes 6. Postopno bo šola v tem obdobju nadomestila staro šolsko in pisarniško pohištvo, kupila nove pihalne in trobilne instrumente, še en klavir in
Delegat naj ne bo ob strani
Vključen mora biti v sredino, ki ga je volila
magnetofon. Predvsem pa pričakuje, da bo ob širši družbeni podpori in razumevanju pridobila za svojo dejavnost tudi primerne prostore.
J. P.
Zmagal je Košir
Pred kratkim je bilo v Sodražici občinsko tekmovanje „Kaj veš o prometu”, na katerem so nastopili učenci osnovnih šol Ribnica, Sodražica in Loški potok. Najmanj kazenskih toč k je zbral Pavle Košir iz Sodražice, ki bo zastopai ribniško občino na republiškem tekmovanju v Ptuju.
Rezultati:
Skupina III (učenci 5. in 6. razredov): 1. Janez Benčina (RI) 58 kazenskih točk, 2. Igor Šilc (RI) 95, 3. Janez Mihelič (SO)98, 4. Andrej Košir (SO) 121 itd.
Skupina IV (učenci 7. in 8. razredov): 1. Pavle Košir (SO) 18, 2. Aleš Lesar (RI) 30, 3. Drago Mohar 46, 4. Aleš Sipka (RI) 55 itd.
Med 36 nastopajočimi so bile samo tri učenke, ki so se uvrstile tako: Majda Andoljšek (RI), 2. Alenka Lavrič, 3. Mojca Lavrič (obe L. p)	M.	GLAVONJlC
Razgovor o delovanju delegatskega in skupščinskega sistema za območje KS Ribnica je pred kratkim organiziral klub samoupravijalcev. Udeležili so se ga delegati zborov skupščin SIS in zborov občinske skupščine. Podobni razgovori so bili že prej za območje Loškega potoka, Sodražice in Dolenje vasi.
V razpravi so ugotovili, da delegatski sistem že daje rezultate, vendar šc ne deluje tako, kot je načrtovano. To je razumljivo, saj se nobena novost ne more hitro uveljav iti.
Poudarili so, da morajo v bodoče delegacijam bolj pomagati in z njimi sodelovati družbenopolitične organizacije, pa tudi samoupravni in poslovodni organi v OZD. Posebno velja to takrat, kadar je treba sprejemati pomembne odločitve. Združeno delo mora biti bolj zainteresirano za uspešno delo dele-
Srednjeročni
načrti so v zaostanku
Delovna skupina obiskuje kolektive v občini
gacij, saj prav ono vse tudi plača. Delegati oz. delegacije morajo biti neprestano, vsak dan, vključeni v samoupravna dogajanja znotraj delovne organizacije.
Poudarjeno je bilo tudi, da živimo v času, kjer se zadeve hitro spreminjajo na vseh področjih dela, tudi v zakonodaji. Posamezniki temu težko sledijo. Posebno velja to za delegate nekaterih SIS (npr. zdravstvo itd.). Materiali za seje nekaterih skupščin SIS so preobširni in premalo razumljivi. Delegat se zato težko dokoplje do dejstev in bistva ter ne sodeluje ustvarjalno pri delu skupščine-
Ugotovili so tudi, da dela dobro tista delegacija, kjer je prizadeven njen vodja. Prav zato je treba že zdaj misliti na volitve, ki bodo leta 1982, in evidentirati za kandidate najprimernejše delegate.
J. P.
30 LET SAMOUPRAVLJANJA
Dan samoupravijalcev Jugoslavije boao 27. junija posebno svečano proslavili tudi v ribniški občini. Hkrati bodo proslavili 30-letnico samoupravljanja. Septembra 1950 sta bila v ribniški občini izvoljena prva delavska sveta, in sicer v Inlesu Ribnica (takrat žaga) in Donitu Sodražica, ki je takrat delal v sklopu invalidskega podjetja. Na osrednji svečanosti bodo podelili tudi srebrne znake zveze sindikatov, ki jih bo dobilo 5 najzaslužnejših.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
Delovna skupina, ki jo sestavljajo predsednik občinske skupščine Ribnica Stanc Kromar, predsednik izvršnega svetViktor Pogorelc, načelnik oddelka za gospodarstvo Anton Šobar, članica IS Lojzka Zakrajšek, družbeni pravobranilec samoupravljanja Janez Picek, sekretar občinskega komiteja ZK France Grivcc, tajnik občinskega sveta zveze sindikatov Karel Oražcm in predsednik zbora združenega dela občinske skupščine Stane Vesel, obiskuje te dni OZD v občini in z odgovornimi člani kolektivov raz-! pravlja o rezultatih dela lani, stabilizacijskih programih in pripravah na sprejem srednjeročnih načrtov.
Doslej’so obiskali skoraj vse vrč je OZD. Ugotovili, so da so lani vse uspešno poslovale. V vsph so pripravili tabilizacijske programe. Povsod pripravljajo tudi srednjeročne programe, vendar skoraj vsi zamujajo roke, ki so predvideni za dokončanje posameznih opravil v zvezi s temi programi Zanimivo je, da so s pripravo načrtov najdalj v tistih tozdih, ki imajo sedež delovne organizacije izven občine.
ZAKLJUČUJEJO DELO - Nova Mercatorjeva veleblagovnica je skoraj dokončana. Zdaj urejajo okolico. Otvoritev je predvidena za maj.
BO SEMENJ PADEL V VODO?
- Turistični delavci še ne vedo, če letos Ribniški semenj bo ali pa bo	pri
odpadel. Pripravljajo sc, kot ua bo,	liri
čeprav bo zaradi stabilizacijskih	~ '
ukrepov bolj skromen.
POSPEŠENO GRADE ZDRAVSTVENI DOM - Gradnja zdravstvenega doma hitro napreduje- Računajo, da bo lepo vreme omogočilo, da bodo dela šc pospešili. Gradbeni odbor si prizadeva, da bi bil novi dom čimprej - morda že maja -pod streho.
MALO ZAVAROVANIH KMETOV - V ribniški občini je pokojninsko zavarovanih 39 kmetov. Med
bnica ima skoraj milijon dinarjev rezerviranih za opremo in vzdrževanje zbiralnic mleka. Izgradnja zbiralnic močno zaostaja za načrtom, ki je bil osvojen že leta 1977. Zadružni svet je sklenil, daje treba nabaviti bazene za zbiralnico iri Zcdarju v Sušju, na Pustem uribu, v Prapročah in na Velikih Poljanah.
30 let.
njimi je le pet mlajših od
ODKUP MLEKA NARAŠČA -V zadnjih mesecih lani in prvih mesecih letos je začel odkup mle^a v ribniški občini spet naraščati, čeprav se število krav v občini zmanjšuje. Na boljši odkup vplivajo najugodneje višje odkupne cene-
GRADNJA ZBIRALNIC ZAOSTAJA - Kmetijska zadruga Ri-
— Zakaj KS Ribnica nima pripravljenega srednjeročnega načrta, KS Velike Poljane pa načrt že skoraj ima?
— Ker ima KS Ribnica redno zaposlenega delavca, KS Velike Poljane pa je raje izvolila za predsednico uslužbenko občinske uprave, ki dela na področju planiranja.
RESETE)
i^lisjak\ lisjaku
00Z3H5 5CHTL0VMHI • VSAKO 3060T0 *
od ]% do L3. ure
V Jutranjki in Metalni zgledno
Jugotaninova izguba skoraj tolikšna, kot znaša vsa lanska akumulacija gospodarstva občine — Kako preokreniti upadanje obnovitvene moči gospodarstva?
Poglobljeni razpravi o gospodaijenju v lanskem letu je najprej posvetil sejo občinski izvršni svet skupaj z vsemi direktoiji. Vso *ib tej temi so posvetili tudi na seji občinskega sindikalnega sveta 4. aprila. Podobna razprava je bila na seji predsedstva občinske konference SZDL minuli petek.
Vrsta podatkov opozarja, du je stanje resno. Ne manjka svaril, da tako enostavno ne gre več naprej. Tako je gospodarstvo sevniške občine lani ustvarilo za svojo razširjeno
nagrajenci of
Na skupni proslavi praznika in 1. maja na Lisci bodo podeljen;; tudi letošnja občinska Priznanja OF. Predsedstvo občinske konference SZDL j<* na zadnji seji razpravljalo o predlogu svoje žirije in sprejelo še en predlog. Priznanja bodo prejeli: Simona Urbančič iz Blance, Albert Felicijan st. iz Smarčne, Franc Dobovšek iz Boštanja, Rudolf Posedelj z Bučke, Fanika Blas iz Krmelja, Peter Rupar iz Zavratca, Marija Span iz Zabu-kovja, Martin Klemenčič iz Lamperč in Alojz Vidic iz Loke. Med kolektivi bodo priznanja OF podelili Elektru, izpostavi Sevnica, Planinskemu društvu Lisca in občinski organizaciji za tehnično kulturo.
reprodukcijo samo 44 milijonov dinarjev. Na drugi strani tehtnice pa je 41 milijonov izgube Jugotauina po rekonstrukciji. Ta tovarna, v mnogočem up za drugačno sestavo sevniškega gospodarstva, je primer, kako se pri investiranju ne sme delati.
Vse seveda tudi ni črno. V minulem letu so zgledno gospodarili vsi tozdi Jutranjke in krmeljska Metalna. Uspeh tega kolektiva je vsekakor razveseljiv. saj se je dolga leta otepal z izjabami.
Nekateri gospodarstveniki opozarjajo na hude obremenitve, ki združenemu delu jemljejo polet. Znana je pobuda sevniške tekstilne industrije, da jo oprostijo prispevka za manj razvite republike. Franc Pipan, sekretar komiteja občinske konference ZK, je na seji občinskega sindikalnega sveta opozoril na odliv prejemkov občanov v druge občine. Po oceni je letno osebnih prejemkov za sto starih milijard. Računajo, da se
NA REFERENDUMU POL OBČINE - V nedeljo, 27. aprila, se »odo zvrstili pred glasovalnimi skrinjicami krajani petih krajevnih skupnosti; Krmelja, Šentjanža in Tržišča, na drugem koncu pa še Studenca in Primoža. To bo svojevrstna počastitev dneva OF. Na ^ki: gradnja mostu na cesti Krmelj - Tržišče. Foto: Železnik)
SEVNIŠKI PABERKI
Sevnik^l-1 VE1IKI ZALOGAJ -ni s., „■ krajevna skupnost in kraja-
Trenntn!?0 asfaltirali vseh površin, ga dela r na delu krajani zadnjc-Grič Kn na dobravo in naselja doston rinCr° b°*.s tcm urejen lepši Namera j! ni5kcga pokopališča, rišča oh *i, as^t*rati tudi parki-
BCa ob pokopališču.
je biP^u-VP^LEŽBA - V nedeljo kov voHn, *anJu sestanek uporabni-li udaZTda- pred leti so ga zgradi-zato oh* nase*ja so sc širila, vode tudi z „Casno zmanjkuje. Težave so !PočnfMfiem? kakovostjo. Načrti za Žal je jLe Zaje,je so že lep čas nared. na UDorakCS-!ane*c Prišla slaba deseti-n°v bi i,L .mkov- Po zgledu Smarča-nj«m toiof ° nada*jevali z napeljevala dru'1^0"3- Telefonski kabel je urugem bregu Save.
SrHo hr^i RESUJE - Pravzaprav zadnjj	dolžni	opravililo. V
?Uv0 ,,	■	smo	napovedali	raz-
J':vnaCT;l,i7 JKnja »vnukih brigadir-razsHv^	smo bili obveščeni
^ novn tam n’ bilo nič, ker lani Eteniorc “sPosobIjcna galerija d^evnj ****** prikljui
ne
priključka!
s so-
SliVNIŠKI VESTKII
po nakupih v trgovinah po drugih občinah izgubi tudi polovica te vsote. Samo prometni davek od teh nakupov bi se krepko poznal občinskemu proračunu.
Pa smo spet pri združevanjih, ki vsa leta niso krenila z mrtve točke, kajpak ne samo v trgovi-
n,‘	A. ŽELEZNIK
ČIŠČENJE SE NADALJUJE
Čiščenje savskih bregov še vedro traja. V soboto so od lesenega mostu proti Logu čistili obrtniki, člani sevniškega združenja. Čistili so tudi železničarji s sevniške postaje. Akcija je bila bolj množična v nedeljo. Pri Brezovem so delali iz trgovskega podjetja. Pohvaliti velja Studenčane. Sorazmerno daleč od reke so poslali na delo 40 ljudi. Delali so tudi krajani Arta in boštanjski mladinci Med tednom so čistili delavci iz Jugotanina in Kopitarne. Predsednik sevniškega turističnega društva inž. Stane Kočevar ocenjuje, da je doslej očiščenih od 14 do 18 km savskih bregov. Kar težko je že slediti vsem, ki se odzivajo na to akcijo, zanesljivo pa je doslej sodelovalo že nad tisoč ljudi Pred 14 dnevi so čistili na hudo onesnaženem delu obale od železnega mostu do izliva Sevnične zaposleni Komunale, okrog 350 metrov obale so očistili tudi delavci Doma počitka Impoljca.
Znanje za vsak primer
Usposabljanje enot civilne zaščite v sevniški KS
PREDNOSTNA LISTA Stanovanjska skupnost je razpisala 9. natečaj za solidarnostna stanovanja v Sevnici in Krmelju. Podrobnosti natečaja si lahko ogledate v vodstvih svojih kolektivov, stanovanjski skupnosti ali pisarnah krajevnih uradov. Rok za oddajo prošenj poteče 9. maja. Hkrati je razpihan tudi 8. natečaj za posojila iz združenih sredstev zagradnjo.v tem letu.
,, V Sevnici so na trnih, kaj odgovoriti kulturni redakciji ljubljanske televizije na vprašanje o programu galerije. Ker je ta ostala brez električnega priključka, bo menda bolje, da pokličejo kar Jaka Sraufenci-gerja s TVžehtnika!”
V lanskih vajah ob stoletnici sevniških gasilcev in „Nič nas ne sme presenetiti" je bila množično vključena tudi civilna zaščita. Delo s tem ni bilo opravljeno. Kot pravi Ratomir Kljako-vič, poveljnik štaba eivilnc zaščite pri sevniški krajevni skupnosti in rezervni vojaški starešina, dela nikdar ne zmanjka.
„2iv kolektiv, kot so naše enote, mora biti stalno v gibanju,“ pravi iz izkušenj. V vojni je bil borec 3. udarne dalmatinske brigade. Bil je v sestavu enot, ki so branile vrhovni štab ob sovražnem desantu na Drvar. V pogovoru v ničemer ni čutiti zapetosti o morebitnih vojaških skrivnostih in podobnem. ,,Zunaj so brošure, čim več ljudi mora vedeti, za kaj gre. Za domnevne skrivnosti se dostikrat skrivajo tisti, ki nimajo kaj pokazati” meni poveljnik Kljakovič.
Delo v cevilni zaščiti je povsem določno. Potrebujejo strokovnjake za posamezna področja. Za razliko od nekaterih drugih štabov imajo že npr. tudi enoto za socialno delo, pri gasilcih pa tudi za reševanje iz vode. V teku je usposobljanje, ki zajema vse, od poverjenikov po vaških in uličnih odborih ter blokih, vse brez razlike, ali so v njih člani enot za vzdrževanje in uporabo zaklonišč ali splošne enote. S tab deluje seveda nepoklicno. Bdeti nad skoraj tisoč -članskim, tako raznovrstnim sestavom, ni šala. Ljudje in oprema morajo biti nared v slehernem trenutku. Ob sedanjih predavanjih opažajo veliko zanimanje ljudi za delo v civilni zaščiti Ravno to je neprecenljivo-	A.	Z.
Ratomir Kljakovič: „Naš štab bo v tem letu spremljal tudi akcijo za nabavo rezervnih paketov hrane po gospodinjstvih in osebne opreme/1
Prometna vzgoja žanje uspehe
Na republiško tekmovanje se je uvrstil Alfonz Meglič
Pretekli teden je bilo v Trebnjem 12. občinsko prvenstvo „Kaj veš o prometu? “. Na prvenstvu	bilo je posamično
in ekipno	je sodelovalo 40
tekmovalcev iz trebanjskih osnovnih šol. Posamezniki v nižji skupini so sc uvrstili takole: Cveto Stane iz Šentruperta je bil prvi. Peter Meglič je bil drugi in Milan Zaman tretji. V višji skupini pa je zmagal Alfonz Meglič, ki se je uvrstil na republiško tekmovanje, drugi pa je bil Dušan Jeraj, tretji Mirko Kočan.
Poleg običajnih nagrad, ki jih prejmejo tekmovalci, je v tem letu najbolje uvrščene nagradil predsednik trebanjske občinske skupščine Tone Žibert. Sicer pa so organizatorji in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri trebanjski občinski skupščini zadovoljni s tekmovanjem. Taka oblika spoznavanja cestno-prometnih prepisov pri učencih ugodno vpliva na prometno varnost, saj je iz leta v leto manj nesreč, v katerih so udeleženi otroci.
IVAN ZAJC
Sosedska pomoč za invalide
Trebanjski vojni invalidi so imeli letno konferenco
Pretekli teden so se na redni letni konferenci v Trebnjem sestali člani krajevne organizacije Zveze vojaških vojnih invalidov. Na njej so pregledali svoje delo v preteklem letu, spregovorili pa so tudi o prihodnjih aktualnih vprašanjih.
Tako so se v razpravi med drugim ustavili tudi pri vprašanju o izpolnjevanju nalog na področju SLO in družbene samozaščite, delegatskem sistemu in pri uresničevanju Titove pobude o kolektivnem vodenju. Spregovorili so tudi o drugih vprašanjih, ki invalide zadevajo, to je stanovanjskih vprašanjih in zdravstvenem varstvu. Posebno zadnje zasluži vse več pozornosti, saj se z leti število bolezni samo veča, s tem pa se manjša tudi število članstva.
Na seji so tudi ugotovili, da so žene in matere padlih borcev v precej nazavidlji-vem položaju, saj so njihove družinske pokojnine in invalidnine pod republiškim poprečjem. Člani so sklenili tudi. da bo treba bolnim in ostarelim invalidskim upravičencem nuditi več sosedske pomoči kot doslej.
PAVI E MIKLIČ
KROMPIR NAŠ VSAKDANJI - V trebanjski občini je < precej površin zasajenih s krompiijem, toda kmetje še naprej J pravijo, da se ga ne splača saditi. Zakaj potem to še počno? ^
Delo le rojeva sadove^
!-----------------------------------------5
£ Jeršinovi iz Račjega sela bodo posadili hektar njiv s 3 * krompirjem — Za 10 ton imajo pogodbo z zadrugo ^
S    s
'5
Pravijo, da je treba krompir posaditi najkasneje do 15. aprila. In prav v tem času je letos bilo tako lepo vreme, da ni bilo za ta dela ne prevlažno ne presuho, pretekli teden pa je celo sijalo sonce. In verjetno so bila tudi zaradi tega skoraj vsa polja, namenjena za sajenje krompirja, obljudena. Tudi Ignac Jeršin in njegov sin Jože iz Račjega sela sta se pretekli teden odpravila na njivo pod „Donitovo” tovarno na Veliki Loki.
imajo
krompirja, od katerega bodo J zadrugi prodali 10 ton. Osta- ^ lo pa bodo porabili za krmo, J pa za drobno prodajo in za ^ sorodnike, ki jeseni tako ^ radi obiščejo kmete, še po- ^ sebno če so iz mesta.
Medtem ko pravi oče *
Ignac, ki mu je že čez se-
ZA MLADE — Nekdanji mladinski klubi so ob poplavi raznih diskotek poniknili v brezna pozabe. Tako tudi v Šentlovren-cu, kjer imajo zdaj diskoteko, kjer mladi plešejo in poslušajo plošče. Ker je pokrovitelj te diskotete osnovna organizacija ZSMS, si lahko mislimo, da zanje organizira tudi kakšno drugo obliko zabave, pa morda tudi dela.
In samo po sebi umevno se sliši, da sta spet potarnala,
' da se sajenje krompirja ne splača, da ga sadijo le zaradi J| kolobarjenja itn. Vendar je treba povedati, da kmetje •J kljub tarnanju o svojem sla-4 bem položaju krompir sade, £ da ga precejšnje količine 4 tudi prodajo zadrugi. Tako £ sta Jeršinova povedala, da £ bodo letos pri njih posadili
iJljj
Jože Jeršin
Ignac Jeršin
en hektar s krompirjem. Le-tos sta tako kot druga leta £ dobila seme od Kmetijske £ zadruge iz Trebnjega. To * seme naj bi v jeseni obrodilo £ kakšnih 25 ton dobrega
demdeset let, da od kmetije ^ ni pravega dohodka, pa je J njegov sin videti kar zado- { voljen. Tako se tudi ne mo- S reta zediniti, koliko imajo ^ prihodka na leto, saj sin > pove veliko večjo vsoto, kot ^ pa jo je pripravljen priznati J oče. Zato pa morata oba kar ^ precej delati, če hočeta po- ^ storiti vse. V hlevu je nam- S reč še osem glav živine, od ^ tega štire bikci v prireji, na * kokošji farmi pa čaka še ^ 12.000 jarčic, ki jih pri Jer- {J šinovih rede v sodelovanju s s Kmetijsko zadrugo iz Laške- ^ ga. Vendar delo na kmetiji le S rojeva precejšnje sadove, saj ^ se vloženi trud pozna v kme- * tijski mehanizaciji pa v silo- ^ su in celo v telefonu, s kate- J rim je lažje navezati poslov- % ne stike, medtem ko pred ^ leti na kmetih telefona še ni > bilo.	^
IZ KRAJA V KRAJ
VSAK DINAR PRIDE PRAV
V času stabilizacije, kar pa ni videti po cenah, ki kljub njej rastejo, pride vsak privarčevani dinar še kako prav. Tako že dolgo vemo, da so cene v industrijskih prodajalnah nekaj nižje kot običajno. Zato je pred „Danino“ tigovino na Mirni pogosto videti tudi druge registrske tablice, šc posebno veliko pa jih je menda tistih s KR. Zadovoljni pa so tudi v trgovini, saj na leto prodajo kar za staro milijardo dinarjev „Daninih“ izdelkov.
JE TABLA POTREBNA? Do Čateža, kjer se zadnje čase odvija živahna gradbena dejavnost na gradbišču nove „Elmine“ tovarne, vodi lepa asfaltna cesta. Na koncu vasi pa je tabla, ki popotnika opozarja, da je asfalta konec. Tabla je znamenje redoljubnosti, koliko p a je potrebna, glede na to, da vsak avtomobilist, ki z asfalta pade na makadam, doživi pretres? Zlobnež pa bi
— dodal, da bi v nekaterih drugih krajih bolj potrebovali tablo: Začenja se asfalt! Marskje tega ni opaziti, potniki pa bi bili zaradi lukenj znatno manj jezni, če bi vedeli, da se vozijo po asfaltni cesti
POTNIKOV NA PRETEK. TODA ... - Za avtobusne potnike, ki sc vozijo po trebanjskih avtobusnih progah, očitno ni treba avtobusnega voznega reda. Saj tako vsi vedo, kdaj avtobusi vozijo, za druge popotnike pa tako ni jasno, kaj naj bi v trebanjski občini iskali. Zato pa tudi avtobusnega voznega reda zanje ni treba. Takole najbrž razmišljajo odgovorni za avtobusni vozni red.
ALI BO NABIRALNA AKCIJA? Ker nikakor ni moč dobiti dovolj bele barve za obnovitev cestne, signalizacije v Trebnjem, je nekdo predlagal, da bi lahko zanjo napravili nabiralno akcijo. Kdo se bo javil za zbiranje barve?
1601) 17
TREBANJSKE NOVICE
Več pomoči študentski organizaciji
KOČEVSKE NOUIGE
Postavitvi ribiškega doma so dali kočevski ribiči na nedavnem občnem zboru največji poudarek. To bo brunarica, ki jim jo je brezplačno odstopilo ZKGP Kočevje.
Brunarico so podrli in prepeljali v bližino rudniškega jezera. kjer jo bodo te dni začeli postavljati. Vsak član RD je letos dolžan opraviti 20 delovnih ur, večina pa je predvidenih prav za postavitev doma. Na zboru so sklenili tudi, da bodo zaprosili zvezo ribiških družin za 150.000 din posojila, ki ga bodo porabili za gradnjo tega doma.
Ribiči bodo letos spet izlovili potoka v Fari in Vasi in vložili vanju krmni zarod potočnih postrvi. V Rinžo in rudniško jezero bodo vložili krape (mladice in porcijske), in sicer za ves prihodek od ribolovnic za Rinžo lani in še za polovico letošnjega. Načrtovali so tudi očiščevalne akcije na Kolpi in Rinži ter ribolovna tekmovanja.
Sklenili so. da bodo še naprej zbirali gradivo o zgodovini ribiške družine Kočevje in po možnosti še ribištva na Kočevskem. Ne vedo niti natančnega datuma ustanovitve ribiške družine Kočevja. Po doslej zbranih
podatkih je območje kočevske občine leta 1953 sodilo pod Ribiško društvo Ljubljana, leta 1955 pa je delalo Ribiško društvo Kočevje. O vmesnem letu 954 pa ni podatkov. Vse, ki imajo kakršne koli dokumente o ribištvu na Kočevskem (izkaznice, zapisnike, dopise itd.), prosijo, da jih pošljejo ali prinesejo na naslov: Jože Primc, Kidričeva 3, Kočevje.
prejeli so jih: Rudi Pintarič, Milan Cilenšek, Vlado Mesaroš mlajši in čuvaja na Kolpi Ivan Jakovac ter Slavko Klarič.
J. P.
Ob zaključku so podeliii priznanja zaslužnim članom RD;
ŠTAFETA PRIHAJA
Zvezna štafeta s pozdravi za predsednika Tita bo pritekla v Kočevje 26. aprila ob 10. uri. Takrat bo pri spomeniku velika svečanost, ki bo razen štafeti posvečena še praznovanju dnevr, OF in 1. maja. Lokalna štafeta, ki bo obšla vse KS v občini, bo krenila na pot že 19. aprila.
'ir
Štafeta krene v soboto
Štafetno palico so izdelali mladinci iz Itasovega izobraževalnega centra
V kočevski občini bo letos obiskala lokalna štafeta s pozdravi za predsednika Tita vse večje kraje.
V soboto. 19. aprila, bo od 9. ure do 9.15 v Strugah, od 9.45 do 10. ure v Gorenju, od 10.10 do 10.15 v Stari cerkvi, od 10.35 do 10.50 na
Bregu, od 11. do 11.15 v Slovenski' vasi, od 11.30 do 11.45 v Koblarjih, od 11.55 do 12.10 v Ložinah, od 13.10 do 13.25 v Podpreski, ob 13.25 bo tekla skozi Drago, od
13.55 do 14.10 bo na Travi, od
14.55 do 15.10 v Osilnici, ob 15.2«* jo bodo peljali skozi Bosljivo loko, ob 16. uri pa bo prispela v Faro, kjer bo tudi prenočila.
Naslednje jutro bo ob 9. uri krenila iz Fare, od 9.30 do 9.45 bo v Kočevski Reki, od 10.15 do 10.30 v Dolgi vasi, od 10.35 do 10.50 v Livoldu, od 11.05 do 11.20 v Mozlju, od 12. do 12.15 vVimolju, od 12.30 do 12.45 v Predgradu, od
13.30 do 13.45 v Koprivniku, od 15. ure do 15.15 v Zeljnah, ob
15.30 pa bo prispela v S alko vas, kjer bo čakala do 26. aprila, ko bo ob 9. uri prispela v Kočevje. Takrat bo v Kočevje prispela glavna štafeta in bo pri spomeniku velika proslava, posvečena tudi dnevu OF in 1. maju. Proslave bodo tudi povsod, kjer se bo ustavila lokalna štafeta.
Lokalno štafetno palico, ki bo letos potoval:, po občini, so izdelali mladinci izohiaževalncga centra Itas po zamisli inž. Staneta Trpina, mladinca iz Itasa.	J.	P.
Mladina dobro dela, kjer so uspešne tudi druge organizacije — Več mladih v delegacije
PREOZKA CESTA - Že letos bodo začeli posodabljati Ljubljansko cesto v Kočevju. Prav nazadnje pa bo prišel na vrsto — se pravi šele čez pet fet ali več — tale del ceste, ki je najožji, in bo za primemo ureditev ceste treba podreti več stavb. (Foto: Primc)
Krajevna skupnost Kočevje-mesto je pred kratkim kupila 300 novih zastav, in sicer slovenskih, jugoslovanskih in partijskih. Veljale so skupaj 62.000 din. Naročili bodo še mestne zastave, ki jih izobešajo ob prazniku mesta oziroma krajevne skupnosti.
Priznanja mladine
Nekaj misli iz smernic KS Kočevje—mesto za naslednjih pet let — Na področju gospodarskega razvoja prednost cestam — Še en blok čistilnih naprav
Kočevski ribiči ga bodo postavili ob rudniškem jezeru — V Rinžo in jezero bodo vložili krape — Zbiranje gradiva o zgodovini RD Kočevje in ribištva na Kočevskem
Občinska konferenca ZSM je te dni podelila priznanje organizacijam ini posameznikom, ki so zaslužili za uspehe mladinske organizacije v letih 1978 in 1979. Dobili so jih:
MLADINSKI- ORGANIZACIJE: Koordinacijski - svet ZSM ITAS, osnovna organizacija! (OO) ZSM Dom Duštna Remiha, OO ZSM Fara in OO ZSM Ivan Omerza.
MENTORJI: Dušan Poje (taborništvo), Franc Volf (KS Kostel), Jože Resman (Kočevski tisk), Jože Smolej (Dom Dušana Remiha), Ive Stanič (OŠ Kočevje in KS Ivan Omerza).
ČLANI OO ZSM: Silvo Ki-siljak (Ložine), Jože Stefančič (Fara), Mira Klun (Kočevski tisk), Mirica Dimitrijcvič (Itas), Karel Čahuk (predsedstvo OK ZSM), Marta Nadler (gimnazija), Ivan Kuzma (Mozelj) Marija Rački (Fara), Jana Salamon (Itas), Romana Murn (gimnazija), Miro Kavran (Mozelj), Franc Jurjevič (Itas), lado Orel (predsedstvo OK ZSM), Andreja Mo-liar (gimnazija) in Franc Šalamun (Mozelj).
DELAVCI V DRUŽBENIH ORGANIZACIJAH IN DRUŠTVIH: Ivan Žerjav (rokomet), Marina Jerič (rokomet), Marjan Oražem (namizni tenis), Jože Gorše (nogomet), Tone Resman („Mladi Kočevec"), Stane Jajtič (Zveza prijateljev mladine) in Strelska družina ..Mirko Bračič", Itas.
Kaj v naslednjih petih letih?
Po obsegu del bo krajevna skupnost Kočevje-mesto uresničila sedanji srednjeročni program, oziroma ga celo presegla za 12 odstotkov (na področju posodabljanja cest). To so ugotovili ob analizi doseganja tega programa.
Zdaj pripravljajo smernice nrvoja za naslednjih 5 let (1981 1985). Obdelali so že vse, kar je v njihovi moči. Delo jim otežuje dejstvo, da jim nekatere SIS še niso dale podatkov. Novi načrt je namreč treba uskladiti z mnogimi, predvsem seveda tistimi, ki bodo za uresničevanje programa prispevali denar. Predlog načrta bo nato v javni razpravi, do oktobra pa bo predvidoma sprejet.
Program bo razdeljen na pet poglavij: gospodarski razvoj, redna in komunalna dejavnost, ljudska obramba in družbena samozašč!ta. stanovanjsko gospodarstvo in socialni razvoj.
Danes bomo nekoliko obširneje spregovorili o predvidenem gospodarskem ra:-voju, v prihodnjih tednih pa še o ostalih področjih. Na področju gospodarskega razvoja bo v obdobju 1981-1985 poudarek na cestah, in sicer glavnih prometnicah in prečnih žilah.
Ljubljanska cesta bo posodobljena in razšiijena v treh etapah: najprej od odcepa za Mahovnik do stavbe občinskega komiteja (ta dela se bodo začela že letos), nato od odcepa za Mahovnik do križišča z No-omeško cesto, nazadnje pa še od komiteja do mostu. Zadnja etapa je najkrajša, a bo tu treba podreti več zgradb, dela in stroškov bo veliko, zato v prihodnjih petih letih zelo verjetno zanjo ne bo na razpolago denarja.
Tudi cesto do novega pokopališča bodo razširili in posodobili ter uredili ob njej pločnike. Zdaj je namreč ozka in nevarna.
V načrtu je še posodobitev Kolodvorske ceste in križišča Tomšičeve s Kolodvorsko in preko železniških tirov. Tudi cesta od Agroservisa proti Mahovniku in od križišča na levo proti Ljubljanski cesti (mojster-ska hiša) bo posodobljena in ob njej urejena razsvetljava.
Večja investicija je spet ureditev ceste od križišča na Roški mimo bodočega naselja „Čctrti maj" v Mestni log in do Dolge vasi ter prečna povezava Mestni log-Reška cesta (pri Itasu). Gradnja bo potekala v treh etapah: križišče Roške ceste do križišča Črnomaljske: nato Črnomaljska do odcepa ceste v novo naselje Mestnega loga (Vučič) in končno prečna povezava Reška-Mestni log z mostom preko Rinže in priključkom na traso nove ceste proti Dolgi vasi.
Nadalje so v gospodarskem načrtu še mnoga druga dela, kot tri semaforizirana križišča, popravila in asfaltiranje ulic, dovozov in dvorišč, asfaltiranje nekaterih priključkov in pri objektih, ki so v družbeni lasti.
Predvidena je izgradnja mostu pieko Rinže pri novem vrtcu. Na novem pokopališču bodo uredili žično ograjo 4n živo mejo, upravne, prostore in partizansko grobnico ter parkirišče. Začela sc bo gradnja
novega bloka čistilnih naprav za 30.000 enot. Pri Domu Jožeta Šeška bodo popravili streho in opravili nekatera obnovitvena dela. Nadaljevali bodo regulacijo Rinže in čiščenje požiralnikov. Javno razsvetljavo pa bodo uredili za Strelišče, Mahovn:ško cesto, Podgorsko cesto, Reško cesto, naselje „Cetrti maj" in Trato.
V gospodarskem načrtu niso zajeta razna vzdrževalna in komunalna dela, ker so to vključili v poglavje, ki zajema redno in komunalno dejavnost, o katerem bomo poročali kasneje.
J. PRIMC
KUPILI 300 ZASTAV
POSMRTNO PRIZNANJE so podelili Petru Šobarju za_njegovo dolgoletno sodelovanje v glasilu- ,,Mladi Kočevec", kjer je s svojimi prispevki o novejši zgodovini Kočevske skrbel za oliranitev revolucionarnih tradicij. Posebna delegacija je odnesla priznanje pokojnikovi ženi Angeli Šobar.
PRIZNANJE ZSM - Na
svečani seji predsedstva občinske konference ZSM Kočevje so podelili priznanje zaslužnim organizacijami ZSM, mentoijem, mladincem in posameznikom, ki delajo z mladino. Na sliki: p riznanie je prejela tudi Marta Nadler. (Foto: Primc)
Albume z motivi iz brigadirskega življenja pa so podarili Itasu in Temeljni banki -podružnici Kočevje, ki sta bila pokrovitelja nad mladinskimi delovnimi brigadami v letu 1978 in 1979.
ni. Študentovski klub, ki je organiziran za območje dvelt občin in zajema 326 študentov, že dve leti ne dela. Študentje so prepuščeni le sebi. Nekateri predlagajo, naj bi študente organizirali v vsaki občini posebej, saj je sedanji teren (od Osilnice in Fare preko Kočevja. Ribifie in do Sodražice) prevelik. J- P.
■w
Ze
letos bo stal ribiški
dom
O vlogi mlade generacije v sistemu samoupravne demokracije so razpravljali na zadnji seji občinske konference ZSM, na kateri so razi n predsednika Občinske konference Staneta Gabriča podali p- očila tudi predsedniki vseh treh področnih konferenc. Nato so sprejeli delovni program od aprila do oktobra letos.
Mladi so ugotovili, da mladinske organizacije dobro delajo povsod tam. kjer uspešno delajo ostale organizacije. Vse morebitne pomanjkljivosti pri deiu teh organizacij pa se kažejo ' udi pri delu mladinske.
Čeprav so mladi dosegli očitne uspehe na mnogih področjih pa so kritično spregovorili o pomanjkljivost ih. Menili so, da se mora prav mladina odločneje vključevati v samoupravljanje in delegatski sistem,
ker bo le tako lahko preprečevala nesamoupravne pojave. Za samoupravljanje pa je potrebno znanje. Družbenopolitično izobraževanje še šepa. Slušatelji so
DASEV1D1D ASENEKIDELA
— Razstavo s takim naslovom so odprli 4. aprila v Likovnem salonu v Kočevju. Na njej razstavljajo svoja dela domači mladi ustvarjalci Matjaž Ma-rincelj, Lela Mujkič, vito Oražem, Ljubica Pavlovec in Rudi Uran—Dado. Pokrovitelj razstave je občinska konferenca ZSM. (Foto: J. Primc)
bolj objekti ko subjekti izobraževanja. Isti mladinec posluša večkrat isto predavanje. Na seminarjih je preveč teoretiziranja.
Ko so mladi sprejeti v ZK, bi morali še prizadevneje delati v mladinski organizaciji. Žal pa se dogaja prav nasprotno, saj mladinci jemljejo sprejem v ZK kot povišanje in kot slovo od dela v ZSM. Verjetno se to ne bi dogajalo, če bi za sprejem v ZK predlagale mladince le osnovne organizacije ZSM. Škodljiv je tudi pojav, da pridnim članom ZSM ali mladim komunistom hitro nalože veliko dela in dolžnosti, ki jih potem ne morejo uspešno opraviti. V razpravi je bilo poudarjeno, da se pri predlaganju in sprejemanju v ZK kaže neresnost. Tako prihaja na seminarje za bodoče člane ZK le okoli polovica predlaganih kandidatov.
Posebno pozornost bo treba v bodoče posvetiti študentom in njihovi organizaciji, saj so oni kandidati za sprejemanje najodgovornejših dolžnosti v obči-
Iz Dragarske doline
VOLITVE V KS Pred kratkim je bila v Dragi volilna konferenca KS. Za novega predsednika zbora delegatov KS Draga je bil izvoljen Anton Marinčič, za -predsednika sveta KS pa za eno leto dosedanji predsednik Alojz Pantar. Izvolitev je sprejel samo za leto zato, da bi v tem letu dokončali začeta dela. kot so: vodovodi, ceste, gradnja telefona v Stari in Novi Kot itd. KS je sprejela še zaključni račun za lani m potrdila predlog proračuna za letos.
POSEBNA NALOGA Letošnji! sprejem kurirčkove pošte v Podpreski je bil posebno slovesen. Torbico je sprejel v varstvo predsednik krajevnega združenja ZZB NOV Draga tov. Štimac. Program prireditve je obsegal nagovor o pomenu tega dne, vsi šolarji pa so zaigrali igrico ,,Posebna naloga", posvečeno ljudski obrambi in samozaščiti. Ob tej priložnosti so za dolgoletno sodelovanje in pomoč pri organizaciji kurirčkove pošte pionirji podarili predsedniku občinske ZPM Stanetu Jajtiču knjigo pokojnega doma-" čega pisatelja Toneta Ožbolta ..Utrinki iz podzemlja". Po prireditvi je torbica s pozdravi predsedniku Titu in željami, da bi čimprej ozdravel, nadaljevala pot proti Dragi in Travi.
FRANC KALIC
JADRANJE NA NOVEM JEZERU — Na rudniškem jezeru v
DOLENJSKI UST
Dosedanji uspehi obvezujejo
Dokončno oceno o stabilizacijskih prizadevanjih bo dala občinska konferencaa SZDL
Na dnevnem redu današnje seje občinske konference SZDL je med drugim na dnevnem redu tudi poročilo, ki ga je pripravil koordinacijski odbor za stabilizacijo v trebanjski občini.
Temeljna ugotovitev tega poročila bi lahke bila, da kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja v trebanjski občini ne bo zaustavljena rast družbenega proizvoda, hkrati pa tudi ne bodo bistveno omejene investicije. To pomeni, da je trebanjsko gospodarstvo v osnovi zdravo in daje v nadaljnjih letih še pričakovati njegov napredek. Seveda pa to ne pomeni, da Tiebanjci lahko počivajo na lovorikah.
V glavnem so skoraj vsi uskladili svoje plane z zahtevami resolucij, prav tako pa je večina delovnih organizacij in samoupravnih skupnosti sprejela stabilizacijske načrte. Vendar je treba pristaviti, da se nekateri tozdi in delovne organizacije srečujejo s težavami pri uresničevanju stabilizacije. Tu predstavlja glavno oviro otežen uvoz reprodukcijskega materiala, druge spet prizadeva politika cen nekaterih proizvajalcev. Opaziti pa je tudi negativne pojave višjega izplačevanja osebnih dohodkov, kjer so se
pregrešile IMV, Novoles, Trimo, zdravstveni dom in občinska izobraževalna skupnost, pri katerih pa raste tudi zaposlenost nad možnostmi.
Vsi ti in še nekateri drugi negativni pojavi terjajo še večjo samoupravno odgovornost in prizadevanje vseh dejavnikov, da bi s tem prenehali. Pri izpolnjevanju teh nalog pa bo treba pritegniti k sodelovanju vse, od
GOST PROMET V ŠENTRUPERTU
Čeprav je Šentrupert majhna vas, je po naših cestah veliko prometa. Iz središča vasi pelje več ozkih in stisnjenih ulic, med katerimi se tujec zlahka izgubi. Pa tudi do trčenj večkrat prihaja, vogali hiš pa so vsi obdrgnjenl Vzrok za to je pogosto prehitra voži\ja, mi učenci pa moramo dobro paziti, kje hodimo, saj prehodi za pešce niso označeni krajevna skupnost bi morala misliti tudi na to!
ANBftEJA URBIČ novin. krožek OŠ Šentrupert
izvršnega .veta trebanjske občinske skupščine, ki je že doslej precej naredil za usklajevanje politike gospodarske stabilizacije, pa do občinskega sindikalnega sveta in drugih družbenopolitičnih organizacij V občini. Seveda bo dokončno oceno o prizadevanjih za stabilizacijo dala občinska konferenca, o zaključkih z njene seje pa bomo poročali v naslednji številki.
TOVARNA RASTE - V tovarni elektromateriala na Čatežu imajo že okoli 70 odstotkov opreme za novo tovarno, 30 pa je bodo še dobili. V novo tovarno, ki vidno raste, bodo opremo preselili julija, avgusta pa naj bi se začela poskusna proizvodnja.
Delovni čas je velika rezerva
V Tovarni elektromateriala na Čatežu drugačno nagrajevanje režijskih delavcev
Za trebeljanske ceste
27. aprila v KS Trebelno referendum o 5-letnem samoprispevku
27. aprila, se Tre
V nedeljo, bodo krajani na Trebeljan-skem na desetih glasovalnih mestih odločali o uvedbi samoprispevka za posodobitev cest. Če bo referendum uspel, bo to prvi samoprispevek v krajevni skupnosti Trebelno za urejanje javnih komunalnih del, pobirali pa ga bodo pet let.
Kmetje naj bi plačevali po 4 odstotke katastrskega do-
hodka, zaposleni pa ...................do,
bVI p° 2,5
odstotka osebnih dohodkov. Tako bi v petih letih zbrali 3,5 milijona dinarjev. Krajani pa nameravajo k tej vsoti primakniti še za 4 milijone dinarjev vredno prostovoljno delo in pomagati z drugimi oblikami lastne udeležbe. Ker naj bi samoupravna komunalna skupnost dodala 13,4 milijonov dinarjev, bo-
do imeli Trebeljanci na voljo več kot 20 milijonov dinarjev za ureditev del.
S tako združenimi sred- , stvi bi v naslednjih letih modernizirali - razširili in asfaltirali - kakih 8 km cest, od tega cesto Mokronog -Poljane in povezave med kraji: Čužnja vas - Velika Strmica, Radna vas - Bitna vas, Trebelno — Maline,
ČeSnjice — BogneCa vas
Roje, Gornji Podturn -Dolnji Podturn ter Jelševec — Cikava.
Posodobljene ceste bodo pomembna pridobitev za nerazvito krajevno skupnost Trebelno, tak postopni napredek pa naj bi zaustavil izseljevanje, ki je v tem predelu trebanjske občine še vedno precej močno.
Stabitizachski program Tovarne elektromateriala, „Elminega” tozda na Čatežu, je eden redkih, ki predvideva tudi povsem določene naloge in zadolžitve, to pa je kvaliteta, ki je mnogi dragi programi nimajo.
Kljub vsemu Jože Bregar, direktor tega tozda, na prvo mesto in za najbolj bistveno nalogo postavlja zmanjšanje porabe režijskega materiala in reprodukcijskega materiala, zlasti pa izboljšanje izkoriščenosti delovnega časa. Medtem ko so imeli doslej v ,,Elmi” tako imenovano linearno nagrajevanje režijskih delavcev, ki je enako zadevalo vse delavce, ne glede na to, kje so delali, pripravljajo zdaj stimulativno nagrajevanje po enotah. Prav s tem bodo seveda spodbudili tudi izkoriščanje delovnega časa, saj je le-ta odvisen tudi od vodilnih delavcev. Prav tako bodo izboljšali kvaliteto dela, s čimer bodo tudi stroški manjši.
Tydi režijski material, kot so žage in rezilni noži ter droga orodja, je važna postavka, s tem. v zvezi pa tudi vzdrževanje strojev. V okviru prizadevanj za boljšo izkoriščenost delovnega časa bodo izboljšali pripravo delovnih mest, za posamezne izpade pa popravili rezervne delavce.
Tudi na ostala področja življenja v kolektivu, pravi di-
rektor, bodo segli ukrepi stabilizacije. Tako bodo poskušali zmanjšati število bolezni, zmanjšali bodo sklad skupne porabe, regres za dopust bodo plačali samo tistim delavcem, ki se bodo odločili za letovanje itn. Kakšni bodo rezultati teh ukrepov, bodo delavci proučili ob koncu prve polovice leta, kar je sklep, ki je resnično
Je 1.
Srišef iz baze. Vse "to pa kaže, a ta kolektiv ve, kaj hoče, čeprav mu ob rojstvu niso obetali hudo uspešnega življenja-
Izguba časa ni potrebna
Trebanjskim lastnikom traktorjev za tehnični pregled ni treba iti v Novo mesto
Jože Eregar
Sicer pa je v njihovem programu vsebovano precej nalog tako na področju potnih in prevoznih stroškov, kjer bodo zmanjšali stroške z načrtnejšim spremljanjem zaloge delov pa potreb po razvozu izdelkov.
Najbolj se je podražila embalaža
V mirenski „Dani" bodo v okviru stabilizacijskih ukrepov zmanjšali investicije
Čeprav v mirenski „Dani“ še ne vedo točno, za koliko se bodo podražile nekatere njihove surovine, pa za druge povsem določene vedo, za koliko bodo poskočile cene. Na seznamu so predvsem embalaža, energija, špirit.
Tako se je špirit podražil za 76 odstotkov, steklo za 89 odstotkov, ročke PVC za 90. Ker gre za sorazmerno visoko povečanje cen glede na to, da so se cene njihovim izdelkom neznat-
no povišale, bodo po zagotovilu direktorja Slavka Kržana morali povečati produktivnost, marsikateri dinar pa prihraniti tudi na drugih področjih. Predvsem se bodo pri nabavi surovin še bolj kot doslej preusmerjali na domači trg, potrebno bo zmanjšati asortiment, večjo skrb posvetiti nabavni službi. Tudi pri izkoriščanju delovnega časa imajo še rezerve, zlasti bodo omejili opravljanje raznih zadev med delovnim časom. Repre-
zentanca bo letos za 20 odstotkov manjša, sredstva za ekonomsko propagando pa bodo
jfm
m
VEČ DOMAČIH SUROVIN - V mirenski „Dani“ bodo k stabilizaciji prispevali tudi s preusmeritvijo k domačim surovinam pa še k povečanemu izvozu, kjer bodo letos priliv deviz precej povečali.
Slavko Kržan
ostala na lanski ravni. V načrtu za stabilizacijo imajo namen zmanjšati tudi vrednost investicij za 5 milijonov dinarjev.
Poleg tega da jim je v celoti uspela akcija zbiranja starih steklenic, za katero pripravljajo nove privlačne prijeme,, so vpeljali nekatere drage ukrepe, tako so povečali obseg del za drage naročnike, racionalizirali so poslovanje v skladišču, izvedli nekatere ukrepe za boljše izkoriščanje delovnega časa. Ža-to pričakujejo, da bodo letošnje leto kljub omejitvam poslovno dobro končali.	jt	s.
V eni izmed preteklih številk smo pisali o tem, kako morajo lastniki traktorjev dolge ure čakati, da pridejo na vrsto za tehnični pregled. Vendar je bila to le ena stran medalje, druga pa je precej drugačna.
Trebanjska občina je ena izmed redkih, ki je za lastnike traktorjev organizirala
take preglede, zaradi katerih
bi morali lastniki sicer voziti stroje na pregled v Novo mesto. Seveda ti pregledi, ki jih oddelek za notranje zadeve organizira že peto leto, niso samo v Šentrupetu, temveč v kar sedmih krajevnih skupnostih. Da bi lastniki izgubili kar najmanj časa, sodelujejo v ekipi poleg mehanikov tudi referenti z občine in predstavnik zavarovalnice. Pregledi se običajno začenjajo po 15. uri, končajo pa se najkasneje do 21. ure zvečer, tako lastniki po nepotrebnem prihajajo na zborna mesta že dopoldne. Za to namreč ni nobene potrebe, saj se na enem mestu zbere le okoli 100 traktorjev.
Ivan Zajc, referent za promet pri oddelku za notranje zadeve trebanjske občinske skupščine, je še povedal, da imajo ‘s tako organizacijo precej dela. Zakonsko pa ni nikjer določeno, da take preglede morajo organizirati.
VOLITVE V „DANI”
V „Dani“ na Mirni bodo delavci kmalu volili nove člane delavskega sveta delovne organizacije, v organ samoupravne delavske kontrole in v disciplinsko komisijo. V razširjeni delavski svet bodo glede na 81. člen statuta volili tudi predstavnike krajevnih skupnosti Mirna in Šentrupert. Priprave na volitve so v pomeni teku, pripravljena pa je tudi kandidatna listat
Vodilo jim je le skrb za tehnično brezhibnost vozil, saj se zavedajo, da tudi s tem prispevajo nekaj k varnosti voznikov traktorjev, med katerimi sicer smrt kaj pogosto kosi.
Ker že po tradiciji organizirajo vsako leto po dva pregleda, enega spomladi in
Ivan Zajc
drugega jeseni, bodo po sedanjih opravljenih pregledih, na katerih običajno sodeluje okoli 600 traktorjev, organizirali tudi jesenskega. Na njem pa sodeluje znatno manj traktorjev, saj je v trebanjski občini registriranih kakšnih 900 traktorjev. Po dosedanjih ugotovitvah so traktorji, ki so še razmeroma novi, tehnično dobro opremljeni in v večini primerov brezhibni, čutiti pa je pomanjkanje rezervnih delov. Ponje morajo lastniki največkrat v Ljubljano. Zato je domači traktorski servis toliko bolj pričakovan.
»Morali bomo” še ni dejanje
Duh stabilizacije bo zavladal, ko bo prodrl do vsakega posameznika i
Veliko govorimo o stabilizaciji, tudi naredili smo že precej zanjo, saj po samoupravnih skupnostih in delovnih organizacijah obstaja cela vrsta načrtov, s katerimi nameravamo učvrstiti naše gospodarstvo. Vprašanje pa, ki se že ob bežnem pregledu teh načrtov nujno zastavi, je, ali delavci razumejo te načrte, ali so napravljeni tako, da se bodo zanje v resnici ogreli
Zdi se, da ponavljamo staro napako, to je, da se ti načrti gibljejo na ravni političnega jezika, v katerem kar mrgoli raznih „morali bomo” „pristopili bomo”, potem pa še, povečati moramo proizvodnjo, zmanjšati moramo uvoz itn. V resnici pa bi načrti morali biti malo drugačni Predvsem bi morate iz njih izginiti vse te načelne zadolžitve m ponavljanje splošne politične linije. Zdaj je namreč napočil trenutek, ko se bo treba od tega ponavljanja ozreti v svojo delovno organizacijo, ko bo treba v njenem okviru najti možnosti za učvrstitev njenega gospodarskega položaja. Ip vsaka delovna organizacija ima svoje posebnosti, svojo proizvodnjo, v okviru katere mora za boljše gospodarjenje najti svojo lastno pot in možnosti Z ravni delovne organizacije pa bi bilo treba prizadevanja za izboljšanje gospodarjenja speljati še v tozde, delovne enote, oddelke, na delovna mesta. Doseči je treba, da delavec na posameznem delovnem mestu ne bo v nedogled ponavljal, kako moramo varčevati, pri tem pa sam na svojem delovnem mestu ne bo nič ukrenil
Obstaja namreč bojazen,
da pravi duh stabilizacije še ni prodrl do delovnih mest, kjer bi se moralo v resnici vsakemu delavcu (ne glede na to, kje dela) utrniti vprašenje: kaj lahko jaz na svojem delovnem mestu
redim, da bom material, energijo, več naredil?
prtvaTC, „ H da bom
J. SIMČIČ
SREČANJE Z INGOLIČEM
Nedavno nas r obiskal pisatelj Anton Ingolič. Član* dramskega krožka so uprizorili odlomek iz njegovega dramatiziranega dela Tajno društvo PGC. Potem P3 je stekel razgovor z njim. Med drugim nam je povedal, da so pripombe, ki so jih napisali učenci naše šol« pred 10 leti o njegovi knjigi P0-topljena galeja, zdaj natisnjene t italijanski izdaji tega dela. Že tedaj pa jih je pisatelj objavil v Pionirskem listu. Pisatelj se je ob koncu tu« podpisoval v svoje knjige.
ERIKA ŠKAR^ OŠ SentrupeI
MIRNA: URESNIČEN PROGRAM
V mirenski krajevni skupnosti , že končujejo lani začeta dela pri posodabljanju cest. Z ureditvijo ceste Mima-Selo bo uresničen program, ki ga s samoprispevkom denarno podpirajo tudi krajani Več kot 17 km na novo asfaltiranih cest bo stalo nad 25 milijonov dinarjev.
MALICA V TROJE - Takole hudomušno so se nasmejale tri« mlade Miienčanke, ki so a pred Mercatorjevo
za malico spaml
Je bil jogurt tako dober o vreme tako razveselilo?
TREBANJSKE NOVICE
20
DOLENJSKI LIST
Št. 16 (1601) 17. aprila
Komisija za delovna razmerja pri TOZD ZA UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE PROG Novo mesto
objavlja prosta dela in naloge:
1. vodenje kemnoloma
2. tehnične meritve
3. pleskarska dela
Pogoji:
Pod 1: rudarski tehnik s strokovnim izpitom
Pod 2: geodetski inženir ali tehnik
Pod 3: izučen pleskar
Zahteva se posebna zdravstvena sposobnost
Družinska stanovanja zagotovljena v letu 1980 v Novem
mestu.
Prijave sprejema kadrovsko splošna služba TOZD z a upravljanje in vzdrževanje prog. Novo mesto, Ljubljanska 5, 30 dni po objavi.
301/16-80
KRKA, TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO
Komisija za cenitev in odprodajo sredstev izven uporabe razpisuje
javno licitacijo
za odprodajo rabljene opreme v Zdravilišču Dolenjske Toplice.
LICITACIJA BO V ČETRTEK, 24. APRILA, ob 12 URI.
297/16-80
"\
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI TREBANJSKEM GRADBENEM PODJETJU „TREGRAD"TREBNJE
objavlja
prosta dela in naloge
1. 5 KV GRADBENIH DELAVCEV
2. 5 KV TESARJEV
3. 10 PK GRADBENIH DELAVCEV
4. 5 NK GRADBENIH DELAVCEV
POGOJI:
Pod 1. KV zidar Pod 2: KV tesar Pod 3: PK delavec Pod 4: NK delavec
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov:	„TREGRAD", Komisija za delovna razmerja,
Trebnje, Goliev trg št. 9.
Objava velja do zasedbe navedenih del in nalog.
300/16-80
OBRTNI SERVISI KRŠKO
Tovarniška 1, KRŠKO
Po sklepu delovne skupnosti prosta dela in naloge
z dne 12. 3. 1980 objavljajo
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA ( reelekcija)
Pogoji:
— srednja šolska izobrazba ekonomske smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj,
— poklicna šola oblačilne stroke in najmanj 4 leta delovnih izkušenj,
— moralno—politične kvalitete.
Pismene prijave z dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: OBRTNI SERVISI, KRŠKO, Tovarniška 1. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni najkasneje v 15 dneh po poteku roka za zbiranje prijav.
299/16-80
-SSEid;,
Sbc
!bc
•.O,
n
o<
'0!
■v
7
.U
l|><
b
<|J
lol i t'l
lit
ELEKTRARNA BRESTANICA
Prodaja na javni licitaciji naslednja osnovna sredstva:
; 1. VITELJ BREZ EL. MOTORJA (2. kom.)
Izklicna cena 1.000.- din
Z. EL. VRTALNI STROJ EVS 3-170-732 (3 fazni)
Izklicna cena 400.- din
:3. RAZMNOŽEVALNI STROJ „GESTETTNER"
1 Izklicna cena 300.- din
4.	AVTORADIO „BECKER" S PRIBOROM
loj. izklicna cena 900.- din
l 5. ČRPALKA „GARVENS" Z EL. MOTORJEM 1 .iKW Izklicna cena 800.- din 6. RAZNI ELEKTROMOTORJI (19 KOSOV)
rnoči: 1/ 1,4/ 1,6/ 3/ 4/ 4,4/ 5/ 5,2/ 5,5/ 7/ 7,5/ 14,5/ ,..',15/ 27 kW
i i,,Izklicna cena od 400.- do 2.000.- din , 7. KOVINSKA STRUŽNICA Z EL. MOTORJEM, stružna dolžina 1100 mm, 1915, remontirana
j;l Izklicna cena 30.000.- din.
Licitacija bo v petek, 25. aprila, ob 10. uri v prostorih Elektrarne. Ogled osnovnih sredstev na dan licitacije od 7. do 9. ure. Udeleženci morajo plačati varščino 10 % od izklicne cene vrednosti oziroma najmanj 100.- din za izklicne vrednosti pod 1.000.- din.
Kupci morajo plačati kupnino pred prevzemom osnovnega sredstva najkasneje pa v 3 dneh. Vse davščine v zvezi s prenosom lastništva plača kupec.
Predstavniki družbenega sektorja morajo predložiti potrdilo tistega, ki ga zastopajo.
307/16-80
DO NOVOTEKS, n. sob. o., Novo mesto TO KONFEKCIJA II., o. sub. o., Vinica
Komisija za delovna razmerja temeljne organizacije objavlja prosta dela in naloge
VZDRŽEVANJE
KONFEKCIJSKIH STROJEV IN NAPRAV Kanditati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo poklicno šolo strojne ali elektro smeri,
— da imajo 3 leta delovnih izkušenj.
Prednost imajo kandidati, ki imajo izkušnje na popravilu in vzdrževanju konfekcijskih strojev in naprav.
Delovno razmerje za objavljena dela in naloge se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom sprejema tajništvo Temeljne organizacije Konfekcija II. Vinica 15 dni po objavi.
Kandidate bomo obvestili o izidu v 30 dneh po poteku razpisnega roka.
302/16-80
Komisija za delovna razmerja
KOP Brežice
OBJ A VLJA prosta dela in naloge
finančnega knjigovodje
v računovodstvu za knjiženje finančnih kartic. Potrebna je srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri ali delovne izkušnje pri zgoraj navedenih delih z najmanj 3-letno prakso. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Kandidati vložijo prijave v splošnem sektorju KOP Brežice z dokazili o strokovni izobrazbi in opisu dosedanjih del. Prijave se vložijo v 15 dneh po poteku objavnega roka. Delo ni primerno za invalide. Kandidat mora nastopiti delovno razmerje do konca maja 1980. Organ, ki odloča o izbiri, ne bo sprejemal nepopolnih prijav.
KOP Brežice 298/16-80
TRIKON
„TRIKON", TOVARNA PLETENIN IN KONFEKCIJE, n. sol. o KOČEVJE, REŠKA CESTA 16
1. Razpisna komisija TOZD KONFEKCIJA razpisuje
v skladu s sklepom delavskega sveta TOZD KONFEKCIJA dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD KONFEKCIJA (vodja temeljne organizacije)
2. Razpisna komisija TOZD PLETENIN razpisuje
v skladu s sklepom delavskega sveta TOZD PLETENIN dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD PLETENIN (vodja temeljne organizacije)
Dela oziroma naloge pod 1. in 2. razpisujemo za 4 leta. Izbrana sta lahko kandidata, ki poleg v zakonu določenih pogojev izpolnjujeta še naslednje:
— visoka, višja ali srednja izobrazba tekstilne, ekonomske ali organizacijske smeri,
— 4,8, 12 let delovnih izkušenj na ustreznih nalogah,
— moralno-politične kvalitete.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v zaprti ovojnici na naslov:
„TRIKON", Kočevje, Reška cesta 16, z oznako na ovojnici: „Za razpisno komisijo TOZD KONFEKCIJA" oziroma „Za razpisno komisijo TOZD PLETENIN".
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju.
306/16-80
DOM STAREJŠIH OBČANOV NOVO MESTO v ustanavljanju
objavlja
prosta dela in naloge za
več strežnic - negovalk
Pogoji:
— končana popolna osnovna šola
— starost nad 18 let
— smisel za delo s starejšimi ljudmi
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja tri mesece. Zainteresirani kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev vlože v petih dneh po objavi na naslov: Dom starejših občanov. Novo mesto, Šmihel 1.
305/16-80
DOM POČITKA METLIKA MESTNI TRG 16
Razpisna komisija razpisuje dela in naloge
1. VODJE (RAČUNOVODJA) FINANČNE SLUŽBE
2. FIZIOTERAPEVTA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1:
— višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri
— 3. oziroma 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih
— organizacijske sposobnosti
— moralna in politična neoporečnost
Pod 2:
— višja šola zdavstvene smeri
— strokovni izpit
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov v označbo „Za razpisno komisijo". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po zaključku razpisnega roka.
303/16-80
TELEVIZIJA LJUBLJANA
potrebuje za snemanje nekaterih delov dokumentarne nadaljevanke ZGODOVINA SLOVENCEV
STATISTE
/Z VSE SLOVENIJE VSEH STAROSTI.
Prijave za poizkusno snemanje pošljite do 10. 4 na naslov: TV Ljubljana M. Pijade 10, Dokumentarno—feljtonska redakcija TV—Zgodovina Slovencev.Pri tem navedite naslov, rojstne podatke ter priložite novejšo fotografijo. Izbrane kandidate bomo obvestili po pošti.
212/12-80
V	SPOMIN
na usodni 16. april pred letom dni, ko nas je tragično zapustil v 23. letu starosti naš nepozabni sin in brat
JANEZ GRABNAR -JANKI
iz Razdrtega
Odpeljal si se na pot, s katere se nisi več vrnil. Zapustil si nas. Žalost in bolečina sta postali naši večni spremljevalki.
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob težki in nenadomestljivi izgubi naše hčerke
MARIJE PINTARIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so bili v težkih trenutkih z nami in ji poklonili cvetie in vence. Posebna zahvala delovni organizaciji SGP PIONIR-delovni skupnosti • skupnih služb, njenim sodelavcem, govornici za poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred.
hvala tudi kriminalistični službi Krško in Novo mesto. Žalujoči: starši,brata in ostalo sorodstvo
IZ BRNIŠKI,;] PORODHIšNICt *
it %i I f. ti
u y ill!
M
lEDENSU*
KOSTANJI',VICA: 19. 4. italijanski film Ginekolog socialnega zavarovanja. 20. 4. italijanski film Se
Četrtek, 17. aprila - Rudolf Petek, 18. aprila - Konrad Sobota, 19. aprila - Ema Nedelja, 20. aprila - Neža Ponedeljek, 21. aprila - Simeon Torek, 22. aprila - Leonida
Sreda, 23. aprila - Vojko Četrtek, 24. aprila - Jurij
LUNINE MENE
22. aprila ob 3.59 - prvi krajec
BRESTANICA: 19. in 20. 4. ameriški barvni film Vojvodinja in potepuh.
BREŽICE: 18. in 19. 4. francoski barvni film Človek, ki je ljubil žene. 20 in 21. 4. ameriški barvni film Protuva. 22. in 23. 4. ameriški barvni film F.I.S.T.
Karibu s Severa. 23. 4. ameriški film Poslednja žarka somraka.
KRŠKO: 19. in 20. 4. angleški film Vohun, ki me je ljubil. 23. 4. ameriški film Usodna ilirka. 24. 4. italijanski film Izredni dan.
MIRNA: 19.4. film Golfinger.
MOKRONOG:	19.	in	20.	4.
francoski film Bližnje srečanje tretje vrste.
NOVO MESTO KINO KRKA: Od 18. do 20. 4. angleški barvni film Ljubezenski doživljaji privatnega detektiva. 21. in 22. 4. ameriški filipinski barvni film Trojna izdaja.
23. in 24. 4. francoski barvni film K mami pojdi. . . Očka je v službi.
NOVO MESTO KINO JLA: Od 17. do 20. 4. ameriški film Človek pajek. Od 21. do 23. 4. ameriški film Preganjani kavboj.
RIBNICA: 19. in 20. 4. ameriški barvni film Sladka mala.
SEVNICA: 18 in 19. 4. ameriški barvni film Fedora. 20. 4. ameriški barvni film Ta krasna bitja. 23. in
24. 4. ameriški barvni film Rdečilo za ustnice.
SLUŽBO DOBI
ZAKONSKI PAR v kraju na Dolenjskem ob prometni cesti išče žensko ali upokojenko za varstvo 8-mesečnega otroka. Stanovanje in hrana, plača po dogovoru. Naslov v upravi lista (1404/80).
ZA IZMENIČNO VARSTVO enoletnega otroka nudim stanovanje in hrano. Naslov v upravi lista (1410/80).
STANOVANJA
SOBO ODDAM mirni izobraženi ženski. Krevl, Partizanska 19 (blizu bolnice), Novo mesto.
ODDAM SOBO v centru dvema
dekletoma. Vseljivo takoj. Naslov v upravi lista (1405/80).
IŠČEM ENOSOBNO stanovanje ali garsonjero v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (1406/80).
Motorna vozila
PRODAM APN 4 v dobrem stanju.
Nad mlini 56, Novo mesto. UGODNO PRODAM ali zamenjam za manjše vozilo Z 101, letnik 1977, registrirano do konca leta. Informacije pri Sašek, Avto-deli, Novo mesto, tel. 21-570. PRODAM RENAULT 16, letnik 1971. Tel. 69-700.
PRODAM VW v nevoznem stanju ali iri Dre ed po
LADO'SL 1500 ccm, 44000 km
nm
po delih. Ogled pri Drcniku naselju Cikava. Ogled
v
o 16. uri.
prevoženih, dobro ohranjeno, prodam. Anton Baškovec, 68270 Krško, Cesta Krških žrtev 87, tel.
(068) 71-252.
PRODAM TRAKTOR po .delih Porsche, letnik 1959. Alojz Šterk, Gmajna 30, Raka.
PRODAM TRAKTOR ZETOR (14 KM), pogon na vsa kolesa, s plugom. Marjan Papež, Grajska 17, Črnomelj 68340.
PRODAM Z 101, letnik 1978, za 8 M. Telefon 25-342, popoldan.
PRODAM osebni avto ŠKODO 110L, letnik 1973. Anton Zbašnik, Groblje 8, Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 750 LUXE, prevoženih 50.000 km. Milan Reba, Mestne njive 18, Novo mesto, telefon 21-916.
UGODNO PRODAM SUNBEAM CRE1SLER 1300, letnik 1978 dobro ohranjen. Janez Šalehar, Rožni vrh 10, Trebnje, telefon dopoldan 83 — 224, popoldan 83 — 378.
FIAT 125 P, letnik 1977, registriran do aprila 1981, ugodno prodam. Krhin, Pod Trško goro 53, telefon 25-940.
PRODAM FIAT 101, letnik 1977, in Moris kombi IMV 1600, letnik 1972, vse na novo registrirano in v zelo dobrem stanju. Ivan Verbič, Ledeča vas 10, Šentjernej.
PRODAM ZASTAVO 750 S, letnik 1978. Zupančič, Kristanova 28, Novo mesto, telefon 24-686.
PRODAM ZASTAVO 101, letnik
1974. Vel. Bučna vas 4 l/a.
TAM 6,5 T. letnik 1973/74 ugodno
prodam. Možnost delno kredita, Vozilo je kot novo. Črmošnjice 48, Stopiče.
PRODAM 1VARTBURG, letnik
1975, informacije na telefon 24-773. Šegova 8, Novo mesto.
PRODAM Z 101 L, letnik 1975, in gumi čoln z volanom. Novak, Drska 6, Novo mesto, telefon 22-756 vsak dan od 16. ure dalje.
PRODAM osebni avto GS X 1,2, letnik 1977. Informacije in ogled po 16. uri. Na Lazu 18, telefon 22-096.
PRODAM AVTO 125 PZ, na novo obnovljen in registriran. Cena ugodna. Ogled vsak dan, razen nedelje, pri Mirku Juraku, Brestanica 2, 68280 Brestanica pri Krškem.
PRODAM dobro ohranjeno DIANO, letnik 1977. Naslov v upravi lista (1407/80).
PRODAM fička, letnik 1979 in 1967. Trška gora 75, Otočec, nad Pugljevo gostilno.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartclj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppcy, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 8 din, letna naročnina 298 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 600 din - Za inozemstvo 600 din ali 32 ameriških dolafiev oz. 55 DM ruga
-1;
dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din, 1 cm na prvi strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 11. od 1. 1. 1980 — Na podlagi mnenja sekretariata za informacije 1Š Skupšči-SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. .1974) se za Dolenjski list ne plačuje
(oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun 52100-620-170-32000-009—8—9. (Ljubljanska banka, Temeljna
davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p.,33, telefon (068) 23-bl 1 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: 68001 Novo mesto. Glavni trg 5, p. p., 33, telefon (068) 22-365 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1973. Franc Jamnik, Jelše 14, Krško.
PRODAM Z 101, letnik 1976. Anton Vrhovšek, Pugled 5, Mokronog.
Z 750, letnik 1973, prodam. Kovačič, Ragovo 3, Novo mesto.
PRODAM Z 750 DE LUXE, letnik 1975, prevoženih 31.000 km. Ogled vsak dan. Alojz Kralj, Semič 42/b, Semič.
PRODAM Z 750, letnik 1974. Jože Ivanšek, Maline 18, Semič.
PRODAM Z 101, letnik 1974. Anton Ogulin, Osojnik 13, Semič.
PRODAM enoosno prikolico in dvo-brazdni plug za traktor. Jože Makovec, Vinji vrh 43 pri Beli cerkvi.
PRODAM Z 850 special, letnik 1970, v dobrem stanju. Mirko Kržan, V. Mraševo 53, Podbočje.
PRODAM VVARTBURG Turist, letnik december 1977. Ragovska 17, popoldan.
P 126, letnik 1977, prodam za 4,5 milijona ali zamenjam ‘za motor od 350 ccm naprej. Ogled: Stari trg 13, Trebnje.
PRODAM traktorsko kosilnico Oltova in traktorske grablje. Marjan Stefanič, Pristava 13 ob Krki, Podbočje.
PRODAM traktor Lanz (18 KM) s koso ali menjam za težjega. Vinko Vogrinc, Kapele 39, Kapele.
PRODAM MAN 520 kiper, letnik 1958, v dobrem stanju po ugodni ceni. Marjan Skočaj, Sp. Stari grad 15, Krško.
PRODAM nov moped in električni kuhalnik na 3 plošče in pekač za polovično ceno. Kogovšek, Šmihel 44, Novo mesto.
PRODAM
PRODAM GLISER Kvarnerplastike G-370, motorTOMOS 18, daljinske komande, cerado za gliser in prikolico za čoln. (Cena 65000 din). Informacije na tel. 21-590 ali 23—611 (Kupec).
ČOLN ŠPORT SPECIAL z motorjem TOMOS 4 E in tovorno prikolico za osebni avto prodam. Telefon 24-928.
PRODAM mlade pse in 300 1 črnega vina. Lesjak, Ragovska 5, Novo mesto.
PRODAM malo rabljeno sedežno garnituro (kavč in 2 fotelja) ter hladilnik. Naslov: Cesta herojev 15, Novo mesto.
UGODNO IN POCENI PRODAM žitni kombajn ZMAJ 630, pripravljen za žetev. Judež, Velika Cikava 10, Novo mesto.
PRODAM kceolec in puhalnik. Stane Cizerle, Vel. Mraševo 29, 68312 Podbočje.
PRODAM kozolec dvojnik na tri okna v zelo dobrem stanju. Karel Zibert, Vel. Mraševo 38, 68312 Podbočje.
KUPIM
KUPIM vikend z manjšim vinogradom. Ponudbe pod Šifro DOLENJSKA.
KUPIM karoserijo za ŠKODO. Jože Lindič, Škocjan.
PRODAM 126 P, letnik 1977, prevoženih 30.000 km.
Tel. 23-611 int. 4 dopoldne.
PRODAM spalnico starejše izdelave, trd les. Anica Vrsčaj, Novo mesto, Cesta brigad 23, telefon 25-109, služba 21-722.
PRODAM čoln s prikolico in motorjem za 25.000 N. din. Informacije na telefon 23-310.
12-13-14-15 in 16-colskc gumi vozove, nove, za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego prodam. Delamo tudi vse vrste osovin za prikolice. Dostava na dom ali po dogovoru. Stane Bulc, Jurčkova 73, Ljubljana-Rakovnik.
PRODAM malo rabljen varilni transformator VAREX GORENJE 135-145 in nov kovinski cirkular z elcktromotoijem. Igor Kovačič, Velika Loka 68212.
PRODAM tridelno pomivalno korito, 80-litrski bojler in kopalno kad. Levičnik, Kostanjevica na Krki.
PRODAM dve leti staro kuhinjsko opremo. Srečko Kumer, Mestne njive 11, Novo mesto.
PRODAM FLIPER balli. Gostilna Špolar, Mirna peč.
PRODAM zelo dobro ohranjen šivalni stroj SINGER na enofazni ali trifazni pogon po ugodni ceni. Telefon 23-539, Kovačič, Mestne njive 19, Novo mesto.
UGODNO prodam črno-beh televizor. Poizvedbe v avtotrgovini v Brestanici.
PRODAM ročni pletilni stroj. Vida Druškovič, Potok 36, Straža.
ZARADI BOLEZNI PRODAM kravo staro pet let. Štine, mlin, Nad mlini 58, Novo mesto;
PRODAM 35 kom. AZ nanjev čebel. Ivanka Erlah, Vel. Cerovci 34, Stopiče.
PRODAM malo rabljen ojačevalce FBT-100W. Brane Cckuta, Cesarjeva 12, Novo mesto, telefon 25-844.
PRODAM Yamaha izvenkrmni motor za čoln 15 KM z dol
go osjo.
Cena 2.5 M. tel. 21-218.
V BELI KRAJINI, blizu Kolpe in avtobusne postaje (pribl. 10 15 min.), prodamo manjšo podkleteno hišo z vodo in elektriko, sadnim vrtom in manjšim vinogradom. Dostop z vsakim vozilom, primerno za vikend. Naslov v upravi lista ( 1408/80).
ZAMENJAM stanovanjsko hišo z nekaj zemlje v Novem mestu, Jedinščica 8, za vrstno hišo na Drski, Novo mesto.
PRODAM travnik (možna tudi gradnja) v Gradišču. Janez Hudoklin, Dobravica 25, Šentjernej.
PRODAM njivo z manjšim vinogradom v izmeri 25 a 86 m2, 8 km od Novega mesta po asfaltirani cesti, na lepi, sončni legi. Primemo za zidanico. Dovoz z manjšimi vozili. Naslov v upravi lista (1409/80).
UGODNO PRODAM pritlično stanovanjsko hišo z nekaj zemlje -možnost dozidave. Nahaja se v neposredni bližini avtobusne postaje. Krašovic, Krmelj na Dolenjskem.
ENODRUŽINSKO (staro) hišo v Idriji, prodam. Informacije pri Franko, Rudarska-10, Idrija.
PO ZELO UGODNI CENI prodamo posestvo in starejšo hišo, gospodarsko poslopje, približno 3,5 ha zemlje m gozda. Iz Ljubljane 55 km, iz Novega mesta 25 km. Oglasite- se na naslov Jožefa Gabrijel, Slakova 15, Trebnje.
RAZNO
TAKOJ VZAMEM v najem prostor, primeren za popoldansko delo (smer avtoličarstvo), nekje v okolici Trebnjega. Andrej Grmovšek, Stari trg 13, Trebnje.
ZA VEČ LET oddam košnjo na lepem kraju. Anton Hrastar, Bršljin 17, Novo mesto.
JREHJCt'^
ANTONIJA LUZAR iz Gor. Suhadola 10, strogo prepovedujem vsakršno prodajanje in oddajanje ter prisvajanje moje lastnine -posebno lastnine v gozdovih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
ANTON HROVAT, GOR. BREZOVICA 31, ŠENTJERNEJ, prepovedujem vsako vožnjo po moji parceli št. 14/4 in spuščanje vsake vode. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
MEIIOSB
BRATU IVANU PETRIČU, ki živi v Nemčiji, za njegov štirideseti rojstni dan vse lepo in dobro želi in iskseno čestita Anica z možem Tonetom in vsi Pavlihovi.
ANICE V1RC se s to čarobno pomladjo, odeto v razno cvetje, ob 33. rojstnem dnevu spominjava oba, ki jo nežno ljubiva -pomlad in OKRIM.
Ljubemu možu in atu FRANCU MAJERJU IZ JELOVCA vse najboljše za njegov rojstni dan in da bi bil zdrav in vesel v krogu najdražjih, iz srca želijo žena Marija, sin Franci in hčerka Cvetka.
Dragemu očku ALOJZU BAHO-RIČU IZ IVANČNE GORICE 98 čestitamo za njegov praznik. Zena Ivica, hčerka Petra in sin Peter.
Dragemu in dobremu očetu, dedku in pradedku ŠEN1CI FRANCU IZ DRGANJIH SEL iskreno čestitajo za njegov 92. rojstni dan ter mu želijo še mnogo zdravja in veselja v krogu svojih najdražjih. Vsi, ki ga imajo radi.
^OBVESTILA I
Sporočam bodočim strankam, da bom odprl mizarsko obrt. Delal bom od kuhinjske opreme do furniranih oblog, vrat kelanih stropov in antikvitete ter ostalo po naročilu. Po dolgoletni praksi v Švici garantiram kvaliteto. Obrt bom odprl v maju. Za naročila sc priporočam. Tone Gorišek, Groblje 60, 68310 Šentjernej.
»Dolenjski list« v vsako družino
V času od 3. do 9. aprila so v novomeški porodnišnici rodile: Minka Palčič iz Dolenje Straže -Izteka, Hedvika Vovk iz Črnomlja - Tomaža, Marija Mrgole iz Klcno-vika - Petra, Dragica Požun iz Nemške gore - Janjo, Helena Rogič iz Leskovca - Cirila, Helena Pečak i’. Bušinca Roka, Mira Ribarič iz Kamanja - Zorana, Marija Kralj s Sela Urško, Mirjana Radakovič iz Metlike Sandro, Stanislava Pečjak i: Plešivice Boštjana, Štefka Špiler iz Krškega - Roberta, Ljubica Klemenčič iz Črnomlja - Albino, Matjetka Matoh iz Starega trga -Suzano, Bernarda Luštck iz Kostanjevice - Barbaro, Milena Selevšek iz Starega trga - Bojana, Ana Pahljiia t: Smolenje vasi Bojana, Danica Blažič iz Podgore - Simono, Marija Mežnaršič iz Trebnjega - dečka, Vesna Doltar iz Gradca - dečka, Majda Pavlovič iz Drašičev - dečka, Ivanka Žlogar iz Bušinje vasi — dečka, Olga Podpadec iz Trebnjega dečka. Anica Muc iz Primostka-dečka in Milena Kralj z Gornje Težke vode - Simono. Čestitamo!
V času od 5. 4. do 12. 4. 1980 so v brežiški porodnišnici rodile: Milena Glogovšek iz Vojskega - Damja-; na, Nada Kralj iz Sevnice - Simona, Višnja Hudorovac iz Drnovega -dečka, Štefica Andrejaš iz Krskeg’
- dečka, Jožica Kunjas iz Drenja-Sašo, Nadeljka Pjekni iz Šentlenartl
- Zorana, Durda Pili iz Celin -Nenada, Irena Peteline iz Sel -Petro, Dubravka Medič iz Nedelje-
Ljerko, Anica Pcles iz Smerovišta-Vesno, Martina Bratelj iz 1 dečka, Marija Volčanjk iz Jereslavca
- deklico, Marjanca Gulič iz Kladja
- Matjana, Višnja Palčič iz Brežic -Hrvoja, Cvetka Klenovšek iz Gor. Leskovca - Liljano, Jožefa Pirc iz Gor. Leskovca - Aleša, Lidija Klisu-rič iz Samobora - Nikolino, Danica Kržan iz Brežic - deklico, Nada Celizič iz Samobora — Damirja, Fikrija Filipovič iz Brežic - Anito, Vida Požeg iz Trebč - deklico, Marija Škrlina iz Drnovega - deklico in Anica Močan iz Samobora -Krunoslava.
ČESTITAMO!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
NEŽE
BIČEK
iz Gabija
se iskreno zahvaljujemo sosedom, vaščanom in znancem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje, pokojno pa v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se pevcem in govornicama za tople poslovilne besede, župniku pa za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: sin Francelj z dmžino, hčerka Vilma z družino, sestri Ančka in Marija ter ostalo sorodstvo
Spet pomlad prišla je na vas,
a ti odšel si od nas.
Čakamo te noč in dan brez upanja, zaman.
ZAHVALA
Ob nenadni in tragični izgubi ljubljenega moža, očeta
JANEZA ZUPANČIČA
iz Polja pri Tržišču 12
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste nas v najtežjih trenutkih tolaždi, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala delovnemu kolektivu in sindikalni podružnici „Metalna” iz Krmelja za organizacijo pogreba. Zahvala sosedom in vaščanom za nesebično pomoč, godbi in pevcem za žalostinkc, župniku za obred in govornikoma za poslovilne besede. Za pozornost se zahvaljujemo Osnovni šoli iz Tržišča in RK Krmelj. Vsem, ki ste imeli našegi očeta radi, najlepša hvala.
Žalujoči: žena Zlatka, otroka Milan in Martina, mama Rezka, bratje in sestre in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Žalostno sporočamo, da nam je kruta usoda iztrgala iz rok našo komaj triletno hčerko
VANJO
FRANKOVIČ
iz Vavpče vasi pri Semiču
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sorodnikom, sosedom in kolektivu Iskre, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Lavrinovim in Heniksmanovim za pomoč ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mamica, očka, oboji stari starši ter ostalo sorodstvo
33.34 devizni računi občanov
ljubljanska banka
A**?** 6»W$
us zmztiooo
*oc,ir#» »5452
Cr#dito
F*v #$#:«« Vr< x o<«pCS>y W	JKf
x< <■>:*«
jtOTnk T>t*m (pmaapoTt Bi »9gf
Sl*wa|k«
<«»<«**
O*
»£•*<*
m®
1
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našcj^ brata in strica
JANEZA
ŠKRBCA
z Rateža
se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnemu darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in pokojnika spremili na zadnji poti. Posebna zahvala kolektivom Cestno podjetje Novo mesto, Krojač in/ ISKRA-TOZD Ela Novo mesto za podarjene vence. Zahvaljujemo se tudi župniku za opravljeni obred in brusniškim pevcem.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Dne 17. marca 1980 je ugasnilo plemenito srce našega ljubega očeta
ALOJZA
VRŠČAJA
iz Bitnje vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, vaščanom, GD Štatenberg in tov. Gorencu iz Cerovca za poslovilne besede, GD Trebelno, društvu upokojencev, pevcem in župmku za opravljeni odred.
Žalujoči: otroci z družinami
/o	ljubljanska	banka	banka	Liubl]ana
nove ugodnosti za imetnike hranilnih vlog v devizah
Novi predpisi na področju deviznega varčevanja občanov prinašajo imetnikom hranilnih vlog na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah vrsto ugodnosti ter zanimivih olajšav. Tako si občan z vezavo deviz pridobi pravico do takojšnjega gotovinskega posojila v višini dinarske protivrednosti vezanih sredstev. Pri tem je doba vezave enaka dobi vračanja posojila ter znaša najmanj 6 in največ 60 mesecev, posojilo pa banka izplača občanu v dinarjih na njegov tekoči račun ali hranilno knjižico. Občan lahko dobi posojilo v znesku najmanj 10.000.-dinarjev, medtem ko banka zgornje meje ne postavlja.
Z ustanovitvijo deviznega računa ali devizne hranilne knjižice imetnik ustvari enega od pogojev za pridobitev posojila za nakup, zidavo ali večjo preureditev stanovanja oziroma stanovanjske hiše ali za razširitev zasebne kmetijske, obrtne in druge dejavnosti v Jugoslaviji. Občan se pri tem lahko odloči za vezavo deviznih prihrankov, ali pa izbere prodajo deviz banki ter si tako zagotovi še večje ugodnosti. S prodajo deviznih sredstev banki je občan odslej oproščen tudi plačila prometnega davka pri nakupu blaga trajnejše vrednosti, ki ga navaja poseben odlok.
Kadar občan ob potovanjih v tujino potrebuje svoja devizna sredstva v večjem znesku, mu banka zaradi varnejšega poslovanja lahko izroči bodisi poseben devizni ček Ljubljanske banke, ki ga imetnik po prihodu v drugo državo vnovči pri tuji banki, bodisi potrebno število potovalnih čekov, s katerimi občan razpolaga pri plačilih blaga in storitev na tujem.
Imetnik deviznega računa ali devizne hranilne knjižice Ljubljanske banke pa lahko postane tudi član Diners Cluba ter uporabnik kraditne kartice te mednarodne organizacije.
MARIJA
MIKLIČ
iz Prapreč 5 pri Straži
Iskreno se zahvaljujemo dr. Novakovi, dr. Janezu Kramarju ter strežnemu osebju septičnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto; ki so ji med težko boleznijo lajšali bolečine. Zahvaljujemo se vsem sosedom jn vaščanom, posebno Maroltovim in Irtovim, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, delovnim organizacijam IMV, Standard Mercator, sodelavcem in vaščanom za podarjene vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni župniku iz Vavtc vasi in kaplanu iz Šmihela za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: sinovi Jože, Dušan, Stane, hčerki Silva in Stanka z družinami, sestra Pepca in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Dne 4. aprila nas je v 79. letu starosti zapustila naša draga mama, sestra, teta, stara mama in prababica
LJUDMILA RIŽNAR |
roj. Mežnaršič iz Srednjega Lipovca 9
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in vsem, ki stez nami sočustvovali, nam stali ob strani in v tako velikem številu spremili pokojno na zadnjo pot ter ji darovali vence in cvetje. Hvala osebju, zlasti zdravnikom Splošne bolnice Novo mesto, dr. Kocutarju za dolgoletno zdravljenje, sosedom in sploh vaščanom iz Srednjega Lipovca za pomoč, ki so ji jo nudili na njenem domu, sodelavcem in sindikalni organizaciji; Novolesa TG Dvor, podjetju IGO Ljubljana. Hvala g. župniku za opravljeni obred, pevcem cerkvenega mladinskega zbora Žužemberk in pevcem iz Žužemberka, kr soji zapeli ob pogrebu.
Žalujoči: sin France, hčerke Amalija, Slavka, Štefka, in Anica ter brat Viktor, sestre Tončka, Francka, Rozalka in Anica
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
JOŽETA
ŠTEFANIČA
iz Gornjih Dobravic 5
se • iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju novomeške bolnišnice za nego in lajšanje bolečin. Prav tako se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v tem težkem trenutku pomagali, izrekli sožalje, podarili vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala kolektivom Novoteks, Komet in Beti-TOZD barvarna iz Metlike, organizaciji ZB iz Metlike, SZDL, ZK in ZB >Z Dobravic ter gasilskemu društvu Dobravice za podarjene vence. Zahvaljujemo se govornikoma tov. Jožetu Matkoviču in tov. Antonu Žuniču za poslovilne besede pred domačo hišo in odprtem grobu, kakor tudi godbi iz Metlike.
Žalujoči: žena Ivanka, hčerki Anica in Marija z dnižmama, sin Jože z družino, sin Tone in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ni še minilo veliko dni odkar nas je za vedno zapustila in si našla svoj novi dom pri svojem možu naša mama, sestra, stara mama in prababica
FRANČIŠKA
GORIŠEK
Prav lepo se zahvaljujemo tov. Vladu Stibriču za besede, izrečene J3 nieni zadnji poti, org. ZB, DU, godbi na pihala in pevcem, tovarni zdravil KRKA- TOZD kozmetika in sindikatu, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, Ofrovali pokojni vence in cvetje. Hvala vsem, ki so se poslovili od nJc in jo pospremili v njen zadnji topli dom.
Žalujoči: sin Jože, hčerke Zini, Geli in Mimi
ZAHVALA
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in sestra
DOLENJSKI UST
i
Delo ne misli na čas
,, Življenje je ena sama Sola, če bi živel 100 let, bi še vedno bil učenček. In vendar je vsako, še tako dolgo
takrat je zgorela tudi naša hiša, moj slepi stric -Amerikanec je na hrbtu odnesel na pol slepo staro
ali še tako kratko življenje mater na varno v leščevje-izpolnjeno in bogato, če	Čez dva dni je umrla v
mine v delu. Če človek dela, nima časa misliti na čas,”je rekel Franc Kotnik, 65-Jetni upokojenec s Kristanove 6 v Novem mestu.
In res lahko rečemo, da je bilo življenje Franca Kotnika vsaj raznoliko. Kq je kot 2 meseca star dojenček vekal ali se smehljal v rodnem Ložu na Notranjskem, so dobili mati črno pisanje, da je oče padel v Galiciji Brez moškega v hiši je šla ustaljena zidarska obrt
{Irakom žvižgat, mati je sama težko preživljala sina in hčer.,
„ Življenje je podobno življenju," ■ se spominja Kotnik,” saj veste, osnovna m šola, dobri slepi stric, ki je S bil dolgo v Ameriki, polni % dogodivščin in ki je vedno ^ trdil, da človek nikoli ne J sme ostati dolžan. Morebiti J sem zaradi strica, ki je videl % svet in prebudil radove-( dnost, začel tudi veliko J brati. V, Ložu in Starem trgu ^ sem bil pri godbi, igre smo | igrali itd. Ne da bi se hvalil, % mi pisanje še danes ne dela J nobenih težav. Seveda pisan-S je z glavo, repom in vsemi J vejicami Nato je prišla voj-t« na, življenje moje generacije [- in j tem tudi moje se je S poistovetilo z revolucijo. Nqj ^ ne zveni napihnjeno.
S Zbiranje orožja ob jugo-^ slovanski kapitulaciji, delo N za OF, maja 1942je bilo pri ^ ms osvobojeno ozemlje, vo-J litve čisto take kot danes. \ Nato smo šli v partizane, ^ med ofenzivo so fašisti pobi-S li v Ložu vse nilade moške.
Risi v ribniških gozdovih
m 'm m -	,
Zdaj jih je že okoli 40 — Nimajo naravnega sovražnika — Ogrožajo predvsem srnjad
tistem grmovju. Soseda je pripovedovala, razumela je italijansko, da so se takrat celo italijanski vojaki zgražali nad početjem kolegov -fašistov. „ Vojne na ta način nikoli ne bomo dobili," so rekli. Res je niso, jaz pa se za staro mater in strica nikoli nisem maščeval Vsaj na njihov način ne. ”
Dogodek s stricem in staro materjo ter maščevanjem smo omenili zato, p ker je bil France Kotnik po j vojni vedno na tako imenovanih položajih, ki so,,oblast”, kot rečemo v preprostem jeziku. V službi za notranje zadeve, pri državni varnosti, sekretar ZK, načelnik inšpekcijskih služb itd. O. tem ne govori veliko, žena Ljudmila pa pove, da je bil do sebe enako dosleden kot do drugih. „Zmag smo si želeli, razočaranja pa me \ nikoli niso vrgla iz tira, ” se H po ženinem „posegu” ven- $ darle oglasi Kotnik. ” Yedno € sem hodil po trdnih tleh, ne # pa plaval med oblaki $e € danes sem takšen, čeprav c imam zdaj manj časa kot J takrat, ko sem bil v službi 4 Nimam časa misliti na £ čas, upam samo, da bo K obdobje, ki sem mu posvetil 0 moči in delo, v zgodovini $ na šegi ljudstva zares nekaj, j pomenilo. Prazaprav pa mo- £ m biti tako, saj je vaš zdaj že g pokojni kolega Egon Ervin £ Kisch zapisal, da ni velikih € dogodkov. Velik dogodek je # vsakokrat čas, v katerem £ živimo.
--------------------------------  MARJAN	BAUER	t
\ ' ■#######################*#############*##■
Minilo je 6 let, odkar so bili v naše gozdove spuščeni trije pari risov, nabavljeni na Če škem. To je bilo storjeno na pobudo nekaterih lovcev, predvsem gojitvenega lovišča ZKGP Kočevje, ki je bilo tudi nosilec te investicije.
Namen tega dejanja je bil v raznih občilih že nekajkrat nakazan in smo ga lovci tudi molče sprejeli. Sprejelit smo tudi utemeljitev nekaterih strokovnjakov, da smo z vlaganjem te divjadi vrnili slovenskim gozdovom tisto,' česar so bili pred 100 leti oropani.
Med drugim smo sprejeli tudi trditve, da bo ris kot mesojeda zver v glavnem opravljal „čistko” nad nemočno, bolna in za lovišče nezaželjeno divjadjo. V lovišču bo sprejet kot naravni selektor, čeprav danes vemo, da jc naziv ropar neumesten, naj gre za katero koli zver. Ko rabim besedo sprejeli,
mislim na že gotovo dejstvo, pred katero smo bili postavljeni.
Večina lovcev je ta poseg gojitvenega lovišča sprejela z odobravanjem, da ne rečem navdušenjem, kar je povsem razumljivo, saj je bil ris prikazan lovcem in javnosti kot povsem neškodljiva vrsta,- kot okras. Res pa je tudi, da se vrsta lovcev s takim enostranskim ukrepom o spustu ni strinjala, saj sta bila nabava in spust opravljena brez kakršnih koli posvetovanj s prizadetimi lovskimi in družbenopolitičnimi organi mejnih občin. Zato je razumljivo, da zapozneli glas, kolikor je še dosegel ušesa tistih, ki bi lahko kakor koli ukrepali in odločali, bil kot glas vpijočega v puščavi.
Do tu je še vse lepo in prav. Hudo kri pa je prvič povzročila najdba v past ujetega risa v gozdovih Male gore v lovišču LD Ribnica kmalu po njihovem izpustu. Prizadeto smo poslušali kritike, čeprav se je ris slučajno ujel v past v času, ko je bil lov s stopalkami na lisice še dopusten.
Kmalu zatem smo v našem lovišču in sosednjih znova našli sledove risov in ostanke srnjadi, ki
so jo pokončali risi. Tako so čedalje glasneje govorili o škodi, ki jo ris povzroča na divjadi tudi drugi lovci od Krke do Kolpe. Precejšnjo škodo je napravil ris tudi v obori na muflonih in damjakih, pa tudi domačih ovc sc ni branil.
Tako se je dalo ugotoviti, opirajoč sc na mnenje nekaterih strokovnjakov, da sc je ris dobro vživel v naših gozdovih, predvsem na ribniško-kočevskem območju, in da ima tu vse možnosti za razmnožitev.
Lovci ocenjujemo, da jih je že preko 40. Taka zgoščenost zlasti na tem območju pa ni zaželena, kajti to bi lahko bilo za vrsto divjadi, posebno za srnjad, usodno. Ris namreč pravega sovražnika v naravi nima. Res je, da je bil nekoč ris selektor v naših gozdovih, res pa je
30 let pozneje
Sošolci skupaj v Krškem
One 29. marca letos se je dijakom bivše državne nižje gimnazije v Krškem po dolgih in plodnih letih zopet oglasil šolski zvonec. Tokrat sicer s kasetnika, glas pa je bil isti, ki jih je pred 30 leti opozaijal na konec odmora, konec mladostne razposajenosti in začetek nove šolske ure.
V šolskem letu 1948/49 je zadnja generacija, ki je gimnazijske klopi drgnila le 3 leta, opravila malo maturo in se raztepla širom po Sloveniji, vsak za svojim ciljem. Ta-
tudi, da sta bila takrat na primer na ribniškem območju le dva lovca (graščaka), ki sta lovila, danes pa nas je preko 200, ki opravljamo vlogo selektorjev. Zato prevladuje med lovci upravičena bojazen, da se bo moral odstrel srnjadi spričo prevelikega števila risov- močno zmanjšati.
Namen tega članka ni, da bi zbudil gonjo proti risu in vnesel preplah, češ da bije naši srnjadi zadnja ura, nikakor ne, pač pa menim, da se je potrebno ob vsem tem temeljito pogovoriti in pravočasno - najti ustrezne rešitve ter se zamisliti nad številnostjo risov:
ANDREJ KLEMENC LD RIBNICA
DVE IZ KOČEVJA NA ZVEZNO
junija po obvozni)
TEKMOVANJE
Glin;
Učenki 2. c kočevske gimnazije, Andreja Leko in Marjana Benčina, sta se na nedavnem republiškem tekmovanju v znanju nemškega jezika, ki je bilo v Ljubljani, uvrstili med pet najboljših, ki bodo zastopali Slovenijo na zveznem tekmovanju v Sarajevu. Na pot ju bo vodil njun profesor Alojz Mehelič. Razen obeh dijakinj kočevske gimnazije se je na zvezno tekmovanje uvrstil le še po en dijak iz gimnazij Poljane-(Ljubljana), Maribor in Mruska Sobota.
krat so bile potrebe po šolanih kadrih velike. Zato so naši učitelji in profesorji vložili veliko truda, da bi nas usmerili v domovini najpotrebnejše poklice.
Na dan srečanja smo se zbrali pred spomenikom Matije Gubca in si nato ogledali delavski dom. Obujanje spominov na šolske klopi, mladostna nagnjenja in naše dosežke zadnjih 30 let, ko se nismo nikoli srečali, smo nadaljevali v prijetni gostilni Mirt v Armeškem. Večer je bil zares prijeten. Zbralo sc nas je 45 od skupaj nekaj čez 50 takrat vpisanih sošolcev. Ob slovesu smo si obljubili, da se bomo ponovno srečali čez štiri leta.
M. A.
Padla je stara medvedka
...................■......     M
Odstrel je bil v skladu z načrtom in tudi koristen
80 kg težko medvedko je konec marca uplenil na mrhovišču pod Adamovim lazom v Veliki gori član lovske- družine Ribnica France Zobec.
Na območju LD Ribnica je precej medvedov, v tem lovskem letu pa so imeli dovoljen odstrel le enega, težkega 80 kg. Tudi na tem mrhovišču so jih opazili več. Tisto noč sta lovec France in lovski čuvaj opazila ob svitu polne lune tri medvede: staro medvedko in dva dvoletna mladiča. Ugotovila sta,-da bi bil odstrel stare medvedke pravilen, saj -ni imela enoletnih mladičev, iz česar sta sklepala, da je na koncu.ploditvene sposobnosti.■ Kasneje so ugotovili, da je imela! medvedka tudi zelo obrabljene zobe.
Vendar tisti večer le ni minil p povsem mirno. Medvedka je sicer padla že po prvem strelu in se začela valjati. Lovec je hotel ustreliti še enkrat. Potiskal je naboj v puškino cev, a v napetih trenutkih je naboj (kroglo) potisnil v napačno cev.
Tako je, namesto ■ da bi obstal v ,.risani” cevi, zdrsnil kar cel po širši, gladki cevi, ki je namenjena za naboje s šibrami. Lovski čuvaj se je končno le znašel in ustrelil, kasneje so ugotovili, da sta bila oba zadetka, lovčev in čuvajev, smrtna. Po starem lovskem pravilu so šli iskat medvedko šele naslednji dan.
J. PRIMC
Ris poškodoval lovskega psa
Izid edinstvenega boja
Lovski - čuvaj LD Ribnica Andrej Puželj je Šel na obhod po revirju. Nameraval je opazovati divje prašiče na krmišču. Z njim je bU njegov lovski pes terier.
Naenkrat je terier, ki je sicei izginil lovcu izpred oči, začel močno lajati. Čuvaj je mislil,- da je naletel na divje prašiče. Pripravil je puško na strel in pohitel v smeri laježa. Zagledal je enkraten prizor: boj psa in velikega, starega risa.
le
Ko je pes začutil gospodarja,
je je bolj pogumno zagnal v
risa. Ta pa ga je zagrabil za spodnjo čeljust in mu odtrgal ael kože in mesa, ■ da mu je povsem zmaličil čeljust.
Andrej Puželj ni streljal. Risa je začel odganjati kar s kričanjem, vendar v začetku ni dosti pomagalo. Ris se je prestopal tam okoli, češ kaj mi pa moreš, ko je plan odstrela dosežen!
J. P.
Zaprt del magistralne ceste Korenitka—Medvedjek
_________________________
Zaradi gradnje počasnega pasu ob magistralni cesti-Ljubljana—Zagreb na odseku Kore' nitka—Medvedjek je od minule nedelje naprej omenjeni odsek magistralne ceste zaprt. Obvoz poteka po preurejeni in^posodobljeni regionalni cesti.
Zaradi gostega prometa je bila gradnja počasnega pa911 namreč sila otežkočena in zato tudi odločitev, da so posodobiti in asfaltirali regionalno cestft,^ Korenitke tto Medvedje^ # nanjo preusmerili tudi vekipl^ met. Obvoznica je širok^*** metrov, hitros! na njej pa ort** jena na 60, na enem mestt^tlJ® na 40 km/h. Ob tem membno poudariti, daje ob voj nica odprta za ves prome^, ti>i za motoriste, kolesarje, traki1 riste, pešce, itd., kar naj seve4> uporabniki ceste še posebej upoštevajo. Sicer pa ob, takšnem položaju verjetno n odveč dobronameren nasvet voznikom, naj se raje odločijo za vožnjo po dolini Krke, prek« Dvora in Žužemberka. ' u, Novomeški prometni inšpf toiji prosijo vse voznike, spoštujejo prometni režim signalizacijo na obvoznici, ki bo nadomeščala magistralko vse d< konca junija.
rt A«#|
■ o.vr '
i I
Doma narejen teptalnik snega
Do 5-krat cenejši od uvoženega — Njegov konstruktor je Jože Gorše iz Itasa Kočevje
soma. Navaden traktor se razmeroma hitro priredi v teptalnik snega. Ena izmed njegovih prednosti je, da traktor preko leta uporabljajo za njegovo osnovno dejavnost, pozimi, oz. po potrebi pa ga spremene v teptalnik.
Prvi tak teptalnik je bil izdelan že 1977. Zasluge za i
Na snežnih poljanah smučarskega središča na Kropah pri Slovenj-gradcu so pred kratkim prikazali delovanje novega teptalnik snega »Snežnik TS-941". Novi teptalnik je prvi take vrste v Jugoslaviji in eden redkih v svetu. Njegov konstruktor je Jože Gorše, vodja razvojnega oddelka cestnih vozil v kočevskem ltasu.
Teptalnik snega je v bistvu imajo Avgust Švara, Tone Lav kombinacija traktorja IMT-558 in	Kri* drug| * posestva
posebnega podvozja z osmimi no-	.»Snežnik , seveda tudi Jože Gorše,
silnimi ter orema pogonskima kole*	Trenutno vozijo po naših smučiščih
štirje taki teptalniki. Velika prednost domačega stroja je, da stane le okoli 450.000 din, medtem ko veljajo uvoženi 1 do 2 milijona dinarjev.
Letos so stroj dopolnili z rav-nalno desko. V bodoče ga nameravajo opremiti še s snežnim plugom. Tako bo prava novost na tržišču.
Teptalnik je primeren za smučišča, velika okoli 10 ha in več. Je popolnoma stabilen. Njegov pritisk znaša 0,04 do 0,05 kg na kv.
 	centimeter. Največja hitrost je 20
TEPTALNI'STROJ .SNEŽNIK* & km ha uto. Je testiran pri Zavodu za
stopnik za prodajo pa jc Agrotehnika Ljubljana. ^ GLAVONJlC
ODSTRELILI MEDVEDKO - Kot pravilen in koristen so ocenili odstrel stare medvedke. Padla je v reviiju LD Ribnica. Na sl iti: lovec France Zobec z uplenjeno medvedko. (Foto: D. Mohar)
NOVO OBDOBJE FORME VIVE
V ponedeljek, 21. aprila, bo Ljubljani ustavnovna skupščina Fot me vive. S tem dnem bo stopit j Forma viva, znana kot mednarodir i simpozij kiparjev, na nova sanlO 1 upravna pota. Na skupščini, Ja « bodo med drugim sestavljali tt delegati občinskih kulturnih jku nosti Krško, Piran, Maribor •
Ravne na KoroSkcm, bodo ujkhrd
delovne programe delovišč,, hk pa se bodo dogovorili, kako b obeležili 20-letnico Forme vive je znano, je Forma viva začela u. poleti 1960 v Kostanjevici, kT>>! kiparji ustvarili prve lesene skalp,t re za veliko galerijo na prosteirt^4! vrtu kostanjeviškega gradu. :	t'
pl* po
ZLOMLJENI OBE NOGI
Voznik osebnega avtomobila Jož Hode (21 let) iz Globokega-je : aprila vozil od Brežic proti vaj Globoko. V Dečnih selih ga zaradi prevelike hitrosti zaneslo] desno na travnato bankino., Šp p pa je podrl 54-letno kolesarko A Butkovič iz Dečnih sel, ki je,vozi po svoji skrajni desni. Butkovičeva. zelo hudo ranjena. V bolnišnici ugotovili zlome obeh nog, lopati® in pretres možganov.
Sl »S
NAJBOLJŠI ŠENTJANŽANf
Na tradicionalnem tekmo#** šolarjev „Kaj veš o prometu”*!* skupini najmlajših tekmovalo,Sj ekip, pri starejših pa osem. Pri skupini je zmaga pripadla prvi e sevniške osnovne šole; slede t&f ni in Sentjanžani. Med teknftv višje skupine so imeli največ Sentjanžani, nato Tržiščani; ^ sevniška ekipa itd. Najmanj ka** skih točk in udeležbo na repU® škem tekmovanju si je zagotc obe skupini Matej Repovž iz
J-**-	-i	»c
KAKO MERCEDES SPREMENI ZNAČAJ
Spominjam se ga, Toneta Zračnika namreč, sina kmečkih staršev, doma z vasi pod Zeleno goro, kako se je vozil pred dobrimi dvajsetimi leti naokoli s kolesom, zeleno prebarvanim. Obvezno se je ustavil pri nas, ker je bil prijatelj z mojim najstarejšim bratom. Pogovarjala sta se o šoli, o dekletih, o izletih, o načrtih za letu, ki bodo šele prišla. Imel je čas za veselice, za kopanje v modri reki pa še za fckanje ptičjih jajc po drevesih in po grmovju. T akrat je bil Tone Zračnik vesel fant, poln fantovske razigranosti.
Malce bolj nestrpen je postajal, ko se je vozil k nam v Repičevino s svetlo modrim mopedom. V domačih gostilnah ni več vzdržal, bolj so ga mikali lokali v Zgornji ali Spodnji Repičevi dragi.
Nekega sončnega dne se je ustavil pred našo hišo fičko, iz katerega je zlezel Tone Zračnik. Oblečen je bil v novo obleko, z bele srajce za vratom pa mu je visela tanka kravata.
..Pozdravljeni,” je rekel. »Vidim, da ste O. K. Grem v Belo mesto, pa sem se ustavil
Kmalu za tem je
za hipec.' izginil za ovinkom, ki nastopi
za hipe izginil 2 takoj za vogalom naše hiše.
Potem se ni oglasil skoraj dve leti; a ko je zapiskalo na dvorišču, se je skobacal iz stoenke. Bil je že trebušast in med črne lase so se mu mešali
putnila vrata in iz izpušne cevi je puhnil sivo modri dim.
Pred dnevi je soseda Bar«0 tulila z bližnjega okna, da nas' nekdo išče. Na cesti je stat mercedes, črn, svetel, 2 odprto šoferjevo šipo. Iz oblazinjene notranjosti je bilo slišati glas Toneta Zračnika: »Zdravo! Da, jaz sem. Ne, n* morem. Hudičevo se mi mudi,” je tulil, ne da bi ugasn«
sivi.
„Ne bom šel gor: ker hitim. Ko bo več časa, pridem, da se kaj pogovorimo,” je kričal z dvorišča skozi odprto okno kuhinje. Se predno mu je lahko kdo kaj rekel, so lo-
Za mercedesom so se brali trije, štirje avtomobili, * so jezno piskali, zato je Tof^ j Zračnik spustil desno nogo n* j stopalo za plin. Ne verjame11'’ da ga bomo še kdaj videli. ,» TONI GAŠPER^
varstvo pri 'delu v
n pri Zavod Mariboru.
‘rJb