c v petnajst križevih potili n navadnimi molitvami pri sv. maši, za spoved, za sv. obhajilo i. t. d. Na svetlo dal mm f mwm. , koral* in fajmošter ljubljanske stolne cerkve. 7j dovoljenjem v is oh o castitlj ivig a ljubljanski (ja skofijstva. S 14 v jeklo vrezanimi podobami. Natisnil Jožef Kutlolf Milic. Katoliški Bukvai „0 vi vsi, kteri memo greste po potu, po¬ glejte in pomislite, če je (še kaka) bolečina, kakor- šna je bolečina moja!“ (Žal. pes. 1, 12.) „Takrat tedaj jim ga je (Pilat) izdal, de bi bil križan. Vzeli so pa Jezusa, in ven peljali. In je svoj križ noseč ven šel na mesto, ki se imenuje mesto mertvaških glav, po hebrejsko pa Golgata.“ (Jan. 19, 16. 17.) PREDGOVOR. m ciV odobe svetiga križeviga pota, ktere je Jo¬ žef Plank na Dunaji prelepo zmalal po izverstnih narisih slovečiga katoliškiga u- metnika in učenika Firiha, in ktere so bile 28 . vinotoka 1860 blagoslovljene in v tukajšni škofijski cerkvi sy. JVikolaja slo¬ vesno postavljene, so vsim Ljubljančanam močno všeč, in sleherniga silno ginejo, kdor jih z ver¬ nim očesam ogleduje. Tudi so se verni iz vsili stanov zelo pridno shajali k očitnimu obiskovanju svetiga križeviga pota v pretečenim štirdesetdan- skim postu. S tem so se nekterim pobožnim dušam zbudile želje po bukvah, ktere obsegajo več premišljevanj Jezusoviga terpljenja na križe¬ vim potu, in ktere so ozaljšane z lepimi, spod- budljivimi podobami. Serčno me tedaj veseli, de morem te hva¬ le vredne želje spolniti, in ustreči pobožnim obiskovavcam svetiga križeviga pota, pa tudi svojim bratam in delavcam v vinogradu Gospo¬ dovim. IV Premišljevanja so večji del vzete iz nar bolj¬ ših in nar obširnejših bukev za obiskovanje sve- tiga križeviga pota,*) ktere je v nemški besedi spisal Oče Amoni Bahner , mašnik iz reda sv. Frančiška. Te prelepe bukve so pervič na svetlo prišle pred 115 leti. Poslednjič jih je pregledal in popravil sloveči mašnik in pisavec Mihael Sin- cel , in so bile pred tremi leti že p etn a j sti č na¬ tisnjene. In ravno to, de so bile že tolikokrat natisnjene, ter so se že več ko sto let med kristjani močno razširjale, jih naj bolj priporoča, in očitno priča, kako koristne, ljube in drage so vernim, ker njih željam in potrebam p o p o 1- nama zadostujejo. Kar je v te bukve sprejetiga iz spisov sv. Alfonsa Ligvorija in sv. Frančiška Salezijana, je povsod naznanjeno. Slovensko prestavo sta napravila častita gospoda duhovna L. Jeran in A. Zamejic, in nju spise so pregledali visokočastiti gospod korar J. Vole. Dodane so bukvam prelepe v jeklo vrezane podobe Jesuzoviga terpljenja na križevim potu, ki so narejene po izverstnih narisih slavniga ma- larja Firiha, in so popolnama enake neizrečeno lepim podobam križeviga pota, ktere v tukajšni *) Jezus dl § @ v @ p. Pridi, moj Jezus, o pridi! Vidim te ležati v terdih jaslicah, celo na tleh pod težkim križem, in ti želiš tiho, pokojno serce, de bi v njem stanoval. Pridi, o Jezus! dam ti svoje serce, hi odpovem se vsim hudim željam. Po tebi samim koperni moje serce, in ne bo pokojno, dokler z ljubeznijo in vojskovanjem hudiga poželenja v sebi ne zatarem, de boš mogel v miru v njem prebivati. Pridi, o Jezus! umiri, upokoji moje serce; zapovej viharjem hudih strast, de v njem utihnejo. Amen. Oče naš. Cešena Marija. V. O preljubeznjivi Jezus Kristus! O. Usmili se mene in ubozih duš v vicah. IV. štacijon. Jezus svojo žalostno Mater sreča. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s križem svojim svet odrešil. Jezus hoče pokojno serce. Moj sin, moja hči, daj mi svoje serce! Na svet sim prišel, pa svet me ni spo¬ znal : mene in mojo preljubo Mater je zasra¬ moval in zavergel! Volek in oslič sta me 53 spoznala, človek pa me ni spoznal. O kako britko mi je, de moja preljubeznjiva Mati tako grenko žaluje! Daj mi svoje serce, s tem boš prežaljeno Mariino serce razveselil. Daj mi pa pokojno serce; ti si preveč na stvari navezan, išeš pri njih svojiga veselja iti zadovoljnosti, kar ne sme biti. Ti imaš obilno časnih sker- bi, ki tvojimu sercu nepokoj delajo; daj mi svoje serce, izprazni ga vsili stvari in nečimernih skerbi, in ti ga bom napol¬ nil z ljubeznijo in gnado. @ d] g @ V Q) v* Pridi, moj Jezus, o pridi! Spoznam, de si moj Odrešenik, vreden vse ljubezni in časti. Spoznam tudi, de Marija, moja preljubeznjiva Mati, je mogla zavoljo mene toliko terpeti; zavoljo tega mi je tako priserčno žal, de sim Jezusa in Marijo tako malo ljubil. Pridi, o Jezus! dam ti svoje serce; vse nagnjenje do stvari in vse nečimerne skerbi zaveržem; oh, napolni mi serce s svojo ljubeznijo in gnado! Amen. Oče naš. Cešena Marija. V. O preljubeznjivi Jezus Kristus! O. Usmili se mene in ubozih duš v vicah. 34 V. štacijon. Simon Cirenčan pomaga Jezusu kriz nesti. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s križem svojim svet odrešil. Jezus hoče zvesto serce. Moj sin, moja hči, daj mi svoje serce! V Betlehemu mi niso dali ne serca ne prenočiša; bil sim zapušen. Tudi Simon Cirenčan mi ni rad križa prevzel, sramo¬ val se me je: lej, kako sim zaničevan! Daj mi tedaj svoje serce, tode zvesto serce! Ti si pri sv. kerstu k mojimu križu kakor k banderu prisegel, si prisegel, de se hočeš vojskovati zoper meso, svet in dušniga sovražnika: zvest mi tedaj bodi. Ako si v greh, nečistost, krivico, so¬ vražnost, nezmernost vabljen, ako si bolan, celo preganjan in zaničevan, bodi mi zvest, ne odstopi od mene, vojskuj se; terpi, molči! Jez te bom branil in tvoje sovražnike osramotil. @ d) g ® v ® p. Pridi, moj Jezus, o pridi! Dam ti svoje serce, de v njem stanuj. O, de bi bil vreden, tvoj križ nositi, ki se ga Simon 55 brani. Ti si že kakor majhno, ljubeznjivo dete križ nosil, si bil tako silno zaničevan: jez pa bi se križa bal? Tebi, o Jezus! sim pri sv. kerstu zvestobo obljubil; tebi hočem tudi zvest biti, in pod tvojim križem, kakor pod banderam, zoper svoje sovražnike se vojskovati. Odpovem se hudiču in vsim njegovim delam, odpovem se napuhu, nečistosti, jezi, lakomnosti in vsim pregreham. Pridi, o Jezus ! vzemi v posest moje serce. Amen. Oče naš. Češena Marija. V. O preljubeznjivi Jezus Kristus! O. Usmili se mene in ubozih duš v vicah. VI. štacijon. Veronika Jezusu potni pert poda. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s križem svojim svet odrešil. Jezus hoče ravno serce. Moj sin, moja hči, daj mi svoje serce! Lej, kako dobro ti hočem in želim: že osmi dan svojiga življenja sim ko dete za¬ te kri prelival ter ti s tem svojo ljubezen skazoval. V svojim terpljenji sim ti svoj obraz na potnim pertu v večni spomin 56 zapustil, de me ljubiš iz vsiga serca 5 daj mi tedaj svoje serce, pa ravno, odkrito serce! Nobene reči nikar ne ljubi, ktera je meni zoperna; ne imej deleža s svetam in z mešani, zunaj mene nič ne iši, v kar bi se zamaknil; v ničemur ne iši svoje zadovoljnosti in svojiga veselja, teniuč hrepeni le edino po mojim dopadajenji; daj mi svoje serce! @ dl g @ ? ® Pridi, moj Jezus, o pridi! Moje serce koperni, te sprejeti, tvojo ljubezen prav spoznati, te odkritoserčno ljubiti. Zapu¬ stiti hočem vse, kar koli bi me od tvoje ljubezni odvračevalo, naj bi mi bilo še tolikanj ljubo; zakaj ti, o Jezus! si meni ljubši čez vse stvari. Nočem več iskati zadovoljnosti in ne veselja, kakor le pri tebi, o Jezus! O pridi, vstvari v meni novo serce, odkrito in ravno serce! Amen. Oče naš. Cešena Marija. V. O preljubeznjivi Jezus Kristus! O. Usmili se mene in ubozih duš v vicah. 57 VIL štacijon. Jezus vdrugic pod križem pade. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s križem svojim svet odrešil. Jezus hoče hvaležno serce. Moj sin, moja hči, daj mi svoje serce! Jez sim bil komaj živeti začel, že so mi sovražniki po življenji stregli, in mogel sim že ko dete v Egipt bežati. In ko sim že tri in trideset let svetu debi milosti, ljubezen in dobrote, so me v zahvalo za vse to s križem obložili, iz mesta pahnili, brez usmiljenja pod križem z nogami teptali! Lej, kako so me sovražili za dobrote! Ti pa mi svoje serce daj, vender pa občutljivo, hvaležno serce. Ti bi bil vekoma pogubljen, ko bi te jez ne bil odrešil. Spoznaj tedaj mojo ljubezen ; skazuj mi nasprotno ljubezen; ne suj me s smertnim greham iz svojiga serca; ne žali me tolikrat z odpustljivimi grehi; povračuj mi mojo ljubezen v mojih revnih in ubožnih; ne zgubljaj draziga časa, ki ti je v zveličanje odločen: daj mi hva¬ ležno serce. 58 @ dl g ® v © p. Pridi, moj Jezus, o pridi! Le tebi samimu se moram zahvaliti za vse, kar koli sim dobriga imel in užival, ali bom še prejel: z dušo in s telesam bi bil vekoma zgubljen, ako bi me ti ne bil tolikanj ljubil. Tebi bodi hvala, čast in zalivala! O blagor meni, ko bi bil tvojo ljubezen bolje spoznal, si jo bolje v prid obračal! Serčno mi je žal zavoljo moje nehvaležnosti, in de sim te zravno tega tudi še tolikokrat razžalil, ali tudi celo iz svojiga serca pregnal. Pridi, o Jezus! vstvari v meni skesano, hvaležno serce! Oče naš. Češ en a Marija. V. O preljubeznjivi Jezus Kristus! O. Usmili se mene in ubozih duš v vicah. VIII. štacijon. Jezus jeruzalemske žene tolaži. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s križem svojim svet odrešil. Jezns hoče usmiljeno serce. Moj sin, moja hči, daj mi svoje serce! Mene so moji nasprotniki tolikanj sovražili, de je Herod zavoljo mene dal vse nedolžne 59 otročiče pomoriti. Tu je bilo vpitje in jokanje med materami; meni pa je serce britkost morila zavoljo tolike grozovitnosti! Na križevim potu pa so jeruzalemske matere britko jokale, de toliko terpim. Tudi ti me miluj; daj mi svoje serce, tode usmiljeno serce; miluj in objokuj, de sim tako malo spoznan, tako malo ljubljen, tako neusmiljeno pa zaničevan, de moje terpljenje pri množili ne obrodi sadu; žaluj, žaluj, de se toliko duš vekoma po¬ gubi! Žaluj, moli in delaj za grešnike; daj mi usmiljeno serce! @ d] g @ V Q) p. Pridi, moj Jezus, o pridi! Tebi dam svoje serce; pa prosim, razsvetli ga s svojo lučjo, s svojo ljubeznijo ga napolni, de se naučim s tvojim ljubijočim in uža¬ ljenim sercam usmiljenje imeti. Tebi je britko, tolikanj britko zavoljo pogube ene same duše; jez pa imam tako malo usmi¬ ljenja s svojo lastno dušo in s toliko tavženti družili duš, ki se pogubljajo. Kdo mi da serca vsili ljudi na zemlji, de jih vse dam, darujem in zročim tvojimu lju- bijočimu sercu! Pridi, o Jezus! vstvari v meni usmiljeno serce, serce, ki bo imelo 60 usmiljenje s svojo lastno dušo in z du¬ šami vsili ljudi. Amen. v v Oče nas. Cešena Marija. V. O preljubeznjivi Jezus Kristus! O. Usmili se mene in ubozih duš v vicah. IX. štacijon. Jezus vtretjič pod križem pade. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s križem svojim svet odrešil. Jezus hoče ponižno serce. Moj sin, moja hči, daj mi svoje serce! Jez sim mogel ko dete v Egiptu živeti med nevernim ljudstvam, ki me ni ne spoznalo ne ljubilo. In desiravno sim svetu s svojim naukam, čudeži in dobrotami pri¬ čal, de sim njih Odrešenik, so me vender iz napuha še hujše zaničevali, zmed sebe sunili, s križem obložili, na tla vergli in z nogami teptali. Ti pa mi daj svoje serce, tode ponižno serce, ktero mene visoko ceni, samo sebe pa ponižuje, res¬ nico rado sprejema, sleherniga spoštuje, nikogar ne zaničuje, se skerbno vsake grešne nevarnosti varuje, in poinočke k zveličanju skerbno v svoj prid obrača: daj mi, moj sin, moja hči! tako serce. 61 Q> i g o> v @ Pridi, moj Jezus, o pridi! Moje serce je pripravljeno, ali nevreden sim, tebe, o veliki Bog 1 ! v svojim sercu imeti*, zakaj jez sim velik grešnik, ti pa si moj Bog, neskončno dober, lep in popolnama. Ti si s križem obložen, ko sim vender le jez vse kaznovanje zaslužil; ti si zaničevan, z nogami teptan, desiravno sim le jez vreden, od vsili ljudi zaničevan in zasramovan biti, ker sim z napukam svojiga Boga žalil, in ker je moje serce še zmirej tako silno k vsimu hudimu nagnjeno. Pridi tedaj, o Jezus! vstvari v meni ponižno serce! Amen. Oče naš. Cešena Marija. V. O preljubeznjivi Jezus Kristus! O. Usmili se mene in ubozih duš v vicah. X. štacijon. Jezusa slečejo in mu dajo želča in Jesiha piti. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s križem svojim svet odrešil. Jezus hoče čisto serce. Moj sin, moja hči, daj mi svoje serce! Lej, v merzli zimi ležim, jez, občutljivo 62 dete, v terdih jaslicah; kako britko mi je bilo v tem stanu, v takim mrazu, v taki revšini! Prišel je čas mojima poslednjima terpljenja, in kako je bilo moje nedolžno telo neusmiljeno raztepeno, s ternjem raz- bodeno, s težkim križem obloženo, obla¬ čila oropano, vse ranjeno, z želčem in jesiham napajano. Vidiš tedaj, kako sim reven, poln ran in bolečin, brez tolažbe. Daj mi svoje serce, vender pa čisto serce, čisto greha, čisto hudi ga poželenja; zakaj mesena poželjivost je meni britkejši od želča, me iz serca odpravi, in mi dela neznane bolečine. O daj mi tedaj lepo, čisto serce! @ dl g Q> v ® P. Pridi, moj Jezus, o pridi! Pridi, o priserčno, o lepo, o Ijubeznjivo Dete! O de bi imel prav čisto, lepo, od ljubezni ogreto serce, de bi to priserčno Dete razveselil! Pridi, o razboljeni in ves Iju- beznjivi Jezus! Zaveržem, sovražim, pre¬ kličem vse meseno poželenje! Ti si moje veselje, moja jed in pijača; nikoli, nikoli več te nočem po nečistim življenji z želčem napajati. O Jezus! daj mojimu sercu okušati sladkost tvoje ljubezni, s kakoršno so bili tvoji nar ljubši prijatli napajani; 63 vstvari, o Jezus! v meni cisto serce. Amen. Oče naš. Češena Marija. V. 0 preljubeznjivi Jezus Kristus! O. Usmili se mene in ubozih duš v vicah. XI. štacijon. Jezusa na kriz pribijejo. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s križem svojim svet odrešil. Jezus hoče zaperto serce. Moj sin, moja hči, daj mi svoje serce! Kadar sim bil dete, je bilo naročje moje preljube Matere meni nar ljubši poči¬ vališe; zdaj pa je moje počivališe terdi les, na kteriga sim za roke in noge pribit, kakor bi bil nar veči hudodelnik; ko sim vender nedolžen, nisim nikogar žalil, in svojih udov nisim nikdar v hudo obračal. Ti pa mi daj boljši počivališe: daj mi svoje serce; vender pa zaperto, zapečateno serce; zapri svoje oči in ušesa, varvaj svoj jezik, roke in noge, de so¬ vražnik ne najde pota v tvoje serce, in meni nepokoja ne dela. S svojim sovraž- nikam — z greham — ne morem prebi¬ vati; ljubezen pa zapre svoje serce takim 64 sovražnikam. Moj sin, moja hči! ako me tedaj resnično ljubiš, mi daj zaperto, zape¬ čateno serce. @) dl g @ ® P. Pridi, moj Jezus, o pridi! Dam ti svoje serce; zapreti hočem vrata svojiga serca, svojih oči, svojih ušes; jezik, roke in noge hočem tako zavarvati, de sovraž¬ nik nič več ne najde pota v moje serce, in ga nič več ne ognusi. O Božja Ljubezen! moje serce je tvoja lastnina; prosim te, zapečati ga ti s svojo gnado, s svojo ljubeznijo, de nič ne govorim, nič ne po¬ slušam, nič ne gledam, kar je tebi na¬ sprotno. Pridi, moj Jezus! vzemi v posest moje serce. Amen. Oče naš. Češena Marija. V. O preljubeznjivi Jezus Kristus! O. Usmili se mene in ubozih duš v vicah. XII. štacijon. Jezus, na kril povzdignjen , umerje. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s križem svojim svet odrešil. Jezus hoče v ljubezni goreče serce. Moj sin, moja hči, daj mi svoje serce! Že takrat, ko me je moja Mati v tempeljnu 65 darovala, ji je bilo po svetim Duhu nazna¬ njeno, de bom njim veliko v padec in v spotikljej zavoljo njih hudobniga serca. Zdaj pa visim na križu, in moje ranjeno in ljubijoče serce je tarča, v ktero greš¬ niki streljajo svoje pušice, ki so s hudobijo ostrupljene. In kako silno presunja meč britke žalosti Mariino serce! O moj sin, moja hči! nama v tolažbo mi daj svoje serce, vender pa ljubezni goreče serce. Moje ljubijoče serce bodi tarča za pušice tvoje ljubezni do mene; to moje serce samo bodi ves ljubi dan cilj vsili tvojih misel, besed in djanj. Ogenj ljubezni naj požge v tebi vse hudo, in naj te stori pokojniga in gorečiga, vname naj v tebi goreče želje vojskovati se, terpeti in ljubiti. @ d) g ® v ® p. Pridi, moj Jezus, o pridi v moje serce! O kako prečudno je ljubezen s teboj de¬ lala! V jaslicah si med volani in osličem, na križu pa med razbojnikama! Pri jaslicah se razlega angeljsko petje, na križu nar grozovitniši preklinjevanje! Pri jaslicah sta Marija in Jožef polna veselja, pri križu Marija in Jezus polna britkosti! V jaslicah uživaš sladki živež svoje Matere, 5 66 na križu pa želč in jesih. O ljubijoče Jezu¬ sovo serce! kako neusmiljeno te je ranila hudobija sovražnikov in naših grehov! Oh, vnemi moje serce, de vedno le s pušicami ljubezni merim na tebe, in nikoli več ne mislim, ne govorim, ne storim, kar bi tebe žalilo. Vstvari v meni serce polno goreče ljubezni. Amen. Oče naš. Češena Marija. V. O preljubeznjivi Jezus Kristus! O. Usmili se mene in ubozih duš v vicah. XIII. štacijon. Jezusa s krila snamejo in Marii r na¬ ročje polole. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s križem svojim svet odrešil. Jezus hoče marijansko serce. Moj sin, moja hči, daj mi svoje serce! Ko so me bili moji starši v Jeruzalemu zgubili, je bila njih žalost in britkost nezmerno velika; ko so me pa moji Materi mertviga, vsiga kervaviga in ranjeniga v naročje položili, ga ni človeka, de bi pre¬ meril žalost, ktera je pri tem pogledu njeno materno dušo presunila. O moj sin, 6 ? moja hči! daj mi svoje serce, vender pa marijansko serce, enako Ijubijoče, tako pohlevno, čisto, ponižno in zvesto serce, kakoršno je Mariino bilo. Časti, hvali, ljubi Marijo, mojo preljubo Mater; nikoli ne pozabi njene ljubezni, njenih britkost! @> d! g o> f @ p. Pridi, moj Jezus, o pridi! uči me Marijo vredno ljubiti, častiti, njeno lju¬ bezen in britkost vedno v svojim sercu nositi. O Marija! v tvojim naročji je Jezus, tvoja goreča ljubezen, ktero pa je človeška hudobija tako neusmiljeno zdelala. V tvo¬ jim naročji ti tudi jez darujem svoje serce, de naj se z ljubeznijo in brhkostjo napolni, in bode s tvojo brambo zavarvano, de nikdar več s smertnim greham Jezusa ne zgubim, in tebe, preljubeznjiva Mati! nikdar več ne žalim. Oh, sprejmi in obvaruj, o Marija, moje serce! Amen. Oče naš. Češena Marija. V. O preljubeznjivi Jezus Kristus! O. Usmili se mene in ubozih duš v vicah. 5 * 68 XIV. štacijon. Jezus v grob položen. V. Molimo te, o Kriste! ia te hvalimo. O. Ker si s križem svojim svet odrešil. Jezus hoče skrito serce. Moj sin, moja hči, daj mi svoje serce! Jez sim od svojiga dvanajstiga do tridesetiga leta v Nazaretu na skrivnim živel, in sim bil pokoren svojim staršem; in potem, ko sim bil na križu umeri, sim bil pokopan, in tri dni sim skrit v zemlji ležal. Tudi ti se skri, ako želiš pred svojimi sovražniki varen biti in mene odkri- toserčno ljubiti. Skri pa se v moje svete rane, ljubi samoto, ljubi pokoršino, neči- mernih posvetnih pogovorov se ogibaj, nečimerne hvale ne poslušaj in za njo nič ne maraj. Tako boš v mojih ranah in v mojim ljubijočim sercu stanoval, počival, zmagavno ljubezen okušal. Daj mi tedaj skrito in čujoče serce! @ dl g @ v @ p. Pridi, moj Jezus, o pridi! Skri se v moje serce, de bo tvoja ljubezen v meni sad obrodila. Tvoje presvete rane so meni pribežališe in braniše; tukaj se ne bojim svojih sovražnikov. Tvoje ranjeno serce 69 je moje sladko počivališe, tukaj se učim ljubiti in terpeti. O Jezus! daj, de bom počival v tvojih ranah. V ti samoti, ločen od posvetnima šuma, bom užival sladki sad tvoje ljubezni. O Jezus! ostani pri meni in jez ostanem pri tebi; daj, de bo moje serce s tvojim sercam le eno serce, in de boš ti moj, jez pa tvoj. Amen. Oče naš. Cešena Marija. V. O preljubeznjivi Jezus Kristus! O. Usmili se mene in ubozih duš v vicah. Sklep. Bodi češen, hvaljen, moljen in povi¬ ševali vekoma, o .Jezus! za vse, kar si tri in trideset let na zemlji preterpel v nar veči revšini, v nar večih bolečinah, v nar večini zaničevanji. Zdaj pa si pri nas do končanja sveta v nar svetejšim zakramentu; in za toliko ljubezen hočeš, de naj ti damo svoje serca. Dam ti tedaj svoje serce, o Jezus! še enkrat, ki sim ti ga daroval na tem križevim potu. Nikoli več m a nočem z greham od tehe odter- gati, le tebe samica hočem čez vse ljubiti. O Jezus! tebi živim; — o Jezus! tebi umerjeni; — o Jezus! tvoj sim živ in mertev. Amen. Jezus, nedolžni spokornik. .Piaslednji križevi poti so namenjeni za čas od perve pred pepelnične nedelje (septuagesimej do velike noči. V postu se tudi priporočajo 9., 12 ., 15, križev pot. Ta čas namreč v sv. Cerkvi utihne vesela „Aleluja“ in Cerkev jame žalo¬ vati zavoljo greha naših pervih staršev, ker po tem grehu smo zgubili nedolžnost in pravico do nebeškiga kraljestva, ter smo pogubljenju zapadli. Pred pustam nečimerni in nepremišljeni svet brez skerbi in strahu po vsih samopašnostih in razuzdanih veselicah dirja. Cerkev pa ravno ta čas grešniku v trepet in bogoljubnimu v zveličavni strah in milovanje pred oči stavi na križevim potu, kako ostro je pravični Bog pokoril naše grehe nad Jezusam, svojim nedolžnim Sinam. Pred oči nam stavi, kako bodo bogaboječi, ki Jezusa nasledvajo, pri njem v nebesih plačilo uživali; grešniki pa, ki Jezusa v čednostih nočejo nasled- vati, bodo v peklu vekoma terpeli. Ako nočeš zdaj z Jezusam ponižen, zani¬ čevan, ubožen v duhu biti, boš mogel enkrat ve¬ koma poniževan, zaveržen, zapušen in sovražen v peklu zdihovati. Ako hočeš zdaj svojimu poželjivimu mesu streči, svoje telo mehkužiti in mu nič ne odreči, ako nočeš z Jezusam terpeti, boš mogel pa ve- 71 koma v peklenskim ognji goreti, strašne bolečine, lakoto in žejo terpeti. Ako hočeš brez postave, prosto in razuzdano živeti, se hudobnih drušin ne varovati ; boš mogel, nebes obropan, med pogubljenimi v večni ječi vklenjen biti. Ako nočeš do časa svoje ošabnosti pustiti, svojih grehov obžalovati ; boš mogel pa v peklu vekoma tarnati in jokati. Na voljo ti je zdaj dano, si izvoliti eno ali drugo, ktero ti je všeč. Pripravljanje. O preljubeznjivi Jezus, pravični Sodnik živih in raertvih! razsvetli moj um, omeči mojo voljo in nagni moje serce k tvojimu strahu in k tvoji ljubezni, de bom prav spo¬ znal tvojo nedolžnost, hudobijo svojih gre¬ hov in pravico Božjo 5 de si prav živo pred oči stavim tvojo ljubezen in tvoje terpljenje, peklenske bolečine, pogubo toliko duš; de srreh sovražim in tebe vsak čas iz vsiga serca ljubim. O prežalostna Mati Marija, ti pribežališe grešnikov! pomagaj mi iz mojih grehov, in sprosi mi njih resnično obžalovanje. Vi augelji vsi in vsi nebeški prebivavci, ki že večno veselje uživate, prosite za nas, de naslednji križev pot v svoje zveličanje opravimo, se res¬ nično poboljšamo, pogubljenju odidemo in se potem vekoma z vami veselimo. Amen. 72 I. štacijon. Jezus po nedolžno k smerti obsojen. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s križem svojim svet odrešil. Kaj zasluži grešnik? Jezus, pra¬ vični Sodnik, bo pravičnim rekel: Pridite, vi izvoljeni! k meni, k svojimu Očetu, k svojimu Zveličarju v nebeško domačijo! Grešniku pa poreče: Poberi se spred mene, spred svoji ga Očeta, spred svojiga Zve¬ ličarja, iz družbe vsili svetnikov! Pojdi! Kam? V ogenj peklenski. Koliko časa pa? Oh! na vekoma. Zakaj? Ker se je grešnik s smertnim grehani prostovoljno od Boga ločil, mora vekoma od Boga ločen biti. — Preudari pa k temu, o člo¬ vek! skrivnost perviga štacijona; Jezus je po nedolžno k tako neusmiljeni smerti na križu obsojen: kaj pa je zaslužil greš¬ nik, ako je Nedolžnost tako sojena? O pravični Bog! ako je Nedolžnost tako obsojena, kaj je potem meni grešniku pričakovati? Oh, grešil sim, svojiga pre- ljubiga Očeta, svojiga Odrešenika in Ženina sim zaničeval, pravičniga Sodnika sim raz- serdil, od Boga sim se odvernil in se kratki grešni samopašnosti vdal; torej sim 73 s tem zaslužil, de bi me Bog 1 na vekoma zavergel. O preusmiljeni Jezus! prosim te, odpusti mi moje grehe! Oh, zanesi meni, zanesi vsim, kteri so v smertnim grehu, in svoje nesreče ne spoznajo; daj nam milost in moč, de se v resnici spre- obernemo, in ne bomo vekoma zaverženi, temne k tebi pridemo v tvojo nebeško čast. Amen. Oče naš. Cešena Marija. V. O križani Gospod Jezus Kristus! O. Usmili se nas in ubozih duš v vicah. II. štacijon. Jezus sprejme križ na svoje rame. V. Molimo te i. t. d. O. Ker si i. t. d. Kaj zasluži grešnik? V nebesih otroci Božji neizrečeno veselje uživajo, ker so z Jezusam križ nosili. Grešnik v peklu pa terpi neizrečene bolečine, brez prijatla, brez tolažila, od Boga in vsili stvari za- pušen! Zakaj? Ker ni hotel z Jezusam terpeti, mora v peklu s pogubljenimi ter- peti. Ker ni pri Bogu tolažila in pomoči iskal, ampak pri stvareh, in si je stvari v greh obračal, torej ne bo pomoči našel, temveč zapustilo ga bo sleherno tolažilo. De bi pa ti vsemu temu odšel, poglej, 74 kako je Jezus za te s križem obložen, poln bolečin, kako ga vsi sovražijo, pre¬ ganjajo, zaničujejo! Ako Nedolžnost tako terpi, kaj pa grešnik zasluži? O pravični Bog! vidim, de sim vsiga terpljenja in pokorjenja vreden, ker sim bil v križih tolikanj nepoterpežljiv, in nisim hotel nič terpeti. Ti pa, o Jezus! si iz ljubezni do nas terpel neizrečene bolečine. To tvoje terpljenje darujem za se in za vse terdovratne grešnike, kteri za tebe ne marajo, in križ zaničujejo. O Jezus! tukaj žgi, tukaj peci, de le tamkaj prizaneseš! Vse terpljenje, vsi križi tega sveta še niso pekel. Raji hočem z Jezusam ter¬ peti, kakor pa s pogubljenimi tovarš biti; raji hočem biti otrok Božji v ljubezni, kakor biti tamkaj sovražnik Božji v jezi. O Jezus! le pri tebi samim pomoči išem, usmili se mene, uboziga grešnika. Amen. ' Oče naš. Cešena Marija. V. O križani Gospod Jezus Kristus! O. Usmili se nas in ubozili duš v vicah. III. štacijon. Jezus v pervo pod križem pade. V. Molimo te i. t. d. O. Ker si i. t. d. Kaj zasluži grešnik? Izvoljenim v nebesih angelji strežejo, Kristus sam 75 jih ljubeznjivo časti, ker so bili angeljem pokorni, in so Kristusu zvesto služili. Grešnika v peklu hudobni duhovi terpin- čijo, zaničujejo in zasramujejo. Zakaj? Zato, ker je grešnik Boga, svoj pot, za¬ ničeval, duhovne in bogaboječe le zasme¬ hoval, satanu pa tolikanj zvesto služil, njegove navdajanja tolikanj natanko spol- noval. Za plačilo ga zdaj hudobni duhovi zasramujejo, neusmiljeno nadlegvajo. In glej! Jezusa pod križem njegovi sovraž¬ niki zgrudeniga zasmehujejo, zasramujejo, sujejo, z nogami teptajo! Ako Nedolžnost tako terpi, kaj pa zasluži grešnik? O preljubeznjivi Jezus! ki si iz lju¬ bezni do nas tako zaničevan, zasramovan pod križem padel; kako bi tedaj mogli mi grešniki, ki si nas tako drago odkupil, hudobnim duhovam služiti, kteri bi nas v peklenskim breznu vekoma nadlegvali? O usmiljeni Jezus! po svojim križu in terpljenji, po zasramovanji in zaničevanji, ki si ga terpel, nam zanesi! O spreoberni oslepljene grešnike, ki so tako prederzno tvoj pot zapustili, ki tebe zaničujejo, hudobi pa toliko zvesto služijo! Ne do¬ pusti, o Jezus! ne dopusti, de bi tvoja ljubezen in tvoje terpljenje nad nami zgu- 76 bljeno bilo, temuč daj, de bo nam v večno življenje služilo. Amen. Oče naš. Češena Marija. V. O križani Gospod Jezus Kristus! O. Usmili se nas in ubozih duš v vicah. IV. štacijon. Jezus sreča svojo žalostno Mater. V. Molimo te i. t. d. O. Ker si i. t. d. Kaj zasluži grešnik? Pobožni, ki se je varoval grešne priložnosti, je v ne- besih v družbi angeljev in svetnikov v večni ljubezni in v večnim veselji; grešnik pa mora v peklu prebivati, med hudobnimi in pogubljenimi, ki se z večno jezo med seboj preganjajo, preklinjajo in sovražijo. Zakaj tako? Ker je grešnik s svojim smertnim greham od Jezusa in Marije odstopil, se hudobnim duhovam pridružil, in je raji zapustil Boga, kakor pa hudobne drušine in priložnosti. Jezus in Marija, ti Ijubi- joči serci, se morata s smertjo ločiti! Ako ti grešnik nočeš vekoma med hudobami prebivati, loči se od hudobnih in pridruži se Jezusu in Marii. O silno prežaljeni in ljubijoči serci Jezusa in Marije, o kolikokrat sim vaji razžalil, ker sim se s hudobnimi družil; 77 kako malo sim vaji ljubil! O Jezus, po ljubezni in britkosti svoje Matere Marije se usmili grešnikov, ki so v hudobnih drušinah. O Marija, pribežališe grešnikov! po Jezusovi ljubezni in njegovih bolečinah te prosim, sprosi moč, milost in pravo po¬ koro grešnikam, ki raji zapuste Boga, kakor pa grešno priložnost; spreoberni jih, de ne bodo vekoma hudobnim duhovam v peklu pridruženi, temuč de bodo z izvo¬ ljenimi v nebesih vekoma Boga ljubili in hvalili. Amen. Oče naš. Cešena Marija. V. O križani Gospod Jezus Kristus! O. Usmili se nas in ubozih duš v vicah. V. štacijon. Simon Cirenčan pomaga Jezusu križ nesti. V. Molimo te i. t. d. O. Ker si i. t. d. Kaj zasluži grešnik? Veselje v nebesih se nikoli ne zmanjša, zmirej, zmirej raste; terpljenje grešniku v peklu se nikoli ne zmanjša, zmirej, zmirej raste: od tod ni več odrešenja, ni več upanja, ni več tolažbe, je pa le samo obupanje. Na peklenskih vratih je zapisano: „Zmirej — zmirej tu terpi; nikdar — nikdar konca ni! Ni pokore, ni rešila, — upa ni, 78 ne tolažila. 4 * — Zakaj tako? Ker je grešnik prederzno v Božjo milost grešil, pomočke k zveličanju zanemarjal, pokoro odlašal, in čas milosti zapravil. — K temu pa pomisli in preudari, o kristjan! Jezus nedolžni nosi težki križ, mora terpeti; in ti, o grešnik! hočeš brez križa in le po zložnim življenji v nebesa priti? O pravični Bog! kako po pravici po¬ gubiš grešnika, ki tako prederzno tvojo milost zaničuje! Vender pa, o moj Jezus! ki toliko terpiš, in te nobeden ne tolaži; bo mar vse to terpljenje nad nami zgu¬ bljeno? Bomo li mi grešniki brez tolažbe vekoma terpeli? Tvojo ljubezen, tvoje bolečine ti darujemo za se in za prederzne grešnike, ki tvoj križ, tvojo milost zani¬ čujejo in hočejo po samopašnim in zložnim življenji v nebesa priti. Presuni, prosimo te ponižno, presuni naše serce in naše meso s svetim straham, de se brez pomude križa, pokore poprimemo, ter nam potem tvoj križ ne bo v obupanje, ampak v večno tolažilo. Amen. Oče naš. Cešena Marija. V. O križani Gospod Jezus Kristus! O. Usmili se nas in ubozih duš v vicah. 79 VI. štacijon. Veronika poda Jezusu potni pert. V. Molimo te i. t. d. O. Ker si i. t. d. Kaj zasluži grešnik? Naj ved veselje izvoljenih v nebesih je, Boga gle¬ dati, naj častitljivši, naj lepši obličje Je¬ zusovo, večno dobroto Božjo uživati. Nar veči terpljenje grešnikov v peklu je večna tema brez Božjiga nar svetlejšiga obličja, spred kteriga so za vselej zaverženi, obropani večne luči, nezmerne lepote. V ti grozni temi nič ne vidijo, nič ne umejo, kakor le peklenske pošasti, le kar jim britkost in terpljenje dela! Od kod so tolike kazni? Ker je grešnik svoje oči od Boga odvračal, pravo spoznanje, Božjo besedo zaničeval, svoje serce iz lastne hudobije zatemnoval, in Boga ni spoznati hotel. — Poglej pa zdaj k temu, o greš¬ nik! obličje Jezusovo, kako je z greham onesnaženo! Bog sam je zapljevan! Kaj pa ti po tem takim zaslužiš? O moj Jezus, o večna luč, o ne¬ skončna lepota! silno britko mi je, de sim te tako malo spoznal, tako malo ljubil, de sim se tolikokrat od tebe obernil. Za to spoznam, kako pravično je, de bi tudi ti od mene svoje prelepo obličje obernil. 80 Vender pa te ponižno prosimo, ozri se k nam, očisti naše serca grehov in hudobnih nagnjenj, de bomo vredni, tebe prav spo¬ znati, ljubiti, in tvoje ljubezni veseliti se. O Božja luč! razsvetli vse grešnike, ki v tako nezmerni slepoti svojimu pogubljenju naproti dirjajo, in bodo tebe, naj vikši dobroto, zgubili, vekoma zgubili! Raz¬ svetli jih, de naj tebe spoznajo, svoje grehe obžalujejo, jih sovražijo in bodo enkrat večne luči deležni. Amen. Oee naš. Cešena Marija. V. O križani Gospod Jezus Kristus! O. Usmili se nas in ubozih duš v vicah. ¥11. štacijon. Jezus v drugo pod križem pade. V. Molimo te i. t. d. O. Ker si i. t. d. Kaj zasluži grešnik? V nebesih je nar prijetniši in nar slajši duh za tiste, ki so z molitvijo, učenjem in lepim zgle- dam drugim v nebesa pomagali, zdaj pa se vekoma med seboj ljubijo in zahva- lujejo. V peklu je neprenašljiv smrad za tiste, ki so po svojim mesenim poželenji živeli, ki so s pohujšljivim in brezbožnim življenjem tudi druge zapeljevali in seboj v pekel vlekli 5 zdaj se v peklu vekoma 8i sovražijo in preklinjajo, ko so vender nekdaj na svetu v hudobii tako edini in toliki prijatli bili. Premisli in preudari k temu: Nedolžni Jezus je pod križem sklo¬ njen, s pljunki pokrit, z nogami teptan! Kaj pa zasluži grešnik, ki pohujšanje daje? O moj Jezus! kako moreš meni greš¬ niku tako dolgo zanašati? Moje serce je kakor smerdljiva luža, polno hudiga po¬ želenja, polno nesnage grehov, s kterimi sim napravil tebi toliko studa, bližnjimu pa toliko dušne škode ; zakaj s svojo mlačnostjo in hudim zgledam sim ga od dobriga odvračeval, k hudimu pa mu dajal priložnost. Prosim te v nar globokejši ponižnosti, spreoberni k pravi in goreči pokori vse tiste, ktere koli sim v greh napeljal. Meni in vsim pohujšljivim, ne¬ čistim in prederznim grešnikam dodeli svojo vsigamogočno gnado, de svoje grehe serčno obžalujemo in zapustimo, pa tudi z ostrimi spokornimi deli in z lepimi zgledi svojimu bližnjimu nadomestujemo, kar smo mu s pohujšanjem škodovali. O dobrotljivi Jezus, usliši to našo po¬ nižno prošnjo. Amen. Oče naš. Česen a Marija. V. O križani Gospod Jezus Kristus! O. Usmili se nas in ubozih duš v vicah. (Tako se sklene vsak štacijon.) 6 82 VIII. štacijon. Jczas sreča jeruzalemske žene. V. Molimo te i. t. d. O. Ker si i. t. d. (Tako se začne vsak štacijon.) Kaj zasluži grešnik? V nebesih je zgolj veselje, radovanje in hvalno petje med njimi, ki so na tem svetu svoje grehe objokovali, vsak čas Boga hvalili in po¬ veličevali. V peklu se sliši zgolj pre- klinjevanje, bogokletje, vpitje, krič in škri¬ panje z zobmi. Kdo tako počenja? Pogubljeni grešniki, ki v svoji terdovrat- nosti glasu Božjiga niso poslušali, ki so rotili in preklinjevali, po pregrešnih vese¬ licah hodili in postopaje dragi čas za¬ pravljali. — Poglej, kristjan! Jezus se joka, in je milovan in objokovan: ako se pa tako godi zelenimi! lesu, kaj bo še le s suhim? Ako je Nedolžnost tako pokor¬ jena , — kaj še le čaka prederzniga grešnika ? O pravični Bog! jez prederzni grešnik sim s svojim razuzdanim, samopašnim življenjem, s pregrešnim smeham in nor¬ čevanjem zaslužil večno pogubljenje, večno žalovanje in večno zapušenje! Ti pa, o Jezus! si za nas v britki žalosti kervav pot potil in milo jokal. Ta kervavi pot, tvoje britke solze ti darujem za se in za 83 vse prederzne grešnike, ki čas milosti Božje z grešnim življenjem in norčevanjem tratijo. Daj, o Jezus! de zdaj tvoj mili glas poslušamo, svoje grehe objokujemo, de ne bomo svojih grehov v peklu brez sadu objokovali in obžalovali. Usmili se nas, o Jezus, zdaj in vekomaj! Amen. IX. štacijon. Jezus pade tretjič pod križem. Kaj zasluži grešnik? Izvoljeni so v nebesih hvaljeni, ljubljeni, češeni, in vse jim v čast in hvalo služi, ker so svoje časti le samo pri Bogu iskali. Grešnik v peklu je od Boga in od vsih stvari v večni sramoti zaničevan, vsi njegovi ostudni grehi bodo v njegovo nar veči sramoto vsimu svetu razodeti. Zakaj? Grešnik je skrivaj hudobije delal, ni iskal Božje časti, ampak svoje lastne slave, in hotel je od vsih hvaljen, ljubljen in češen biti. — Lej pa Jezusa! Pod križem na tleh je od vsili zasramovan, zasmehovan! Ako Nedolžnost, Ljubezen tako terpi, kaj pa zasluži ošabni grešnik? O pravični Bog! jez, jez sim zaslužil s svojo prevzetnostjo in ošabnostjo večno zaničevanje, večno sramoto: pa si ti, o 6 * 84 Jezus! tako zaničevan pod križem. Iz lju¬ bezni do nas si to terpel; torej to ponižnost, to zasramovanje in zaničevanje tebi darujem, o pravični Bog'! za našo prevzetnost, in te ponižno prosim, dodeli mi ponižnost. Ako sim tudi zaničevan, zasramovan, vender to še ni peklensko terpljenje. Raji hočem zdaj, o Jezus! s teboj terpeti, kakor pa v peklu v večni sramoti in v večnim za¬ ničevanji prebivati. Poterdi me, o Gospod, v tem svetim sklepu! Amen. X. štacijon. Jezusa slečejo in mu dajo želča in jesiha piti. Kaj zasluži grešn ik? V nebesih izvoljeni večno veselje in zveličanje uži¬ vajo, ker so meseno poželenje sovražili in ga v sebi krotili. Grešnik v peklu je v večnim ognji, v lakoti in žeji; ogenj in žeplo je njegov užitek, zmirej gori in nikoli ne zgori. Čimu mora tako ter¬ peti? Ker se je z mesenim razvese¬ ljevanjem , z nezmerno jedjo in pijačo grešno radoval: takim razuzdanostim je pripravljena po Božji pravici taka ognjena kopel, tak ognjen užitek. — Le poglej, o grešnik! Jezus slečen, poln ran, poln bolečin, z želčem napajan, ti stavi pred 85 oči peklenske martre. Ako pa Nedolžnost tako terpi, kaj zasluži grešnik? O pravični Bog! jez grešnik sim s svojim poželjivim življenjem zaslužil vse terpljenje, vreden sim peklenskiga ognja. Ti pa, o preljubi Jezus! si se za mojo nezmernost pokoril s svojimi neizrečenimi bolečinami, z lakoto in žejo. Tvoje bo¬ lečine in tisti želč ti darujem, o pra¬ vični Bog ! de bi se za me in za vse poželjive grešnike splačale in zbrisale vse nezmernosti in požrešnosti. O Jezus, poln bolečin! spreoberni nas milostljivo k pravi pokori, de se tvoje terpljenje nad nami ne zgubi. Kaj bi nam pomagalo tvoje terpljenje, ako bi bili pogubljeni? Hočemo pa tudi sami radi terpeti, in se pokoriti; vse bolečine na tem svetu niso še pekel. Raji hočem torej zdaj z Jezu- sam terpeti, kakor pa vekoma med pogu¬ bljenimi prebivati. O premili Jezus! daj mi gnado, de ta svoj sklep zvesto spol- nujem. Amen. XI. štacijon. Jezusa na križ pribijajo. Kaj zasluži grešnik? V nebesih otroci Božji uživajo večno prostost, v Bogu se z angelji in svetniki razveseljujejo, ker 86 so na tem svetu živeli po volji Božji in po njegovih zapovedih. Grešnik v peklu je v večni sužnosti, ne more se znebiti hudobnih duhov, terpljenja in ognja; pe¬ klenske pošasti mora gledati, tuliti in pre- klinjevanje poslušati; nič ne more dobriga govoriti, le kleti in preklinjati zamore; nič ne more prijetniga čutiti, kakor le ogenj in peklenske martre! Zakaj? Ker se je Božji postavi ustavljal, svojim po- čutkam, očem, ušesam, in jeziku vso pro¬ stost dajal in pušal. — Jezus za roke in noge neusmiljeno pribit, pred oči stavi jezo Božjo za take samopašnosti. Ako Nedolžnost tako terpi, kaj zasluži razu¬ zdani grešnik? O pravični Bog! koliko terpljenje mora vender hiti, vekoma v ognjeni ječi goreti! Oh, moj Jezus! ti si na vsili udih terpel tako grozovitne martre; te bolečine da¬ rujem tebi, o Bog! za se in za vse raz¬ uzdane, samopašne grešnike. O prelju- beznjivi Jezus, ohrani nas v svojim strahu, v svoji ljubezni! Ne dopusti vender, de bi s preveliko prostostjo svojih počutkov zašli v peklensko sužnost; temuč stori, de te bomo v prostosti Božjih otrok vekoma lju¬ bili, hvalili in molili. Amen. 87 XII, štacijon. Jezus je s križem povzdignjen in urnerje. Kaj zasluži grešnik? V nebesih je nar veči zveličanje v tem, de Boga uživajo, ljubijo in so od njega ljubljeni. Grešnik v peklu pa je Boga zgubil, on ne more ljubiti, in tudi ne more ljubljen biti, ne od Boga ne od kakoršne koli stvari; grešnikovo serce je namreč s hudobijo tako vse napolnjeno, de ni za nobeno ljubezen več. Zakaj? Ker je grešnik s smertnim greham Jezusa iz serca pre¬ gnal, in si je satana v serce vselil; zato mu je vse Ijubeznjivo serce Jezusovo ve¬ koma zaklenjeno; grešnik v peklu ne more več ne ljubiti, ne ljubljen biti. To pa je strašno terpljenje. — Jezus na križu med razbojnikama visi slečen, terpi žejo, moli; ali ni ga, de bi mu pomagal; od vsili je zapušen, zdihovaje dušo izdihne! Pravični Bog se drugač ne da utolažiti, kakor le s smertjo svojiga nedolžniga Sina; — greš¬ nik pa — živi brez strahu, greši brez groze! O pravični Bog! kako neizrečena kazen je pogubljenimu odločena, de ne more več ljubiti in ne več ljubljen biti, — de je večno dobroto zgubil! O kako slep je vender grešnik, — zavoljo greha, pa Boga zgubiti! 88 O spreljubo serce Jezusovo! ti si nas ljubilo do smerti; ne dopusti vender, de bi v greh padli, ne dopusti nam v smertnim grehu umreti! O daj meni in vsim, ki so v smert¬ nim grehu, skesano, Ijubijoče serce, in odpri nam svoje ljubo serce, de se od tvoje ljubezni nikoli ne ločimo. Amen. XIII. štacijon. Jezusa Marii v naročje položijo. Kaj zasluži grešnik? V nebesih je zgolj veselje, brez vse bolečine, brez vsake žalosti; v peklu je zgolj zmeš¬ njava, jeza in žalost brez vsiga veselja. Pogubljeni človek ne more ne nad Bogam, ne sam nad seboj, ne nad kako stvarjo veselja imeti; in še več, že sama misel na Boga, na nebesa mu terpljenje zvikša. Zakaj? Ker je toliko gnad zatratil, se ni v Bogu razveseljeval, ampak v stva¬ reh. — Glej pa: Marija je polna vsili britkost; Jezus v njenim naročji ranjen in mertev leži; Nedolžnost terpi, in ti, o grešnik — zgolj zadolženost — hočeš brez terpljenja biti! O pravični Bog! kako silno sim se motil, v druzih rečeh veselja iskaje, in ne v tebi edinim, ki si sam studenec vse 89 sreče in zadovoljnosti! Zal mi je zavoljo moje zmote, in moje veselje bo v pri¬ hodnje, ljubiti Jezusa in Marijo, njima zvesto služiti in ju nikoli več z greham ne žaliti. Pomagaj mi, o Marija! skaži se mi kakor moja Mati, in nikar me ne zapusti, zlasti ne ob moji smertni uri. Amen. XIV. štacijon. Jezus v grob položen. Kaj zasluži grešnik? Veselje v nebesih vekoma terpi: mir in sladki pokoj serca se več ne more razdreti; svetniki ne morejo več ne grešiti, ne pri Bogu v zamero priti; zakaj oni so vojsko zmagovito pre¬ stali. Peklenske martre vekoma terpe, ogenj ne ugasne, červ ne umerje; rane in serce Jezusovo so pogubljenimu na ve¬ koma zaklenjene, nikoli več ne more pri Bogu v milost priti: kar je bil zapravil in zavergel, je vekoma zapravljeno in zaver- ženo. Odkod to njegovo terpljenje? Od tod, ker se je prostovoljno s smert- nim greham od Boga ločil, in se je tedaj s tem vekoma Bogu odpovedal. Jezus bi ne bil mogel nič več terpeti, kakor je terpel, in ne bolj ljubiti, kakor je ljubil; 90 vse je storil, de bi grešnika rešil večniga pogubljenja; in še zdaj vsim ponuja svoje gnade po svetili zakramentih, ter hoče vse zveličati; zatorej ni kriv Jezus, če se kdo večno pogubi. Izvoli si tedaj, o grešnik, nebesa ali pekel, — ljubezen Jezusovo, ali pa večno jezo Božjo. O moj Jezus, kolika je vender tvoja ljubezen! Ako sim te zapustil, tvojo jezo zaslužil, me vender spet v milost sprejmeš, če skesan odpušenja prosim: tode po smerti ni več milosti, ni več časa za po¬ koro. O torej iz serca obžalujem vse svoje grehe, in te prosim, bodi mi zdaj usmiljen! Zdaj pribežim k tvojim svetim ranam, ko je tvoje ljubijoče serce še odperto, in me je ljubiti pripravljeno. O preljubeznjivi Jezus! ne dopusti vender, de bi grešil, in v smertnim grehu umeri. Ne pekel, ampak tvoje ljubijoče serce bodi moje prebivališe; po tem revnim in ne¬ varnim življenji pa me sprejmi v svoje večno zveličanje! Amen. (S k 8 © |3)e O moj Bog, moj preljubi Zveličar! hvaljen in prehvaljen bodi tavžentkrat, de si me tolikanj ljubil, toliko za me terpel, 9i de si me tako dolgo prenašal, in me nisi zavergel, kakor sim bil zaslužil, temuč si mi dal še čas se spokoriti. Oh, nagni nas tedaj že enkrat k pravi in resnični pokori, de tvoja tolikanj draga kri nad nami ne bo zgubljena. Ne daj, de bi se vekoma pogubili, ktere si tako drago odkupil, ki jih tako priserčno ljubiš; dodeli pa, de si bomo z gorečo pokoro in na¬ sprotno ljubeznijo tvojo ljubezen in tvoje terpljenje v prid obernili, de te bomo kdaj v nebesih z vsimi izvoljenimi ljubili, hva¬ lili, častili in poveličevali. Amen. 92 Tretji Mie? pet I. štacijon. Jezus krivično v smeri obsojen. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s križem svojim svet odrešil. (Tako se začne vsak štacijon.) UPremisli, človek! Jezusa nedolžnima ob¬ sodi Pilat v nar strašneji smert na križu. Jezus je namreč tvoje grehe na se vzel; tvoji grehi so tedaj krivi tega grozovitiga ohsojenja. Grešnik! ti si smert zaslužil, zato je nedolžni Jezus v smert obsojen. Ponižaj se pred Bogain in pred vsimi ljudmi; zakaj ti si smert zaslužil, ti si s svojimi grehi kriv, de je bil Jezus v smert obsojen. Zatorej sercno obžaluj storjene grehe, in terdno skleni nič več ne grešiti, de ne boš enkrat z nespo- kornimi slišal strašnih besedi: „P o beri te se spred mene, prekleti! v večni ogenj , 44 ampak s spokornimi veseli glas: „Pridite, blagodarjeni mojiga Oče¬ ta! posedite kraljestvo, k ter o vam je pripravljeno od začetka sveta . 44 93 Nedolžni Jezus! ako si bil ti, gola nedolžnost, k tako grozoviti smerti obsojen, kakošniga obsojenja se moram še le jez zavoljo toliko grehov bati? Vem pa, o Jezus! de ne zaničuješ potertiga serca; zato spoznam in studim vse svoje grehe; zelo mi je žal, de sim tebe, svojiga pre- ljubeznjiviga Odrešenika, tolikrat razžalil, de sim bil tolikanj nehvaležen do tebe, neskončno dobrotljiviga Boga, de te ni¬ kdar nisim prav spoznal. Ti si me ljubil, in jez sim te sovražil; ti si mi toliko do- briga storil, in jez sim tvoje dobrote s hudim povračeval. O Jezus! daj meni in vsim grešnikam spokorno serce, in reši nas večne smerti. Amen. Oče naš. Češena Marija. Čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas. fTako se sklene vsak štacijon.) II. štacijon. Jezus s težkim križem obložen. Jezus z veseljem sprejme težki križ, de tebe, o kristjan! reši večniga pogu¬ bljenja. Jezusu je ljubezen križ polajševala; in tebi se križ tako težak zdi. Skušnjave premagovati, hudimu poželenju zoperstav¬ ljati se, grešno nagnjenje zatirati, ti je 94 tolikanj težavno, ker ne ljubiš ; zakaj ljubezni nobeno breme ni pretežko 5 pa sej tudi ne želiš prav ljubiti, ker nisi noben- krat prav terdne volje imel, sam sebe premagovati in greha se varovati 5 zato se ti križ tako težak zdi. Stori vender enkrat terdni sklep, sam sebi silo delati; zakaj nebeško kraljestvo silo terpi, in le silni ga na se potegnejo. Preljubeznjivi Jezus! odslej se nič več ne bom ogibal križev in težav; terdno sklenem, grešno poželenje krotiti, in liu- dimu nagnjenju z vso gorečnostjo in z svo silo zoperstavljati se, de bom za teboj hodil po križevim potu. O Jezus! poterdi mene in vse mlačne in slabotne kristjane, de se križa ne bomo tolikanj bali, temuč, de ga bomo serčno in veselo sprejemali in za tabo nosili. Amen. III. štacijon. Jezus pade pereiv pod križem. Glej, o kristjan, vsigamogočni Bog oslabi, in pade pod križem! Neugasljiva jeza serditih judov, neprenehano so vanje in tepenje je Jezusa tolikanj oslabilo, de se je v bolečinah na tla zgrudil. Grešnik! tvoja nikoli ne sita poželjivost, tvoji toli- 95 krat ponovljeni grehi so krivi tega bole- čiga padca; vračaš se pa v stare grehe, ker moje slabosti prav ne spoznaš. Preveč sebi upaš, ker se ne varuješ grešne priložnosti in nevarnosti, in zametuješ po¬ trebne duhovne pomočke k poboljšanju; zato tolikrat padeš. Kristjan! skerbno se ogibaj vsih grešnih nevarnost, poprijemaj se po¬ trebnih pomočkov zoper greh, in tadaj te bo Jezus branil zoper tvoje sovražnike. Jezus, mili zdravnik naših duš! učil si me s tem bolečim padcam, kako močno te žali povračevanje v greh. Spoznam svojo nestanovitnost; spoznam, de sim se zoper svoj sklep tolikrat v greh povernil; morebiti bi bil še večkrat grešil, ko bi bil imel priložnost k grehu. Zato se bom v prihodnje skerbno varoval vsake grešne priložnosti in nevarnosti, in pridno se bom poprijemal vsih k temu potrebnih duhovnih pripomočkov. Vem, o Jezus! de sam iz sebe nič ne morem, kakor le grešiti; pa v tebi in s tvojo gnado vse premorem. Močni Jezus! daj tedaj moč meni in vsim, kteri so se doslej povrače- vali v stare grehe, de nas teža ponov¬ ljenih grehov ne pahne v peklensko brezno, ternuč de pridemo v tvoje kraljestvo. Amen. 96 IV. štacijon, Jezus sreča svoja žalostno Mater. 0 prežalostni pogled! Jezusa vsiga zaničevaniga, zapljevaniga in zasramova- niga, peljajo med razbojnikama k smerti na križu! To vidi Marija, to sliši užaljena Mati 5 bolečine pa, ktere ji tergajo materno serce, ji zaduše vsako besedo. Marija žaluje, ljudstvo pa se veseli! Tako ravna popačeni svet s svojim Odrešenikam, ne¬ dolžnost se preganja, čednost se zasmehuje, hudobija pa zmaguje. Zavoljo sveta, zavo¬ ljo ljudi človek vse stori, Boga pa zani¬ čuje in žali. Premisli, človek! Jezus in Marija, naj bolj nedolžni duši, pa naj več terpita, Jezus in Marija, vse časti in hvale vredna, pa sta zasmehovana in zaniče¬ vana! Ako tudi ti, kristjan! veliko terpiš, misli, de te Bog močno ljubi: ako te svet zaničuje, nikar ne bodi žalosten; svet z Odrešenikam svojim ni drugači ravnal; ako hočeš biti Božji otrok, nič ne maraj, če te svet zaničuje. Preljubeznjivi Jezus! prežalostna Ma¬ rija! kako močno sta bila užaljena, ko vaji je nehvaležni svet tolikanj zaničeval in očitno zasramoval! O ko bi mogel z vama terpeti in ljubiti! Naj me svet sovraži 97 in zaničuje, de imam le milost pri Jezusu in Marii. O Jezus! daj meni in vsim kristjanam hudobni svet prav spoznati, daj nam moč, svet sovražiti, in le tebi služiti, le tebe častiti, le tvoje prijaznosti se vedno veseliti. Amen. V. štacijon. Simon pomaga Jezusu križ nesti. Premisli, o kristjan! kako močno je bolelo preljubeznjiviga Jezusa, ker ga ni bilo človeka, kteri bi se ga bil usmilil. „Pričakoval sim g a, de bi me milo- val, pa ga ni; in de bi me tola¬ žil, pa ga ne najdem^, — toži Jezus po preroku Davidu. Simon le prisiljen nese križ; pa že s tem prisiljenim delam si je pridobil veliko milost in večno zve¬ ličanje. Veliko jih je, ki z nejevoljo nosijo križ; vsi bi radi z Jezusam kraljevali, pa le malo jih je, kteri ž njim križ voljno nosijo. Premisli, kako blag sad ti križ obroduje: ako iz ljubezni do Jezusa terpiš, mu pomagaš križ nositi; in ta križ ti raz- svetluje pamet, ti očišuje serce, te poni¬ žuje, te uči goreče moliti in po nebesih hrepeneti, te obvaruje greha, ti pomnoži gnado, te stori otroka Božjiga in sode- 7 98 leža nebeškiga kraljestva. Kadar ti Bog križ pošlje, te vabi k svoji ljubezni in milosti: to je znamnje, de te Bog ljubi. Ljubi, terpi, molči; terpljenje je kratko, nebeško veselje pa je večno. Preljubi Jezus! serčno mi je žal, ker sim bil doslej tako nepoterpežljiv v revah in nadlogah, ker sim se celo sramoval, s teboj križ nositi. Sedaj pa vidim tebe v terpljenji in bolečinah; torej tudi jez ne želim počitka, ne bojim se križa. S teboj, ljubi Jezus! sim rad ubožen, in rad terpim; zakaj obilno je plačilo, ktero si mi obljubil; in če s teboj terpim, smem upati, de bom enkrat s teboj večno kra¬ ljeval. Amen. VI. štacijon. Veronika poda Jezusu polni pert. Za majhno službo dobi Veronika toliko darilo, namreč obraz Jezusov v potnim pertu. Tako bogato obdaruje Jezus z mi¬ lostmi vse, kteri njegovo britko terpljenje pogosto premišljujejo. Kolikorkrat ti misliš na Jezusa, tolikrat on na te misli, in razodeva se ti čezdalje bolj. Malokteri ga poznajo, ker ga le malokteri premi¬ šljujejo. To Božje obličje nam je čisto 99 ogledalo prave čednosti. Velikokrat se misliš pravični ga, pa ne spoznaš svojih pregreh. Primerjaj Jezusovo ponižnost svojimu napuhu, njegovo krotkost in poter- pežljivost svoji jezi in nepoterpežljivosti, njegove bolečine svojimu mesenimu pože¬ lenju. V tem ogledalu se spoznavaj. Uči se tudi usmiljenje imeti z ubozim bližnjim in mu pomagati v potrebi; zakaj kar koli storiš svojimu bližnjimu, Jezusu samimu storiš. Oh, moj Jezus! kako ljubeznjivo si povernil Veroniki milo službo! Oh! vtisni svoj sveti obraz v moje serce, de te ni¬ kdar ne pozabim; odpri mi oči, de spoznam gerdobijo svojih grehov, kteri pačijo in skrunijo tvojo sveto podobo in mojo dušo. Daj mi usmiljeno serce, de te zavoljo tvojiga britkiga terpljenja serčno milujem, vsirn bolnim in potrebnim v djanji pomagam, in tako nad svojim bližnjim povračujem, kar sim tebi dolžan, o preljubi Jezus! Amen. VII. štacijon. Jezus pade drugič pod križem. Ko so preljubiga Jezusa skozi mestne vrata peljali in sem ter tje sovali, je zopet padel pod križem. Kristjan, poglej ga zgrudeniga pod težkim križem, in premisli 7 * 100 njegovo bolečino! Zavoljo te Jezusove bolečine se varuj komu biti v pohujšanje. Ako namreč daješ svojimu bližnjimu priliko k grehu, Jezusa na zemljo pogrezvaš. Premisli, koliko si jih že poliujšal z ne- keršanskim življenjem, z razuzdanim jezi¬ kam*, kolikokrat si z opravljanjem mir razderl, jezo in sovraštvo napravil! Jezusu lahko pomagaš, če s pobožnim življenjem druge spodbuduješ, in jih s krotkostjo, poterpežljivostjo in ljubeznijo k enakim čednostim vnemaš. Preljubeznjivi Jezus! spoznam svojo krivico, jez sim te z rabeljni tolikokrat neumisljeno na tla vergel, kolikorkrat sim bližnjimu dal priliko k grehu, kolikorkrat sim ga poliujšal, kolikorkrat sim ž njim terdo ravnal iz jeze, nejevolje in maštova- nja. Preljubi Zveličar! terdno sklenem, pohujšljivo življenje zapustiti, nikogar več v greh ne zapeljevati, nikomur več krivice ne delati, ampak po vsi moči greh odvra- čevati, in z lepim zgledam sleherniga k svetimu življenju spodbudovati. Amen. VIII. štacijon. Jezus tolali jeruzalemske lene. Jeruzalemske žene so milo vale ter- pečiga Jezusa, pa niso obžalovale svojih 101 grehov; njih solze so bile brez prida. Tacih solza je veliko: ljudje se jokajo zavoljo smerti, bolezni, nesreče, ne pa zavoljo grehov; te solze niso nič prida, ker nič ni tolicih solza vredno, kakor greh; zakaj greh je nar veči hudo, iz kteriga vse drugo hudo izhaja. Ko bi ne bilo greha, bi tudi ne bilo dolga, bi tudi ne bilo strahovanja in šib; ne bi bilo ne bolezni ne smerti. Ko bi ne bilo greha, bi ne bil Jezus terpel; torej je le greh kriv vse nesreče, tudi britkiga terpljenja na- siga Odrešenika. Jokajmo se tedaj le za¬ voljo greha; vse druge solze nam nič ne pomagajo; le samo spokorne solze nam iz- brisujejo naše grehe, kteri so edino in naj veči hudo na svetu. O premili Jezus! le samo ti prav spoznaš, kolika hudobija in nesreča je greh; in ti ne žaluješ zavoljo svojih bolečin, ampak zavoljo naše slepote, ker se tako vnemamo v greli pogrezujemo, in vender svoje nesreče ne objokujemo. Daj nam, usmiljeni Jezus! potok spokor¬ nih solza, de se jokamo nad seboj in nad svojimi grehi, ker le grehi so krivi tvoje smerti. Amen. 103 IX. štacijon. Jezus pade tretjič pod križem. Jezus, Odrešenik sveta, pravi Bog in človek, je zgruden na tleh pod križem, z obrazam v blatu, ves opljevan in ogerjen in pohojen! Poslušajte, kako toži pri pre¬ roku Davidu: „Jez sim čer v, in ne človek; zasramovanje ljudi, in iz- veržek izmed ljudstva 44 . Še červ se vije, ako nanj stopiš; Jezus pa, kteriga z nogami teptajo, se ne ustavlja. Ali si more kdo še veči ponižnost misliti? Člo¬ vek! kje je tvoja ponižnost? Nar manjši zopervanje te že razžali. Bog se poni¬ žuje pod človeškimi nogami; in ti hočeš biti boljši, pobožniši in modrejši memo druzih; ti zlasti želiš hvale in časti pred vsimi ljudmi, in tvoj Bog je na tleli pod križem, z nogami teptan, kakor červ in zasramovanje ljudi! Nar ponižniši Jezus! jez sim vreden zasramovanja, jez sim izveržek izmed ljud¬ stva zavoljo svojih grehov in zlasti zavoljo svojiga napuha! Jez sim zaslužil hiti pod nogami hudobnih duhov, in vender hočem biti češen, hvaljen in boljši memo druzih. O Jezus! ti sam si rekel: „Učite se od mene, ker sim krotak in iz serca 103 ponižen 44 ; uči me tedaj krotkosti, uči me zatirati jezo; daj mi gnado ponižnosti, de sam sebe prav spoznavam in zaničujem, de svoji ga bližnjiga spoštujem in rad dru¬ gim pokoršino skazujem. Amen. X. štacijon. Jezusa slečejo in mu da jo zelen pili. Kristjan! kako hitro si zgubil obla¬ čilo perve nedolžnosti! kolikrat si zgubil svatovsko oblačilo Božje gnade! Zato je bil Jezus obleke obropan! Zavoljo tvoje razuzdanosti in zavoljo grešnih želja tvo- jiga serca je mogel Jezus to zasramo¬ vanje terpeti! Zavoljo tvoje nezmernosti v jedi in pijači je bil Jezus napajan z je- siharn inželčem. Glej, človek! tvoj Zveličar je ves v kervi, ves v ranah, in ti bi še stregel mesenimu poželenju? Jezus, tvoj Bog, je napajan z želčem, in ti bi ne¬ zmerno jedel in pil? Naj čistejši Jezus! ženin čistih duš! oh! ti si ves v ranah in bolečinah, ker sim jez ves v nesnagi in meseni pože- Ijivosti. Oh! kje je obleka prelepe gnade in presrečne nedolžnosti, v ktero si me bil oblekel pri svetim kerstu ? Oh! kaj sim zgu¬ bil? Obleci me zopet s svojo gnado in 104 s svojimi čednostmi in obuduj v meni stud zoper vse nečiste želje, de te bom s čistim sercam ljubil in ti z očišenim telesam služil. Amen. XI, štacijon, Jezusa na križ pribijajo. Premišljuj, človek! Jezusa na križ razpetiga. Roke in noge mu z žeblji gro¬ zovito prederejo; svete ude mu raztegnejo; v oči mu ternje sega in kervave kaplje mu jih temnijo; ušesa mu gluši preklinjanje; jezik se mu od žeje suši. Ni ga uda na njegovim svetim telesu brez bolečin, ker ga ni uda na tvojim telesu brez greha. Jezus je mogel terpeti na vsili svojih počutkih, ker ti z vsimi počutki tako rad grešiš: tvoje oči so samopašne, tvoj jezik razuzdan, tvoje ušesa rade poslušajo oprav¬ ljanje in nespodobno govorjenje, tvoje roke in noge se vdeležujejo greha. Glej, grešnik! tako ostro se Bog maštuje nad svojim nedolžnim Sinam zavoljo naših gre¬ hov; — in ti živiš brez vse skerbi, kakor de bi ne bilo nobene krivice nad teboj, in kakor de bi se ti ne bilo treba celo nič bati. Preljubeznjivi Jezus! sedaj si resnično po besedah sv. pisma „m o ž b o 1 e č i n w ; sej 105 več ne moreš terpeti, Kakor zdaj terpiš! Kako vender bi mene še veselilo grešiti? Oh! presuni mi serce, roke in noge s svojim svetim straham, de ne bom več grešil; zapri mi oči in ušesa, de mi ni¬ kdar več ne vzamejo tvoje milosti; vsi moji počutki naj bodo s teboj križani, de te ž njimi nikdar več ne bom žalil. S teboj, o Jezus! hočem na križu živeti in umreti. Amen. XII. štacijon. Jezus na krilu umerje. Jezus, moj Zveličar, je na križ po¬ vzdignjen ; tri cele ure visi med razbojni- kama, nag, v nar večini uboštvu, ves v kervi in ranah, zasmehovan in zasramovan, v nar večih bolečinah, zapušen od Boga in od ljudi. Človek! če umerješ v smert- nim grehu, vse to Jezusovo terpljenje ti vender nič ne pomaga. Vse te bo zapu¬ stilo. Zapustile te bode tvoje posestva in bogastva; zapustili te bodo tvoji prijatli, na ktere si se tolikanj zanašal, in zavoljo kterih si svojiga Boga večkrat razžalil; zapustili te bodo tvoji otroci in posli, zapustilo te bo tvoje zdravje in tvoja lepota, in vse, kar je v tebi napuh paslo; tudi angelji te bodo zapustili; Bog sam te bo 106 zavergel, ker zavergel si ti njega s smertnim greham! O varuj se vender sinertniga greha, de Jezusova kri ne bo nad teboj zgubljena! Na križu umirajoči Jezus! oh, ne za¬ pusti me s svojo gnado; ne daj me v roke mojim sovražnikam, grešnim željam; nikar ne pripusti, de bi me kdaj smertni greh od tebe ločil. Terdno sklenem raji stokrat umreti, kakor le en sam smertni greli storiti; zakaj hudo in britko je, tebe, svojiga Boga, zapustiti. O premili Jezus! daj nam v tvoji gnadi živeti in umreti. Amen. XIII. štacijon. Jezus s kriza snef, in Marii v naročje položen. Nar veči bolečino je Marija čutila, kadar je svojiga preljubiga Sina mer- tviga v naročji imela; zakaj še le sedaj je prav spoznala, kako strašno ranjeno in zde¬ lano je bilo sveto telo njeniga Sina; sedaj še le je prav spoznala, kako neusmiljeno so ravnali ž njim grešniki. Ljubi kristjan! ako hočeš uživati sad Kristusoviga ter- pljenja, si moraš Jezusa globoko v serce vtisniti in za pravo spoznanje preljubiga Jezusa z vso močjo si prizadevati. Nič m naj ne prebiva v tvojim sercu, kakor le Jezus, in ogleduj v duhu njegove rane, de boš spoznal, kolika je njegova ljubezen do tebe, in koliki so grehi, s kterimi si Jezusu tako grozovite rane delal. Oh, prežalostna Mati Jezusova! kako neizrečeno te je serce bolelo, ko si imela mertvo telo svojiga preljubeznjiviga Sina vse kervavo in ranjeno v svojim naročji! Oh, daj mi vdeležiti se tvojih bolečin! Od tebe se hočem učiti, terpljenje in smert Jezusovo zmiram pred očmi imeti; s teboj hočem kuševati njegove svete rane. Kakor je nebeški Oče svojiga Sina, nar drajši zaklad, v življenji in smerti tebi izročil, tako se tudi jez tebi, o Marija, pervi za Bogam izročim v življenji in smerti. Amen. XIV. štacijon. Jezus v grob položen. „Za vse je umeri Kristus, de tudi, kteri žive, ne žive več sebi, ampak njemu, kteri je za nje umeri.“ (2. Kor. o.) „Ž iv im pa,“ pravi sveti Pavel (Gal. 2, 20.), kakor človek, „tode ne jez,“ ko nekdanji, popačeni človek, to je, ne živi v meni jeza, sovraštvo, 108 napuli, razuzdanost i. t. d., „živi pa v meni Kristus^, to je, njegova ponižnost, njegova ljubezen, njegova krotkost živi v meni. In namen križeviga pota je, de večkratno premišljevanje britkiga Jezu- soviga terpljenja stariga, popačeniga, me- seniga človeka v nas umori in pokoplje, in de v Kristusu oblečemo noviga člo¬ veka, kteri ne želi mesenih sladnost, ampak hrepeni po čednosti. Kristjan, če tedaj hočeš spoznati, koliko ti je premi¬ šljevanje Jezusoviga terpljenja k veči sve¬ tosti pomagalo, preiši svoje življenje, ali si ponižniši, krotkejši, ljubeznjivši in poter- pežljivši, kakor si bil poprej? Ali večkrat misliš po dnevi na Kristusovo terpljenje, in uravnavaš po tem svoje djanje in nehanje? To je znamnje pobožne duše, ktera ima ljubezen do Jezusoviga križeviga pota. Oh, preljubeznjivi Jezus! dušo in serce ti darujem za grob, v kteriga te hočem položiti pri svetim obhajilu. Bodi vedno v mojim sercu in pred mojimi očmi, de hodo vse moje želje in dela na te obernjene, de bom hudobnost v sebi zatiral, v čed¬ nosti pa od dne do dne dojemal. Nobena druga stvar ne sme imeti mojiga serca, kakor le ti, o Jezus! Tebi živim, tebi umerjeni, tvoj sim živ in mertev. Amen. 109 fietertt Huriie? pt. I. štacijou. Jezus krivično v smert obsojen. (Prigodba pri tem štacijonu in razlaga podobe.) „Dalje svoje ži vij e n j e v s m ert, in med hudobne je bil štct.“ ^ Iz. 53 , 12. Se precej zgodaj zjutraj je; solnce še ne razlija poldanskih žarkov na zvišane, s pisanimi kamnički vložene tla v sodnji hiši Pilatovi. In vender — kako velike, kako strašne reči so se že godile ob tej zju- tranji uri v dan pripravljanja k velikonočnimu praz¬ niku v Jeruzalemu! Zlomljena palica na stopnicah pred sodnjim štolam naznanja, deje nekdo v smert obsojen. Kdo? „Mož bolečin/ 4 kteri je že „ranjen za¬ voljo naših grehov, in potert zavoljo naših hudobij. 44 (Iz 53, 5.) Jezus Kristus je slišal, de je v smert obsojen; njegovo ljudstvo je v to obsodbo tišalo, neverski sodnik je privolil obdivjani derhali in „iz dal jim j e Jezu s a, de bi bil križan! 44 (Jan. 19, 16.) Poglejmo Zveličarja na podobi 1. štacijona! Njegovo obličje in stan vsiga njegoviga telesa razo¬ deva, de je že ves oslabljen in zdelan do smerti. Dolge britke ure polne žalosti, noč polno zasramovanja, ude- lovanja in neizrečenih bolečin je bil Jezus preterpel. Obleka, s ktero so ga zopet ogernili, pokriva mnoge še kervaveče rane na raztepenim svetim životu, in 110 sveta glava se trese v pekoči bolečini ternjeve krone. Tako gre za svojimi trinogi. Ni jim treba vervi na- tegati, de nedolžno Jagnje k smer ti peljejo. Jezus se rodovoljno izroči „grešnikam v roke" — in „Sin človekov gre, kakor je pisano od njega" (Mat. 26, 24.), — za nas na križev pot. Poglejmo še druge osebe te resnobne podobe. Obnašanje rabeljnov, ki kervoželjno segata po obsojencu, kaže divjaško silovitost, ki se brez strahu in celo z nekakim veseljem loti „Nars ve tej šiga". Take grozoviteže je vidil v dubu kraljevi prerok, ko je molil: „Reši meča, Bog! moj o duš o, in iz pasj e roke moj o edino (dušo). Otmi me iz levoviga žrela, in mene ponižaniga od rogov enorogov!“ (Ps. 21, 21. 22.) — Sodnika pa, kteri je „Gospoda vsiga veličastva" v smert obsodil zoper pravico, dolžnost in lastno znotranje prepričanje, le iz strahu pred razdivjano derhalijo, deželniga oblastnika Poncija Pilata je postavil umetnik pred oči v tem trenutku, v kteriin si da vpričo ljudstva vode na roke vliti, de s tem pomenljivim djanjem in z besedo priča: Jez sim nedolžin nad kervjo tega pravič¬ ni ga, vi glejte!" (Mat. 27 , 24.) Vender njegov obraz pri vsem tem razodeva, de on sam ne verjame, de bi ga mogle te besede opravičiti. Pilat je sam seboj nezadovoljni; prevzetni rimski sodnik temno prikriva svoje ponižanje in nepokoj svoje vesti. Ves drugačen je pa pervi izmed bričev, kteri derži sod¬ niku zvezek palic s sekiro. S prederzno malomar¬ nostjo gleda ta sodnikov služabnik na jeruzalemske duhovne in judovsko ljudstvo, ktero se po dvoriših in lopah pred sodišem gnjete in razsaja. Glej, sedaj ima nar vnemarniši in nar bolj popačeni nejevernih iz nar nižjiga stanu popolno pravico, zaničevati ljud— 111 stvo, ktero je imenoval Gospod nebes in zemlje svojo lastino in ljubezen. Drugi brič stoji ves plašan, in za Jezusam skorej milo gleda. m V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s križem svojim svet odrešil. (Tako se začne vsak štacijon.j Jezus se pritožuje. (Iz. 1 , 2.) „Otroke sim zredil in povišal; oni pa so me zavergli! cc toži Gospod pri preroku. Po svoji podobi sim te vstvaril, o človek! Iz ljubezni do tebe sim z nebes prišel, in tri in trideset let sim tukaj živel v nar veči revšini, v zaničevanji, v bo¬ lečinah. Iz ljubezni do tebe sim kervav pot potil, iz ljubezni do tebe sim se dal vjeti, zvezati, biti in bičati, s ternjem kronati, zapljevati, zasramovati, in posled¬ njič v smert na križu obsoditi. Glej, tako ojstro sim se mogel pokoriti za tvoje grehe, de sim te prenaredil v otroka Božjiga in dediča nebeškiga kraljestva! Ti pa zame — za moje zapovedi in prepovedi — ne maraš, ter le po svoji spačeni volji živiš! Spoznaj tedaj svojo hudobijo, in svojo nehvaležnost do mene; spoznaj pa tudi mojo ljubezen do tebe! Grešnik zdihuje k Jezusu: O Jezus! spoznam tvojo neskončno ljubezen, in svojo hudobijo in svojo ne- 112 hvaležnost. Serčno mi je žal, de sim te tolikokrat razžalil, in sim bil tako silno nehvaležen do tebe, ter zavoljo posvetnima veselja nisim za te maral! Oh, ko bi imel toliko solza, kolikor besedi, de bi objo¬ koval svojo hudobijo! Ti mene ljubiš, jez te pa sovražim! Ti mene tolikanj čislaš, in jez tebe tako nehvaležno zaničujem! Ti mi tako ljubeznjivo govoriš na serce, moje serce je pa še tako terdo; oh, usmili se me, omeči moje neobčutljivo serce s svojo vsigamogočno gnado. Amen. Oče naš. Češena Marija. Čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas. (Tako se sklene vsak štacijon.) II. štacijon. Jezus s težkim križem obložen. (Prigodba pri tem štacijonu in razlaga podobe.) „Takrat sim rekel: Glej, pridem.“ Ps. 39, 8. Jezusovi sovražniki so si bili svesti, de se bode njihova volja spolnila; torej so pripravili v svoji kervožeijnosti vse potrebno za njegovo križanje, še preden je bila sodba sklenjena. Nar hujšimu hudo- delniku so dali sicer ene dni ali vsaj ene ure odloga med obsodbo in njeno izpolnitevjo. Le „Pr a vid¬ nim u“ ne dajo ne počitka ne odloga. Zunaj precej pred sodnjo hišo Pilatovo čakajo Jezusa sodnji hlapci, morivci, in — njegov križ! Ali, kdo je imel sedaj 113 veči hrepenenje, rabeljni ali obsojeni ? Glejmo v Gospodovo obličje! Zginil je za sedaj ž njega trud hudih bolečin. Oko se mu sveti od veselja in svetiga hrepenenja, in leskečejo se v njem solze, ktere mu stiska bolečina in ljubezen. Jezus ne čuti, kako ga divji rabelj s pestjo tisi; ne vidi zasmehovanja, ser- ditosti, prederzne radovednosti okoli sebe in okoli križa; on vidi le križ — oltar svoje daritve, zastavo in znamnje našiga rešenja, prihodnje drevo noviga življenja za ves svet. Kar naj bi za njim in zavoljo njega zemlja in nebesa pozdravljale z veseljem, z ljubeznijo in hvaležnostjo , to pozdravi Jezus pervi za vse, pred vsimi — namreč križ. Silno težek je še tukaj križ v rokah rabeljnov, ktera ga vzdigujeta z velikim trudam. Se je križ znamnje preklinjanja, zaničevanja, zasramovanja in nar strašneji smerti. Zelo bo tudi težil ta križ ranjeno ramo Jezusa Kri¬ stusa, ki je skrivnostno obložen z grehi vsiga sveta. Ali „m o č n a je ljubezen, m o č n e j i kakor smert“. Zato ljubezen roke stega po svetim bre¬ menu ; — sveto je že namreč breme, ko se ga dotakne „Narsvetej ši“. — „Glej, pridem" — tako go¬ vore rahlo odperte usta Gospodove; —„pridem“ — sprejet in dopolnit, kar sim v večni ljubezni mislil in sklenil, zavoljo česar sim se včlovečil in toliko trudil; — „pridem" — s križem rešit človeški rod. Tako „j e pisano od mene v poglavji bukev, de storim, o Bog! tvojo voljo". (Hebr. 10, 7.) Kdo pa izmed njih, kteri so stali okoli Jezusa, je bral tadaj v njegovim pogledu to skrivnost večne ljubezni ? Rabeljni ne, desiravno je njih oko prederzno in pre¬ žeče vperto v njegovo presveto obličje. Ali mar tamkej, precej za bričema, pismarji višjiga zbora? 8 114 Togotni farizej s kazavcam na palec položenim kaže, de se je ravno tako zgodilo, kakor je on hotel in prerokoval: „Umreti mora Nazarečan, zapeljevavec ljudstva, kteri se je bil prederznil učiti nje, učenike, in ni hotel njihov učenec biti. — Naj se mu le zgodi, kakor je zaslužil (in pest pretečiga višjiga svetovavca to razodeva), ko bi bilo mogoče, še huji maštovanje, kakor sedaj ££ . — Kaj enaciga razodeva tudi jezno obličje saducejevo zravno pretivca. — Ali se pa nikomur ne dozdeva, kolika skrivnost je v križu in v njem, kteri ga sprejema? Dve ženski gledate pri stebru na Jezusa — devica, skorej še otrok, podoba srečne nedolžnosti, in zravno nje žena miloserčno se jokaje. Resnično je to; ako se kdaj takošna skriv¬ nost Božje ljubezni komu razodene, se razodene le nedolžnosti in miloserčni ljubezni. Jezus toži svojo bolečino. (Žal. pes. 1.) O vi vsi, kteri hodite po tem križevim potu, premislite, in glejte, če je bolečina enaka mojim bolečinam, če je bil kdo tako zaničevan, tako zasramovan, kakor jez! če je bil kdo tako ubožen in zapušen, tako preganjan in stiskan, kakor jez! če je imel kdo toliko ran in bolečin, kolikor jez! Težki križ zopet obnavlja vse rane na mojim životu. Človek, glej, toliko moram terpeti zavoljo tvojih grehov! Ali ti za svoje grehe nič nočeš terpeti? Grešnik zdihuje k Jezusu: Prežalostni Jezus! koliko si mogel zavoljo mene terpeti! Oh, kdo bo dal mo- 115 jim očem vode, de bom objokoval grehe, kteri so ti tolike bolečine delali? Jezus! daj mi usmiljeno serce, in pravo ljubezen do križa. Ni je bolečine, ktere bi ti ne bil terpel iz ljubezni do mene; torej hočem tudi jez iz ljubezni do tebe vsaj svoje vsakdanje križe in težave voljno prenašati in za teboj hoditi. Podpiraj me, o Jezus! s svojo vsigamogočno roko. Amen. III. štacijoii. Jezus pade pervič pod križem. (Frigodba pri tem štacijonu in razlaga podobe.) „Moje serce je zbegano; moja moč me je zapustila . 11 iv 37, 11. V Žalostni sprevod, kteri se po ozkih, nesnažnih jeruzalemskih ulicah v silni goječi dalje premikuje, se ravno kar nehote ustavi. Božji Zveličar se je na tla zgrudil, omagan od bremena, oslabljen od popreš- njiga terpljenja in hudih bolečin, ktere mu napravljajo skleče rane; zakaj „od podplatov do temena ni nič zdraviga na njem: rana in proga in otekla bula ni ne obezana, ne z zdravilam zdravljena, ne z oljem oniečena a . (Iz. 1, 6.) Odkar je ločen od učencov na Oljski gori, ni nihče zapušeniga Jezusa poživil, še potolažil ne. — Zatorej ves oslabljen, spehan in bolan, kakor preganjano jagnje, pade Jezus pod križem na tla — za nas, ki smo tako globoko padli in smo brez vse lastne moči, za nas revne in obtežene, za trudne in zgubljene 8 * 116 ovce njegove paše. Prahu na tleh se dotikujejo roke, ki imajo moč, iz prahu vzdigniti uboziga, in iz luže potegniti reveža, in ga postaviti med pervake svojiga ljudstva. (Ps. 112, 7.) Ali glej! te roke nimajo sedaj moči, podpirati njega, ,.po kterim je Bog vstva- ril tudi svet, kteri, ko je svetloba časti, in podoba b i tj a n j ego vi ga, vse z besedo svoje moči nosi!“ (Hebr. 1, 2.3.) — Koliko ponižanje! V tolikih bolečinah ni padel naš oče Adam na sedaj ukleto zemljo, ko so se za njim zaperle rajske vrata, in se mu je odperl dolg, temen pot skozi solzno dolino grešniga sveta. — „Drugim si pomagal, sam sebi pak ne moreš pomagati; kje je sedaj tvoja slavljena čudodelnost, obudovavec mertvih, zdravnik vsih bolnikov, učenik v Izraelu ?“ — tako se mu po¬ smehuje farizej s povzdignjenim perstain. Na uni strani se ozirata dva prevzetneža, eden bolj zanič¬ ljivo, eden pa nekoliko osupnjeno, na Odrešenika, kteriga razkačena briča za obleko in z vervijo po koncu vlečeta; nar liuji izmed vojakov celo križ le zato nokoliko odmikuje, de bi z betico udaril po oslabljenim — po njem, na čigar „herbtu so ko¬ vali grešniki, in podaljševali svojo hudo¬ bijo". (Ps. 128, 3.) — Oh, nikogar ni, „de bi ga mi lova 1“. Le še zasmehovanje razodeva obraz uniga mladenča, ki nese v jerbasu pijačo, vervi, in drugo orodje za križanje; in še žival — pes brez gospodarja, ki se klati po ulicah — odpira žrelo, ker je razdražen zavoljo hrupa, ki je okoli njega. — Na konjih čakajo, stotnik, vodivec vojaškiga oddelka, straže za sprevod, in zravno njega njegovi sprem¬ ljava'. Njim je pač manj všeč ta strašna dogodba. Poslednjimu izmed konjnikov se ne vidi sovraštvo, pa 117 tudi ne miloserčnost; on ne šunta divjih bričev, pa jim tudi ne brani, vidi se mu pak čutilo lastne vojaške vrednosti; — živa podoba pozemeljskih mogočnežev, kteri sami sebi zmiram dovoljni vse sveto sreči ali nesreči vnemamo prepušajo, ter se izgovarjajo, de se za svete reči ne potegujejo, pa jim tudi ne zo- pervajo. Ali ravno ta vnemarnost je kriva, de hudo¬ bija svoje namene dosega, svojimu poželenju streže in se po svoji volji maštuje. Jezus se pritožuje uad grešnikam: Povračevali so mi dobro s hudim: mojo ljubezen s sovraštvam, mojo krotkost z jezo, godernjanjem in nepoterpežljivostjo! Jez sim ponižen, ti pa, o človek, si na- puhnjen! Jez sim ubožen, in ti si lakomen in terdoserčen! Jez sim ves v bolečinah, in ti ves v mesenih sladnostih! Jez sim iz ljubezni do tebe toliko storil; kaj si pa ti storil iz ljubezni do mene? Jez sim iz ljubezni do tebe toliko terpel: tukaj ležim v bolečinah! Kaj si pa ti terpel iz ljubezni do mene? Jez sim iz ljubezni do tebe zapustil nebesa in vse veselje; kaj si ti zapustil iz ljubezni do mene? Grešnik skesano odgovori: O Jezus! kako nehvaležen sim bil doslej do tebe! Nič nisim hotel iz ljubezni do tebe storiti, kar mi je bilo težavno, nič zapustiti, kar mi je bilo prijetno, nič 118 terpeti, kar mi je bilo zoperno, desiravno si ti iz ljubezni do mene toliko storil, za¬ pustil in preterpel. Serčno žal mi je zavoljo moje nehvaležnosti5 daj mi le moč, o Jezus! tvojo ljubezen v prihodnje z dja- njem, terpljenjem in postani povračevati. Iz ljubezni do tebe hočem vse storiti, kar ti je dopadljivo; iz ljubezni do tebe hočem vse opustiti, kar ti je nedopadljivo; iz ljubezni do tebe hočem vse terpeti, kar mi boš ti naložil. O Jezus! daj mi gnado, po tem sklepu za teboj hoditi. Amen. IV. štacijoii. Jezus sreča svojo žalostno Mater. (Frigodba pri tem štacijonu in razlaga podobe.) „Jokajo se nad njim, kakor nad edinorojenim, in obžalujejo ga, kakor se žaluje pri smerti per- vorojenig a.“ z a h. 12, 10. „Po j eruzalemskih cestah hodi," ali prav za prav, se opoteka „iskaje njega, ki ga ljubi njena duša", —Marija, prečista, izvoljena, nevesta svetiga Duha, Mati Sinu Božjiga. „Kam je šel tvoj ljubi, o sprelepa med ženami?" (Tis. pesem 5, 17.) Oh, ne, kakor Salomon, na vert k gredici dišav, de bi lilij natergal." Glej, „ž alo stn i ž enin ", s ternjevim vencam, kteri mu je bil v \ dan njegoviga hrepenečiga serca" v čelo vtisnjen, — na poti proti gori mertvaških glav U9 sreča Jezus svojo sveto Mater in malo zvestih, kteri so se v močni ljubezni in miloserčnosti ž njo vred podali na britkostni pot. Enkrat že je iskala blažena Mati Božjiga Sina „v bolečinah". Takrat je sveti rednik Jožef ž njo vred z žalostjo iskal Jezusa, dokler ga ni.našla v tempeljnu „v hiši njegoviga Očeta". (Luk. 2, 49.) Dnes pak, presveta Mati! dnes po hudi noči, ki je bila v nji britkost in žalost velika, kakor morje (Zal. pesem 2, 13.) , dnes po britkih urah neizmerniga terpljenja, kakošniga in kje si našla svojiga Sina? S križem obložen, ves vranah, med neusmiljeno derhalijo, „brez podobe, brez lepote, zaničevan in naj zadnji med Ij ud m i, mož bolečin" (Iz. 53.) — te je, mila Devica! srečal Jezus, ko ga je bilo njegovo ljudstvo, ktero je ljubil in si ga bil izvolil, izgnalo iz svetiga mesta, iz dedine njegovih očetov, ko so bili jeruzalemski zidarji zavergli poglavitni in vogelni kamen (Mat. 21, 42.); ko je bil Izraelov Pastir peljan, de bi umeri „zun a j vrat" jeruzalemskiga mesta. (Hebr. 13, 12.) — Ker nobena človeška roka ne more vredno popisati preobilne bolečine in častiti j iviga sre¬ čanja presvetih oseb, je pobožni umetnik na svetlo postavil na naši podobi poznejšenj dogodek — po¬ slednji pogled med Jezusam in Marijo, ko sta se ločila na križevim potu. — Sprevod je bil, kakor se vidi, nekoliko zaderževan; zakaj odborniki višjiga svetovavstva so med tem prejezdili vojaškiga povelj¬ nika, kteri se, nekaj nejevoljin nekaj miloserčen, kakor se dozdeva, na vojake ozira in jih graja, de so dopustili to mudenje. Tudi malopridni brič je imel dovolj časa, kladvo in žeblje iz jerbasa vzeti in jih posmehovaje Marii pokazati. „P o berite s e!" kriči nad 120 jokajočimi serditi jud, ter preklinja z vzdvignjeno roko. Izmed jezdicov pa eden, kakor se dozdeva, duhovna zravno sebe vpraša: če te ljudi dobro pozna, ker bo morebiti treba na nje streči. — Pa obernimo še enkrat serce in oko na Jezusa! Kako ginljiv, kako pomenljiv je ta Gospodov pogled ob ločitvi! Sinovo bolečino in njegovo nar veči miloserč- nost razodeva ta pogled, ki je ravno in le v Mater vpert, kakor bi hotel v nar hujih britkostih nji po- terti reči: Tvoja žalost je pravična; vender pomni, de tudi le ti, milosti polna, nar bolje veš, čemu in za koga po tem križevim potu grem! Resnično, ravno to britko vprašanje : ,,Zakaj mora tako biti, učenik in Gospod V‘ razodevajo objokane oči sv. Janeza, med tem ko si Marija Kleofova obraz jokaje zakriva, Marija Magdalena pa kleče v svoji žalosti pri pre- žalostni, pri Marii, pribežališa iše, in vender tudi ne more oči oberniti od miliga in usmiljeniga Jezusa, kteri je nekdaj tako milostljivo na njo pogledal, in ji grehe odpustil — oh, grehe! — čutila je, de za¬ voljo njih ravno sedaj njen Zveličar terpi grozovite bolečine, in gre proti gori Kalvarii, tamkej darovat se v spravno daritev. Jezus se pritožuje nad grešnikam. (Iz. 2.) Dvojno hudobijo je storilo moje ljud¬ stvo: „Mene, studenec žive vode, so zapustili, in si kapnice skopali, kapnice prederte, ki ne morejo deržati vode w . Glej, nespametni človek, kaj si storil! Mene, svojiga Boga, stude¬ nec vsili dobrot, studenec vsiga veselja in prave večne sreče si zapustil, in si 121 koplješ kapnice, ktere ne derže vode; išeš posvetnima veselja, posvetnih dobrot, časti in razveseljevanj, desiravno so vse neči- merne, in hitro minejo! S pregrešnim svetam se hočeš razveseljevati, desiravno te ne more nikoli nasititi! Grelnik odgovori: Oh, kako slep sim bil doslej, o ljubi Jezus! Med in mleko, nar čistejši veselje, teče iz tvojih ran v razveseljevanje po¬ božnim dušam, jez pa sim iskal veselja pri goljufivim, grešnim svetu v mesenih na- sladnostih. O Jezus! daj mi le nekoliko okusiti sladkost tvoje ljubezni, de bom odslej svet sovražil. O Marija! žeja me po tebi; napoji, nasiti, oveseli me, de se mi be ogrenil svet in njegovo poželenje. Amen. V. štacijon. Simon pomaga Jezusa križ nesti. (Prigodba pri tem štacijonu in razlaga podobe.) „ V mojim sercu je bilo kakor goreč ogenj, zapert v mojih ko¬ steh; in sim omagal, in nisim mo¬ gel prenašati." Jer. 20, 9 . „In so primorali nekiga memo gredo- čiga, Simona Cirenčana, ki je prišel s pri¬ stave, očeta Aleksan drovig a in Rufoviga, 122 de je nesel njegov križ.“ (Mark. 15 , 21 .) Tako pripoveduje sveti evangeli silno ginljivo in pomenljivo dogodbo na križevim potu našiga Gospoda. Jezus se je zopet zgrudil pod težkim križem. Skrivnostno terpljenje njegove duše mu je vzelo telesno moč, ki je bila že tako oslabljena. „Umerl b o“ — kriči z režečim obrazam in z razprostrenimi rokami osup¬ njeni jud sredi podobe za Jezusam. — „Umerl bo — in ne bomo ga pripravili na križ!“ Resje, togotnež! Jezus bi mogel tukaj umreti zavoljo neiz- merniga terpljenja, ko ne bi bila njegova neskončna ljubezen sklenila iz nezapopadljive ponižnosti na križu umreti. Padajoči Gospod naslanja s ternjem kronano glavo na križ, in njegova levica se terdo derži lesa našiga rešenja. Ali dalje ga sam ne more nesti. Glej! silovit vojak tisi priprostiga kmeta k križu. Pa tudi nekdo izmed nižjih vojaških poveljnikov, kije krotkejši viditi, mora , kakor se dozdeva, dobrimu Simonu še le razlagati, kako potrebno je, de pomaga oslabljenimu Jezusu križ nesti. Simon Cirenejic kaj taciga ni pričakoval. Zunaj na pristavi še nič ni slišal, kaj se je že vse to jutro zgodilo. Ko se v mesto verne, pripravljat se za praznik, hoče tudi hitro iti memo žalostniga sprevoda — sej ni namreč vedil, koga tukaj k smerti peljajo. Kar ga primejo in primorajo Jezusu pomagati. Vender ne sama zu¬ nanja silovitost ga žene k Jezusu. Simon milo gleda, naglo in boječe, če tudi nerodno prime križ, de ga mora rabelj zavračevati; — to nam spričuje, deje njegovo serce razsvetljeno, de ga gnada vleče in poterduje, njega, perviga izmed mnozih, kteri so potlej hodili po križevim potu v zvestim in srečnim posne¬ manji Jezusoviga prelepiga zgleda. Simon Cirenčan 123 sicer od začetka ni radovoljno sprejel križa. Sam ni vedii, kako je prišel k Jezusu. Utegnili so mu tudi tovarši šteti v sramoto , ker je bil primoran Naza¬ rečanov križ si naložiti. In vender je bilo vse ob enim delo milosti Uožje — kar se velikrat in zmiram ponavlja, kadar nas mnogotere dogodbe, stiske in nadloge z našiga pota — ne vemo, kako se nam je zgodilo — tako rekoč silama pripeljejo k križu in ponižnimu posnemanju Jezusa Kristusa. Kadar smo se pak že svetiga križa poprijeli, o nikar več ne od¬ stopajmo! — Tudi Simon Cirenčan je bil odslej za vselej izmed Gospodovih izvoljencov, in njegova sinova sta bila slava svete cerkve. — Nejevoljin za¬ voljo abotavljanja trobi tam na podobi rimski tro¬ bentar. Bližnje spodbuduje dalje iti, daljnim pak oznanuje, de žalostni pot še ni končan. Jezus se pritožuje. (Ps. 68.) Pričakujem ga, de bi me milo val, pa ga ni; in de bi me tolažil, pa ga ne najdem! Vsi me zapušajo in se me sra¬ mujejo, nihče noče biti z menoj ubožen, krotak, poterpežljiv, ponižen in zaničevan! Otroci moji! kaj počenjate? Ljudem išete dopasti, ne pa Bogu; poprašujete le, kaj bodo ljudje rekli, ne pa, kaj Bog poreče. Tako strašno zaničujete in v nemar pu- šate svojiga Boga! Predramite se iz svo- jiga grešniga spanja, ne išite dopasti ljudem, ampak le samimu Bogu. Jez sam sim Gospod, vaš Bog, vaš Odrešenik. 124 Grešnik zdihnjc k Jeznsu: Preljubi Jezus! moj Bog in moj Go¬ spod! tebi sarnimu gre vsa čast; jez sim te pa velikrat razžalil, de bi svetu dopa- del; jez sim se sramoval, s teboj biti ubožen, ponižen, zaničevan, de bi se ljudem ne zameril. Ob, odpusti mi moje grehe! Ti si moj Bog in Gospod5 le tebe liocem ljubiti in častiti. Ti vse vidiš, slišiš in veš; le na te hočem gledati. Ti vse hudo kaznuješ, in vse dobro plačuješ; le tebe se hočem bati. Zavoljo mene si bil ti tolikanj zaničevan 5 torej sim tudi jez voljan s teboj zaničevan biti in križ nositi. Jezus! poterdi me v tem sklepu. Amen. TI. štacijon. Veronika poda Jezusn potni pert. (Prigodba pri tem štacijonu in razlaga podobe.) „Moje serce ti je reklo: Moje obličje te iše; tvojiga obličja isera, o Gospod ! 4 p s . 26, 8. Pod visociini obloki ječnih vr.it, ktere zapirajo tiropejski dol, se vije križev pot. Ker se je sprevod grede skozi ozke vratne lope razdelil in zmanjšal, je bilo zopet mogoče Marti, žalostni Materi Božji, in pa Janezu in Marii Kleofovi, njenima rodovincama, približati se Jezusu. Vender se še briči vmes gnje- tejo in Jezusa po kamnitih stopnicah naprej pahajo; torej žalujoči ne morejo preljubimu Jezusu druziga 125 tolažila dati, kakor le solze. Ali glej! srečneji je v tem trenutku ena izmed jeruzalemskih žen. Kako je mogla tako naravnost Božjimu terpinu približati se, ve le on, kteri svoje ljubljence milostljivo k sebi vleče in serčnost daje dušam, ktere ga ljubijo, kteri „po- terduje trudne roke in pokrepčava šibke kol e n ari (Iz. 35, 3.) Serafija, zavoljo čudeža, kteri se ji je zgodil, v keršanskim izročilu Veronika ime¬ novana, — Serafija je pokleknila pred Gospoda. Njena bogata, gubasta obleka razodeva plemeniti stan, blagi obraz pak čisto in veličastno dušo. Sera¬ fija nič ne sliši serditiga svarjenja farizejeviga. Ne boji se roke divjiga hlapca, kteri ravno namerja z vervjo udariti. Ustnice so odperte v bolečini serčniga milovanja. Njeno oko, veliko in bistro, žalostno in pobožno, prosi in moli, ter je le v Jezusa vperto. Njeno serce njemu govori; njega iše njeno obličje, iše le — njegoviga obličja. In to obličje? — Oh, „ni se ob erni 1 o od njih, ki so ga zasramo¬ vali in zapij evaliri (Iz. 50, 6.3 In zato se oberne sedaj k učenki to sveto obličje, kervavo in polno, bledo in spremenjeno. Usmiljena Serafija je to pre- vidila; ponižno in boječe ponudi Gospodu pert, de naj bi si obrisal obličje. Te miloserčne pomoči Jezus ne zaverže. Ohladil bode svoje obličje v gubah tega perta; bo pa tudi zopet pokazal svojo Božjo moč in zapustil usmiljeni Serafii ^spominek svojih čude- žev“ — vtisnil bo namreč za vselej ves svoj boleči obraz v potni pert, in ga zopet dal Serafii. Tako ima ta pert, ki se hrani še do današnjiga dne, Gospodovo podobo, in je nar dražji svetinja križeviga pota in večna slava močnoverne jeruzalemske hčere, ktera sedaj tudi med zveličanimi gleda obličje svo- jiga učenika, tisto obličje, ki v njegovo svetlobo in 136 lepoto gledati angelji večno hrepene, ki vse zve¬ ličane zveličuje in vse nebesa razsvetluje. (Iz. 60 , 20 .) Jezus se pritožuje. (Jan. 3.) „Luč je prišla na svet; ljudje so pa bolj ljubili temo, kakor luč“. Lepota mojima obličja je otemnela; moje ljubezni, mojiga uka, moji ga zgleda, o človek! ne spoznaš, ker je tvoje serce hudobija otemnila! Ti imaš raji temo, kakor luč, raji napuh, kakor ponižnost, raji meseno sladnost, kakor krotenje svojiga života ino čistost, raji bogastvo, kakor uboštvo, raji nevošljivost in jezo, kakor ljubezen in krotkost; tako hudobno, tako popačeno je tvoje serce! Jez sim luč sveta: misli zastran sveta, kakor jez, in hodi za menoj, in ne boš zašel. Grešnik zdihuje k Jezusu: Jezus, luč sveta! zapustil si nam svoje sveto obličje ko živo podobo vsih čednost. Tvoja ljubezen, tvoja poterpež- ljivost, tvoja ponižnost in krotkost, tvoj uk in zgled nam kažejo, kaj nam je ve¬ rovati, in kako nam je živeti. Mene pa je hudo nagnjenje oslepilo, de sim tebe zapustil; zato sim v tako temo zašel. O Božja luč! nič več se mi ne skrivaj, daj 127 se spoznati, daj mi svojiga duha, de bom vse posvetilo tako presojeval in cenil, kakor ti; oh, razsvetli me, de se ho skle¬ pal moj duh s tvojim duham, moje obna¬ šanje s tvojim obnašanjem, moje življenje s tvojim življenjem! Amen. VIL štacijon. Jezus pade drugič pod križem. (Prigodba pri tem štacijonu in razlaga podobe.) „Tvoj s er d tiči ter d o nad mano, in vse svoje valove si nad me navlekel." P*. »7, 8. Malo stopinj še — in Jezus je zunaj jeruza¬ lemskih vrat. In kako je ljubil to „Božje mesto* (Ps. 86, 3), kako rad „j e oblagodarjal njegove otroke v njem!" (Ps. 147, 13-3 De se je dopol¬ nilo prerokovanje, je prišel malo dni poprej krotak v „mesto svojiga svetiša", in ljudstvo je vpilo: »Hvaljen bodi, kteri pride v imenu Gospo¬ dovim!" Ali sedaj je zmagala tema čez luč, v kteri je spoznaval Jeruzalem, kaj mu je v zveličanje. — Judje pahajo sedaj svojiga Zveličarja iz nekdaj in doslej tako svetiga, Bogu posvečeniga mesta. Jeru¬ zalem je zavergel „svoj vogelni in poglavitni kamen". — O glej! tukaj na tleh leži ta »pastir in kamen Izraelov" (1. Mojz. 49 , 24.), zgrudil se je pod težo svojiga križa, in, ko bi bilo mogoče, de bi gledal trohnobo Božji Sveti, pač za vselej bi bil potert zavoljo preveliciga bremena zunanjiga in znotranjiga terpljenja. Ali on bo zopet vstal, in posta- 128 vilo se bo na njem, ko na vogelnim kamnu, novo Božje kraljestvo, večno mesto, nebeški Jeruzalem. Le za predpodobni, judovski Jeruzalem se bliža dan grozne sodbe, ker je zavergel zveličanje v Kristusu Jezusu. Vender pak — Jezus, obložen z grehi svojiga ljudstva in vsiga sveta, leži sedaj na tleh. Kakor se dozdeva, ga višji svetovavci preklinjajo, ker zader- žuje trenutek, ko bode na križu kri prelival v veselje njihovim zavidljivim očem. Kako grozno rotenje se sliši iz ust uniga saduceja, kteri z vzdvignjeno roko in z gerbastim čelam naznanja svojo nejevoljo , pa tudi svojo skerb : Jezus bi utegnil že sedaj na potu umreti. Enako vprašujejo njegovi čmerni tovarši, kaj bi bilo pač storiti, ko bi rabeljni ne mogli več Naza¬ rečana po koncu spraviti in ga prisiliti k dokončanju križeviga pota. Slepci! vodniki slepcov! nič naj vas ne skerbi! Jezus bo zopet vstal z močjo, ktero bo dala njegovimu telesu njegova terdna volja darovati se, in šel bo dalje, dokler ne doseže konca, kteriga je iskal v večni ljubezni. Pa tudi zgodba jeruzalem- skiga mesta je nepreklicljivo določena. Ker je bil zaveržen Jezus, duhovni vkladni kamen, in je ležal na tleh pod sijonskimi vratini, se je zmajala, zvernila in zdrobila zgodovinska podstava izraelskiga ljudstva — „Gospod je zavergel svoje ljudstvo, in bo razpodil zidarje; in njegovo s ve tiše bo raz d jan o s p tuj im mečem / 4 — Kako mirno dalje stopajo rimski vojaki izmed kerdela, ktero spremlja Gospoda po potu njegove sinerti! Malo jih skerbi', kar se godi okoli njih, ter s hladno kervjo in natanko spolnujejo vojaško povelje. In mogočen oblastnik bo poklical čez malo časa te rimske vojake, de bodo izveršili Gospodove sodbe nad Judam in Jeruzalemam. 129 Ravno tako ošabno in svesto bodo obernili svoje orožje proti temu zidovju, proti tem vratam in poslopjem, in ne bodo pustili kamna na kamnu. Kdo je pa mislil tisti dan na jeruzalemske pregrehe, na bližnji dan serda Bož- jiga? Morebiti uni v resnobni mož in njegov mladi tovarš, kise ga oklepa? Žalostno gledata znad vratna otožno dogodbo, se ve de, skrivna prijatia in učenca Gospo¬ dova. Tako je nekdaj tudi stal Jeremija z Baruham med vratmi Gospodove hiše fJerem. ?, 4.), ter je žaloval zavoljo Judoviga oterpnjeniga serca, in je napovedoval hude kazni; ali hudobija in kazen tada- njiga Jeruzalema je bila majhna v primeri s hudobijo sedanjiga Jeruzalema, ki jo počenja z nar Svetejšim, in s kaznijo, ktera ga za to čaka. Jezus se pritožuje. (Mih. 6.) „Kaj sim ti storil, ljudstvo moje! ali s čim sim te razžalili Z nebes sim prišel le zavoljo tvojiga rešenja; in ti me s križem podiš iz mesta! Človek! zakaj me preganjaš? Kar bližnjimu žaliga storiš, meni samimu storiš; ako svojiga bližnjiga sovražiš, preklinjaš, zasramuješ, preganjaš in zatiraš, mene sarniga sovra¬ žiš, preganjaš in preklinjaš. Tako še zrni ram z mano ravnaš. Ljubi, tolaži, podpiraj svojiga bližnjiga, in ljubil boš tudi mene. Grešnik zdihuje k Jezusu: O Jezus! kaj ti hočem odgovoriti? Ti nisi meni nič žaliga storil, dobriga pa 9 130 neskončno veliko: jez grešnik pa sim tebi veliko žaliga storil, ker sim te tolikokrat zaničeval in preganjal v svojih bližnjih, tvojih udih. Sedaj mi je pa močno žal zavoljo tega, in le to me tolaži, de v revežih in bolnikih zopet najdem svoji ga uboziga Jezusa; torej hočem njim z ve¬ seljem pomoč skazovati. V grešnikih, v svojih sovražnikih, dobim svojiga Jezusa z grehi obloženiga; njim hočem k pobolj- šanju pomagati. Nikogar nočem več sovražiti, zaničevati ali žaliti, ampak vse ljudi hočem ljubiti in spoštovati zavoljo Jezusa, in tako popravljati zasramovanje, ktero je terpel zavoljo mojih grehov. O Gospod! poterdi me v tem sklepu. Amen. VIII. štacijon. Jezus sreča jeruzalemske žene. (Prigodba pri tem štacijonu in razlaga podobe.) „K tiara pobešajo glavo hčere jeruzalemske .' 1 žal. pes. 2, 10. „Šla je pa za njim velika množica ljudi in žen, ktere so jokale, in ga milovale. Jezus pa se je proti njim obernil in rekel: Hčere jeruzalemske! nikar se ne jokajte nad menoj, ampak jokaj te s e nad seboj in nad svojimi otroci. Zakaj glejte! dnevi bodo prišli, 131 ob kterih poreko: Srečne so nerodovitne, in telesa, ktere niso rodile, in persi, ktere niso dojile! Takrat bodo začeli reči goram: Padite na nas! in hribam: Pokrite nas! Če namreč nad sirovim lesam to delajo, kaj se bo godilo nad suhim?" (Luk. 23, 27 . i. d.) — Vse ljudstvo se ni pridružilo divjimu kričanju: Križaj ga, križaj ga! Zlasti ubogi so spoštovali Jezusa ko preroka in so ga hvaležno ljubili ko svojiga prijatla in tolažnika. Vsi prepadeni zavoljo sklepa svojih višjih spremljajo ti „ubogi izmed ljudstva" Go¬ spoda po žalostnim potu, med njimi tudi žene in matere, ki se glasno jokajo. On, nar ljubeznjivši med ljudmi, dobri, sveti učenik jim je otročiče blagoslav¬ ljal, bolnike ozdravljal, in s čudovito besedo tolažil in krepčal žalostne serca. In sedaj ga peljajo k smerti, — kdo bi se ne jokal zavoljo njega? Kdo bi se ne jokal, ko vidi, kolikanj terpi, ko vidi, de zdaj bo zgubil usmiljeniga, čudodelniga dobrotnika? Ali glej! Jezus sam ima še huji bolečino v svoji duši memo une bolečine, nad ktero se jokajo te žene. Boli ga namreč nesreča jeruzalemskiga mesta. In ravno ta dan je zapečatil njegovo zgodbo, ker njegova hudo¬ bija je do verha prikipeia. Tako so poslednje besede Jezusove do Jeruzalema besede preroškiga žalovanja, besede preserčniga milovanja! O de bi bili razumeli to poslednje svarjenje neskončniga usmiljenja oni, kteri so bili postavljeni čuvaji v Jeruzalemu, de bi spoznali čas njegove milosti! Pa zastonj! Hude oči, jezni obrazi farizejev pretijo ubogim ženam, češ, de so tako prederzne, in očitno milujejo Naza¬ rečana, in se nad njim jokajo. — In Jezus, ves ginjen gleda na matere in ljube otročiče. Kako bi jih 9 * 132 varoval preteče nadloge! Pod njim, „z el enim lesam®, — drevesam noviga življenja, pod „nj ego v o senco® (Zal. pes. 4, 20.) bi bil Juda lahko „živel med ljudstvi"; kakor ,,,drevo zasajeno ob potoku". Ali Juda ni hotel. Zatorej je mogel Juda in Jeruzalem kakor „suh les" sovražniku pre- pušen biti, de ga je njegova neusmiljena roka požgala in pokončala. — Ta žalostna podoba je stala sedaj pred duhovnimi očmi Jezusovimi. On ni samo vidil, kako se bo godilo z vsim ljudstvam; vedil je tudi za terpljenje in konec posamnih ljudi. Una posterna žena, ki si pokriva obličje s sklenjenima rokama, de terpečiga Gospoda preblizo ne gleda, — še ni toliko stara, de bi ne mogla še doživeti začetka in konca gnusobniga razdjanja v Jeruzalemu. Te mlaji ženi boste vidile sinove in vnuke umirati za lakoto, kugo in mečem ; deček, ki sedaj po križevim potu Jezusovim mirno spi v maternim naročji, bode že v moških letih čul v strašnih, plamenečih nočeh, in uni drugi deček, ki se nekaj radoveden nekaj plašin matere oklepa, bo mende vidil stisko, kakoršne ni bilo od začetka sveta do zdej in je ne bo. — Kako veličastno, kako ginljivo je pač Jezus govoril, ker ga vse okrog in okrog posluša — divji rabeljni, serditi sovražniki, in uni tihi prijatli Jezusovi, kteri mende umejo nje¬ gove besede, ter se žalostno spominjajo nekdanje in sedanje hudobije svojiga ljudstva! Temni oblaki se prikazujejo nad Jeruzalemam ■— podobe njegove pri¬ hodnosti, oznanovavci jeze Božje. Jezus uči in tolaži. (Luk. 23.) Hčere jeruzalemske! ne jokajte se nad menoj, ampak jokajte se nad sabo in nad 133 svojimi grehi. Jokaj se, o grešnik! zakaj če se to godi nad sirovim lesam, kaj se bo godilo nad suhim? Če moram jez ne¬ dolžni toliko terpeti, kaj še le tebe čaka? Jokaj se, o grešnik! ker si z mano tako gerdo ravnal 5 tvoja prederznost in tvoja nemarnost ste mi napravljale smertne brh¬ kosti! Jokaj se, o grešnik! ker tvoje me¬ seno poželenje me je tako grozovito razmesarilo! Tvoja prevzetnost, tvoja ne- pokoršina me je s ternjem kronala, za- pljevala, zasramovala! Jokaj se, o grešnik! ker tvoja hudobija me je na sramotni križ pripravila! Jokaj se, o grešnik! če ne, boš v peklu tulil vekoma! Če pa svoje grehe sedaj prav serčno objokuješ, se bode tvoja žalost v veselje spremenila. Grešnik zdihiije: Stermite, nebesa! nad hudobijo, ktero sim storil zoper Boga, zoper svojiga Odrešenika, s kterim sim grozno gerdo ravnal. Oblaki! dajte mi vode, de bom objokoval svojo revo. Poslušajte, vse pozemeljske stvari! moje zdihovanje in plakanje. Odrešenika, kteri je vse ljubezni vreden, sim prederzno in hudovoljno zani¬ čeval, grozovitno sim ga preganjal! Pekel sim zaslužil in pri Bogu vso milost zgu- 134 bil! O kako se bode godilo meni greš¬ niku, ker mora Jezus, ves nedolžni, toliko terpeti! Oh, moj Bog! usmili se me po svoji neskončni milosti. Amen. IX. štacijon. Jezus pade tretjič pod križem. (Prlgodba pri tem štacijonu in razlaga podobe.) „Teptajo me moji sovražniki ves dan; zakaj veliko se jih vojsku¬ je zoper mene“. Pa. 55, 3. „Svoje oči vzdigujem na gore, od kodni¬ mi pomoč dohaja". (Ps. 120, 1.) Tako se je to¬ lažil sveti pevec gledaje proti blaženi sijonski gori. Tudi mi ponavljamo ž njim to hvalno pesem. Zakaj s te gore, na ktero sedaj oči povzdigujemo, nam je resnično došla pomoč — rešenje in zveličanje. Ta gora je Kalvarija, kjer se je daroval naš Gospod nebeškimu Očetu. Gola, brez drevja in germovja v nas gleda, skalovje za veliki darilnik svetiga križa; — in pri vsem tem je „gora mire in hrib kadila" (Vis. pes. 4, 6.), k kterimu ljubezen rešene duše v duhu in pobožno popotva, „dok!er se dan ne ohladi in sence ne nagnejo" — in dokler za vselej ni najden on, ki ga ljubi naša duša. Ali tega ni vedil s križem obloženi Sin Božji? Zakaj ravno pod kalvarsko goro, tako rekoč na stopnici svojiga darilnika, se še enkrat zgrudi na tla pod noge svojih mučivcov. Ali ni naš Zveličar serčno želel za nas umreti, in na križu povišan nas vse k sebi vleči ? — 135 In glej! noge mu nič več ne služijo; divje roke ga neusmiljeno po koncu spravljajo, njega, ki leži kakor pokopan pod svojim križem. Kako strašno terpljenje je bilo pač, de je še ljubezen zmagalo in na tla verglo vpričo darilnika, po kterim je tako serčno hrepenela! Sedaj še le začenja skerbeti serdite Jezu¬ sove sovražnike; uplašeni in razkačeni kažejo na goro: Nazarečan! le še do tje živi in terpi; potlej je tvoje terpljenje dokončano, in naša volja spolnjena! — Kako vse drugače je bilo z mladim Izakam, ko je šel z očefam na goro Morijo! (1. Mojz. 22, 1. i. d.) Tudi on je bil odločen v skrivnostno daritev; pa le očetu je bila znana britka skrivnost. Tudi Izaku, podobi s križem obloženiga Zveličarja, so bile nalo¬ žene dreva v žgavno daritev; ali Izak jih je nesel brez groze in bolečine. V priprostim veselji zavoljo bližnjiga darovanja je mirno šel z očakam. Abra¬ hamova daritev na Morii se ni smela dokončati. Tam je bila dovolj volja in veličastni namen, nedopolnjena podoba biti za daritev edinorojeniga Sinu Božjiga. V Jezusu se je pa moglo vse dopolniti. Prestal je vse bolečine, vse poniževanje. Jagnje Božje, ktero se bode za nas darovalo, leži oslabljeno na tleli. O, tudi mi moramo prositi, de se še enkrat vzdvigne in si križ naloži, de poslednje stopinje stori v poter- pežljivosti in usmiljenji z nami — do višave, na kteri nam bode njegova smert zveličanje dosegla! — Glej, grešnika, liudodelnika, med kterima bode Sin Božji na križu visel, že naprej gresta. Zvezana sta, ne pa terpinčena, ne obložena s križem. In eden izmed nju se žalostno ozira na častitljiviga tovarša svoje grozovite smerti. Ali se mu mar dozdeva, ako bi ga pogledal ves usmiljeni in milostljivi Jezus, de 136 bi bil on pervi, na kterim bi se pokazal sad njego- viga rešenja; de bi z Jezusam križan tudi ž njim pekel premagal, in z Gospodam umorjen tudi ž njim v raji se veselil in pa še da n as? Jezus toži. (Ps. 103.) Vsinm ljudstvu sim v zasramovanje in zasmehovanje! Človek! tvoj napuli me tako grozno zaničuje. Ti išeš hvale v obleki 5 zato mene ljudstvo v škerlatu za¬ sramuje! Ti išeš veljave in časti pred ljudmi; zato mene ko kralja pozdravljajo in zasmehujejo! Ti hočeš bolji biti kakor drugi, ti hočeš biti ljubljen in hvaljen; zato me vsi zasmehujejo, sovražijo in kakor červa z nogami teptajo! Tako hudo se moram pokoriti za tvoj napuh! Grešnik zdihuje k Jezusu: O Bog! kako zelo si se ponižal! Ti si Gospod nebes in zemlje, in ležiš tukaj pod križem, pod nogami grozovitih greš¬ nikov ! Kako morem vender jez ubogi červ tako napuhnjen biti! Kako se morem jez košatiti v ošabni obleki, ker veličastniga Boga v škerlatastim oblačilu zasramujejo ? Kako morem jez pogubljenja vredni greš¬ nik hvale in časti pri ljudeh iskati, ker moj Bog, nar veči in vse ljubezni vredna dobrota, tako zaničevan na tleh leži? Nar 137 ponižniši Jezus! daj mi gmado, de bom svojo hudobijo, svoj napuh, ko nar veči neumnost prav spoznal, studil in iz serca spravil. Amen. X. štacijon. Jezusa slečejo iu mu dajo želča piti. (Prlgodba pri tem štacijonu in razlaga podobe.) „Pred tvojim obličjem so vsi, ki me stiskajo; moje serce priča¬ kuje zasramovanja in reve. r». 68, 21 . Te besede iz preroškiga psalma, besede nar huji bolečine izdihujejo na pol odperte usta Jezusove v tej podobi. Jezus stoji verh Golgote. Križ na tleh in zravno njega železno orodje, s kterim so jamo skopali, ki se bode vanjo križ postavil, dovolj na¬ znanjata, de je vse pripravljeno za strašno križanje. Le še eniga zasramovanja in terpljenja manjka: nag mora Jezus na križu umreti, in zatorej slečen biti, preden ga na križ veržejo. V tej neizrečeni britkosti je Jezus tukaj pred našimi očmi. — Zakaj rabeljna s toliko težavo tergata okleko s svetiga telesa Jezu- soviga ? Oh! prisušila se je bila k njegovim globokim ranam, in se jih tako terdo derži, de jo morajo si¬ lama s telesa tergati, kar pa vse strašne rane po¬ navlja, ki zopet silno kervave. Jezus iina tedaj le eno obleko — le eno obleko veliciga duhovna hoče imeti veliki spravni dan, — ta obleka je kri njegovih ran. „Rudečaje njegova suknja, in njegovo 138 oblačilo kakor njih, ki tlačijo v tlačivnici. Sam je tlačil v tlačivnici, in kri je šterkala na njegovo suknjo* 4 '. (Iz. 63, 3.) Tako stoji ve¬ liki duhoven nove zaveze pred obličjem nebeškiga Očeta — zunaj pokrit z grehi vesoljniga sveta, ki so rudeči kakor škerlat: znotraj pa v nedolžnosti svoje duše bel kakor sneg (Iz. 1, 18.). V tej zavesti povzdiguje Gospod svoje oči k večnimu Očetu: spo¬ minja se, kaj je storil za ljudi vse čase, ter moli, naj bi bilo v prid, ne pa v prekletstvo za nas, kar ljudje sedaj ž njim počenjajo, ž njim, nar čistejšim, nar svetejšim. On je oblekel iz raja izgnane greš¬ nike : in grešniki mu dnes silama jemljo obleko, preden pride po križevim potu v raj za nas, in pred nami. On je oblekel Aronove duhovne v sveto opravo, v tančico in škerlat, v zlate in drage kamne. Dnes tudi stoje zravno njega duhovni iz Aronoviga rodu, ter čmerno in prederzno gledajo preboleče razgo- ljenje svojiga Gospoda in Kralja. — In on, ki je nebo oblekel z zvezdo pri zvezdi, in ki zemljo zaljša s prečudno lepoto — on stoji pred križem tako ubog in obleke obropan, ter se trese v neznani bolečini in sramožljivosti. Ko se je bil Zveličar sam ta dan hudobnežem v roke dal, mu je bilo vzeto tudi po¬ slednje posestvo, in kar ima nar veči revež, kadar je med ljudmi, mu je s telesa stergano z bolečino in zasramovanjem, in je dano močnim in silovitim. Na¬ tanko se spolnuje prerokba: „Moje oblačila so si razdelili, in za mojo suknjo so vadljali." Za suknjo, ki je brez šiva, od verha scelama tkana, vadljajo vojaki. (Jan. 19, 24.) — Ali je vojak, ki sveto oblačilo z obema rokama derži, žalosten, ker je sreča zadela njegoviga tovarša? Ali iz lakomnosti 139 ali iz spoštovanja ne da rad drage zastave — te podobe nerazdeljive edinosti, ki bode močneje vezala, kakor meč mogočniga Rima? Tik križa opravlja še niladeneč sede svojo posebno službo. Skerbno vliva omotično pijačo v kupo, de jo bo ponudil Jezusu ravno pred grozovitim križanjem. Jezus toži. fPs. 68.) „Dajejo mi želča v jed, in v moji žeji me napajajo s kisam u . Grešnik! ali še nisi dovolj stregel svojim željam? Iz ljubezni do tebe sim kervav pot potil: ali to ni dovolj? Kakor lmdodelnika so me vjeli, vklenjeniga in zvezaniga po mestu vlačili, mi v obraz pljevali, me po licih tolkli, mi lase rovali, oči zavezovali: ali to še ni dovolj ? Sramotljivo so me sklekli, in grozovitim bičali, glavo so mi s ternjem prebodli in na ranjeno ramo težki križ naložili, vse moje telo je raztepeno, ranjeno, opljevano in okervavljeno, de liisim več človeku podoben, in sedaj mi dajo želča v jed, in v moji žeji me napa¬ jajo s kisam! Vse to moram terpeti za tvojo razuzdanost in požrešnost! Grešnik! ali mi nisi že dovolj bolečin napravil, ali wi misliš še nove delati s svojimi grehi? Grešnik zdihuje k Jezusu: Jezus, „mož boleči n l u oh! kako je bilo vender mogoče, de me je meseno 140 poželenje tolikanj preslepilo, de sim tako neusmiljeno s teboj ravnal! O moj Jezus! dovolj je, dovolj sim grešil, v sercu me boli, ker sim s tabo, preljubeznjivi Bog! tako grozovito delal. Svoje telo, s kterim sim te žalil, darujem tebi, o Jezus! v klavno daritev; nikdar več mi telo ne sme služiti v grešno razveseljevanje, ampak v pokoro; pošlji mu tedaj, ako ti tako do- pade, bolezen, bolečine, smert. Jezus! sprejmi to daritev, in obvaruj me greha, obvaruj me tudi grešne priložnosti in ne¬ varnosti, kakor si obvaroval spokorno Mag¬ daleno. Amen. II. štacijou. Jezusa na križ pribijajo. (Prigodlba pri tem štacijonu in razlaga podobe.) „To sim terpel brez krivice svo¬ je roke, ker je bila čista moja molitev k Bogu.“ j 0 b. 16, 18. „In kadar so bili prišli na mesto, ktero se imenuje mesto mertvaških glav, so ga tam križali". (Luk. 23, 33.) — Jezus je položen na križ; Jagnje v dar dano za grehe vsiga sveta leži na oltarji, in pričelo se je njegovo grozovito klanje. Moj Odrešenik noče le umreti za me, ampak hoče smert terpeti, ktera presega terpljenje stoternih 141 smertnih težav. Srednika našiga zveličanja je sicer križala človeška hudobija (Djanje ap. 4, 10.}, pa vender ne zoper njegovo presveto voljo, s ktero je sam hotel terpeti prebritko smert, de mi imamo večno življenje v njem. (Jan. 40, 10.} Glej, to skrivnost presvete ljubezni, ki se radovoljno daruje, razodeva v nar grenkejiin terpljenji sveto obličje Jezusovo. Strašno se razlega pribijanje Jezusove desnice na križ ter spreletuje poslušavcam mozeg in kosti — ali čversteji dom' iz Gospodoviga serca tje v nebesa glas njegove molitve, desiravno ga le nebeški Oče in angelji slišijo: „Oče! za nje se jez sam sebe posvečujem, de so tudi oni posvečeni v resnici". (Jan. 17, 19.) Kri vre iz prebodene roke Zveličarjeve, in globokeje, čezdalje globokeje bo gnan strašni žebelj. Neusmiljena rabeljnova roka kladvo neprenehama vzdviguje in ž njim bije, dokler niso roke in noge pribite, dokler ne teko svete rane, studenci našiga rešenja, dokler se zemlja ne napoji z nedolžno kervjo, dokler se pod tako roso ne omeče skale in gore ne stajajo (Iz. 64, 1.) — in le eno na zemlji se ne more presuniti — napuhnjeno, neverno človeško serce! — Resnično! ta strašna oterpnjenost človeškiga serca do vse milosti Božje bi se ne dala bolje poočititi, kakor v unih farizejih tam pri Jezu¬ sovi glavi, ki se ravno jezita zavoljo napisa za na križ, ki ga je bil ravno Pilat poslal. ,,Jezus Naza- reški, kralj Judov", -— kriči eden z očitno ser- ditostjo — „on, naš kralj? on, ki ga na križ pribi¬ jamo? on, brez vse moči, on, mož toliciga zaničevanja in terpljenja? On bi bil naš kralj, kteri bi nam prostost privojskoval, sedež našiga Davida postavil, in nas storil gospodovavce narodov?" — Vender res je 143 taka. S križa bode kraljeval Gospod; te prebodene roke nam bodo dale prostost otrok Božjih. Te z žeblji pribite noge bodo slavno zmagale; „zato ga bo tudi Bog povišal in mu dal ime, kteroje čez vse imena, de se bodo v imenu Jezusovim p r i- pogovale vse ko!ena“. (Fil. 2, 9. 40.) Za Gospo¬ dove svetnike pak je bilo njegovo križanje le polno milovanja in žalovanja, v kterim so bili v duhu kri¬ žani z Jezusam, ki so ga priserčno ljubili. Po koncu stoji preblažena, prežalostna Mati Marija; močneji, kakor Hagara, ki ni hotla gledati otroka umirati (1. Mojz. 21, 16.), kliče proti nebu in prosi — to¬ lažbe za Jezusa, in milosti za nas. To pač tudi prosi Janez v svoji britkosti; Marija Magdalena pak seje na kolena zgrudila in si tisi ušesa, kakor tudi Marija Kleofova, ker ne more slišati strašniga kladva, ktero jo kakor trobentin glas poslednjiga dneva opominja gre¬ hov in strašne sodbe, ktero je pa sedaj prevzel Sin Božji, de nas ne stare, temuč v ranah presvetiga telesa njene pušice spremeni v svetle žarke zveli¬ čanja za vse, kteri se k njemu zatekajo. Jezus toži. (Ps. 31.) „Moje roke in moje noge so pre¬ bodli, vse moje kosti so razšteli w . Ko voda sim razlit, in vse moje kosti so se raz¬ klenile! Grešnik! dolžno pismo tvojih gre¬ hov sim na križ pribil in raztergal, in vender mi ti sedaj nasprotuješ! V svoje roke sim te z lastno kervjo zapisal, de se te vedno spominjam; ti si pa svoje roke k vsim pregreham stegal, de hi me 143 zopet križal! Jez sim te milo gledal, in se britko jokal zavoljo tebe; in ti svoje oči od mene obračaš, in me žališ s pože¬ ljivimi in nečimernimi pogledi! Jez sim te z jezikam učil, sim za te molil; ti pa z jezikam grešiš meni vkljub! Človek! beri kervavo pisanje v mojih rokah; glej koliko te ljubim; nikdar več mi ne nasprotvaj! Grešnik zdihuje k Jezusu: Oh, nikdar več, o Jezus! nikdar več ti ne bom nasprotval. Za dosedanjo hudo¬ bijo se hočem v prihodnje ojstro pokoriti. Z objokanimi očmi te prosim, odpusti mi, o Jezus! V prihodnje hočem svoje oči posvetnim nečimernostim zapirati in le v tebe obračati! Moje roke naj se sklepajo k pobožni molitvi, moj jezik naj vedno oznanuje tvojo ljubezen, tvojo hvalo; v serce te hočem zapisati, de te bom ljubil iz vse moči. Amen. XII. štacijou. Jezus na križu umerje. (Prigodba pri tem štacijonu in razlaga podobe.) „In gledali bodo vanj, kteriga so prebodli. u Zah. 12,10. »Dopolnjeno je!“ Dopolnjena je skrivnost rešnje ljubezni. Jezus je glavo nagnil, in svojiga duha ne- 144 beškimu Očetu izročil in izdihnil. Dopolnjeno je, kar je mogel svet strašniga storiti, kar je mogla pra¬ vica nar ostrejiga tirjati, kar je mogla ljubezen nar bogatejiga ponuditi — dopolnjena je daritev včlove- večeniga Boga! Smert ravno pričenja na Gospodovim telesu svoje tiho, grozno delo — delo, ktero na tem presvetim telesu sme sicer dopolniti, ne pa ga nada¬ ljevati ter ne trohnobi zročiti. Zakaj „nikdar ne bo vidil trohnenja Božji Svetnik". (Djanj. ap. 2, 27.) Že torej sveti udje omagujejo v smertni pokoj; prehuda bolečina je minula; kri iz svetih ran čezdalje bolj tiho kaplja, in iz odperte stranske rane teče le še voda in kri. Gospod vsiga življenja je dal za nas poslednjo kapljo svoje kervi, de nas je smerti otel in nam življenje pridobil! — Tema še pokriva Kalvarijo in Jeruzalem, pokriva vse stvari. Ne sve¬ tijo še trume neštevilnih zvezd, ker žalujejo po svo¬ jim Stvarniku in Gospodu. Groza, ki je zemljo pre¬ tresla ob smerti Sinu Božjiga, šeni še ulegla; zakaj mnogi radovedeži bežijo preplašeni proti Jeruzalemu. — Le straža je še ostala; in prežalostna Mati /> Janezam in svete žene so slanovitne in zveste, ki skrivnost Jezusove smerti z nar veči pobožnostjo premišljujejo, molijo in objokujejo in se ne dajo ločiti od križa, na kterim imajo pred očmi Jezusa, svojo lju¬ bezen, svojo nar veči dobroto. — Tudi stotnik, na levi strani križa, ta serčni, močni vojak, je čudovito premagan. Bogu daje čast in pravi, z roko kakor za prisego povzdvignjeno: „Res, ta človek je bil Sin Božji!" (Mark. 15, 39.) ----- Vender pa ve¬ ličastno zmago, s ktero je Kristus v svoji smerti smert premagal, še očitniši naznanjajo odperti grobi in iz njih vslajoči, zopet oživljeni mertvi. Poslanci iz 145 uniga sveta, priče, de je prišel Odrešenik pred pekel, kjer so ga pravični dolgo in hrepeneče čakali — plavajo tje k svetimu mestu, in se bodo mnogim pri¬ kazali, de bodo ž njimi govorili od potov usmiljenja Božjiga. — Nebo in zemlja in predpekel pričujejo tedaj resnico, ktera obsega zveličanje vsili: „Za vse je umeri Kristus, de tudi, kteri žive, ne žive več sebi, ampak njemu, kteri je zanje umeri, in od mertvih vstal* 4 , našimu Gospodu Jezusu Kristusu. ( 2 . Kor. 5, 15.) Jezus toži na križu. (Mat. 27.) „Moj Bog! moj Bog! zakaj si me zapustil?^ Na sramotnim križu visim in se vojskujem s smertjo, de bi grešnik živel vekoma 5 in vender moram viditi, de toliko in toliko grešnikov brez pokore umerje in se vekoma pogubi! Moj Bog! iz ljubezni do grešnika sim vse za¬ pustil, sim celo umeri, de bi se greš¬ nik zveličal; in vender se jih toliko in toliko vekoma pogubi, kakor ko bi jez nič ne bil terpel! Moj Bog! kaj pomaga moja ponižnost, ker se človek zavoljo na¬ puha pogubi? Kaj pomaga moja velika tevšina in zapušenost, ker človek zavoljo lakomnosti večne dari zgubi? Kaj poma¬ gajo moje strašne bolečine in rane, ker človeka mesene slasti v večni ogenj pah¬ nejo ? Kaj pomaga moja prevelika ljubezen, ker sovraštvo in nevošljivost človeka v 10 146 pekel pripravi? Moj Bog 1 ! neumerljiva duša, ktero sim tako drago odkupil, ktero tako serčno ljubim, ali ta duša bi vekoma v peklu terpela? To me bolj boli, kakor me je bolelo moje terpljenje in moja smert. Moj Bog! moj Bog! zakaj si me zapustil ? Grešnik zdihuje: O prečudna ljubezen! Jezus umira, in njegova poslednja beseda, njegova edina skerb je, de bi se jez grešnik ne pogu¬ bil. O moj Bog! o nebeški Oče! če smo tudi mi grešniki nevredni tvoje milosti, usliši vsaj svojiga nedolžniga, na križu umirajočiga Sina; naj presune njegov mili glas tvoje očetovsko serce! Oh! usmili se mene in vsih, zlasti pa oterpnjenih grešnikov; naj nagne ta prečudna lju¬ bezen tvojiga Sina naše serce k pravimu kesanju in resničnimu poboljšanju našiga življenja, de tako draga kri nedolžniga Jezusa za nas grešnike ne bo vekoma zgubljena. Amen. 147 XIII. štacijon. Jezns s križa snet in Marii v naročje položen. (Prigodba pri tem štacJjonn in razlaga podobe.) „Moj a žalost je čez žalost; moje serce v meni žaluje." jerem. 8 , 18. Tema, ktera je tri ure Jezusoviga terpljenja na križu pokrivala to presveto daritev, je zopet zginila pred solnčno svetlobo. Popoldansko solnce veliciga dneva pripravljanja za veliko noč svetlo in mirno sije na svete ljudi, ki so še na sicer že zapušeni gori Kalvarii. Pričelo se je delo častitljive pobožnosti: poslednjo ljubezen skazujejo pri j atli veličastnimu mer- liču. Jožef Arimatejic je serčno šel po Gospodovi smerti k Pilatu, prosit ga, de bi smel sneti Jezusovo telo. Ko je bil Pilat zvedil po stotniku, de je Jezus že res umeri, je dovolil prosivcu telo s križa sneti, — in Jožef Arimatejic je zopet šel z Nikodemam, svojim prijatlam in skrivnim součencam, na Kalvarijo k prežalostni Materi Božji; in glej — Jezus je že s križa snet. Z žalostjo in spoštovanjem kaže Jožef prijatlu velike žeblje, mučivno orodje, sicer tako strašno, in vender sedaj tako svet spominek našiga re- šenja. Tudi ternjeva krona je že sneta in leži na deski križniga napisa. Svetiga merliča je ravno kar opravila ljubijoča, desiravno v žalosti trepeča roka. — In sedaj počiva Jezus — preden ga k grobu neso — z odpertiini ranami v naročji prečiste, svete Matere. Sedaj še le ji je Jezus „Benoni“, to je, sin njene bolečine (1. Mojz. •15, 18.), in njena žalost presega vsako žalost; zakaj tudi on, ki ga mertviga njene materne solze oblivajo, je več kakor človek in sin svoje matere; on je tudi 10 » 148 Sin Božji in nebeški Ženin, Gospod in Kralj. Toliko še nobena mati na zemlji ni v posesti imela; toliko pa tudi še nobena mati na zemlji ni objokovala. Pre¬ sveta Devica preliva solze zavoljo Jezusoviga ter- pljenja, zavoljo njegovih ran, ki jih njeno oko sedaj vse tako blizo, tako brez števila vidi; in Janez tako žalostno vprašaje pogleduje: če Marija, kije po Jezu¬ sovim sporočilu sedaj tudi njegova mati, objokuje merliča, kakor žalujejo „zavoljo smerti edino- rojeniga" (Zah. 12, 10.), ali če se vidi v žalosti preblažene Device tolaživno upanje prihodnjiga vsta¬ jenja. Marija pak vidi sedaj le Jezusa, darovaniga in umorjeniga Sina; samo skrivnost prehude bolečine prevzema njeno sveto dušo. In vender, glej! tovaršice preblažene Device čutijo, de se v svoji žalosti ne morejo bolje izjokati, kakor prav blizo Marije, nar bolj žalostne med njimi vsimi. Marija Magdalena naslanja svoje obličje na koleno Matere Božje; Marija Kleofova se Marije tisi, in Saloma s posodo za balzam hoče tudi biti blizo nje, kar je le mogoče. — Kako vesela je bila sveta noč, ko je Božje Dete pervič ležalo v naročji deviške Matere ; kako žalosten je pak ta večer, ko Gospodovo telo zopet počiva v materinim naročji! Pa sej je bil božič, de je za njim prišel veliki petik — Sin Božji se je včlovečil, de je umeri za nas ljudi. Marija žaluje. (Žal. pes. 3.) Z grenkostjo me je nasitil, s pelinam me je napojil. Jez sim Mati lepe ljubezni! Rodila sim Jezusa, neskončno ljubezen! Jez sim Mati silnih bolečin! Tukaj v mojim naročji leži Jezus, moj preljubeznjivi Sin, kteriga so grešniki tako grozovito pre- 149 v ganjali, ranili in umorili. Človek! kaj sim ti žaliga storila, de si z mojim preljubim Sinam tako gerdo ravnal, de si meni take bolečine napravil ? Kakor mati sim te lju¬ bila, te toliko hudiga rešila, ti toliko milost pridobila. Grešnik! kaj bi bilo s tabo, ko bi jez ne bila za te skerbela, ko bi jez ne bila za te molila ? Moj Sin Jezus je za te kri prelil, ti me pa s pelinam napajaš! On sam se ti daje v jed; ti me pa nasi- tuješ z grenkostjo, z grehi in hudobijami! Grešnik zdihuje k Marii: O Marija, prežalostna Mati! spoznam, de sim kriv; moji grehi so Jezusa, tvojiga preljubiga Sina, tako hudo udelali; moji grehi so tebi toliko bolečin napravili; serčno žal mi je zavoljo moje hudobije, in ponižno te prosim, odpusti mi. Ker je pa tvoj preljubeznjivi Sin iz ljubezni do nas grešnikov svojo kri prelil, imam toliko veči zaupanje do tebe, ker si tako moja Mati in pribežališe vsih grešnikov postala. 0 Marija! ne glej mojih grehov, ampak kri Jezusovo, s ktero sim odkupljen; to¬ liko bolj skerbi za me, de se tako drag otrok ne pogubim. Zavoljo vsih tvojih bolečin te prosim, sprosi mi gnado, de bom grehe serčno obžaloval, in de v smertnim grehu ne umerjeni, Amen. 130 XIV. štacijon. Jezus t grob položen. (Frigodba pri tem štacijonu in razlaga podobe.) „In njegov grob bo častitljiv . 41 Iz. 11, 10. Jezus, ubog v življenji, je bogat po sinerti. Jožef Arimatejic, bogat mož, je radodarno dal tan¬ čice, dišav, mire in aloe, kakor za kraljevi pogreb. Nov, iz skale izsekan grob — „grob bogatinov" — vsredi prijetniga verta je pripravljen sprejeti telo njega, ki je imel nekdaj ko novorojeno dete jasli v hlevu za pervo posteljico. Dva imenitna moža izmed višjiga zbora skazujeta Mariinimu Sinu poslednjo ljubezen. —■ Tih mir kakor duh milosti Božje je nad večerno okrajino, od kodar se še v daljavi vidi križ na Gol¬ goti; — dozdeva se, de bi zemlja in ljudje radi popravili nad merličem terdoserčnost, ki so jo imeli do živiga. Grenka je pa ločitev za nje, ki so Jezusa tako priserčno ljubili. Vero imajo v njegovo vstajenje, v njegovo poveličanje; — ali njih telesno oko vidi vender le podobo strašne smerti; njih čutilo zmaguje žalost grenke ločitve, in temota odpertiga groba, v kteriga se nese merlič, je tako otožna in čudna, de jim nar liuji žalovanje zagrinja luč svete vere in svetiga upanja. Tiho, desiravno serčno žalost razo¬ deva obličje Janezovo. Poterduje ga nova milost Božja, kakor je tudi čast nova, za ktero mu je bila podeljena. On je sin Mariin po Jezusovim sporočilu; sin Mariin, njen podpornik, njen tolažnik, ker in odkar je Gospod nehal vidno pričujoč biti na zemlji. Kako ponižno, kako pokorno spoštuje blažena Devica po- 151 slednjo voljo Sinu Božjiga! Milostna, sedaj tako ža¬ lostna Marija se opira na učenca, kteriga je ljubil Jezus, in pri njem tolažbe iše, svojo desnico pa ko prihodnja tolažnica vsih žalostnih podaja jokajoči tovaršici, — de njeno žalost v svoji posvečuje. Druga Marija derži v rokah veliko dragoto — Kristusovo ternjevo krono. Skriva jo, kakor se dozdeva, pred očmi Matere Božje, de bi ne vidila ostanka iz Jezu- soviga britkiga terpljenja in bi zavoljo tega še huje ne žalovala. Prevelika žalost je le Marijo Magda¬ leno zmagala. Roke sklepa in premilo prosi in v nebo vpije, de so njeni grehi krivi tolike žalosti. Njena žalost je žalost resničniga kesanja in pokor- jenja — in te solze so tako grenke in brez tolažbe, ker ji je vzet „tolažnik“, in ga v grob devajo, kteri sam je izmed vsih grešnike ljubeznjivo in usmiljeno sprejemal, in jim grehe milostivo odpušal. Pa sej je poslednja postaja križeviga pota; nič ne maraj ! le ure, kratke ure preidejo — in vsa žalost se bo spremenila v veselje; — zakaj ta grob bo svojiga mertviga zopet dal in bo častitljiv, kadar bo Jezus vstal tretji dan, kakor je obljubil. Jezus poslednjič govori grešniku. Kaj naj bi bil še za te storil? Povej, človek! ali bi te bil mogel še bolj ljubiti ? Vse sim dal za tebe: bogastvo, zdravje, lepoto, življenje, čast, kri, blago5 sebe samigati dajem v živež; vse moje zaklade zamoreš dobivati v svetih zakramentih, pri daritvi svete maše, z zvestim nasledo- vanjem mojiga življenja, po odpustkih. Vse 152 tvoje sovražnike sim premagal, in storil sim te služabnika, prijatla, otroka Božjiga, in sodediča nebeškiga kraljestva. Jez sim storil, kar sim mogel; stori tudi ti, kar moreš. Grešnik zdihuje k Jezusu: Preljubi Jezus! kako malo sim te doslej spoznal, kako nehvaležen sim bil za tvojo preveliko ljubezen, kako zanikerno sim ti služil, kako malo dobriga sim sto¬ ril, koliko gnad sim zanemaril! To me hudo peče. Vender me to tolaži, ker tvoje svete rane še zmiram za me tečejo. Terdno tedaj sklenem, tvoje sveto terpljenje po svetih zakramentih, po daritvi svete maše, po gorečim premišljevanji, in nasledovanji, in po odpustkih si v prid obračati, zamujene dobre dela po vsi moči s toliko veči goreč¬ nostjo namestovati, in nobene gnade ne za¬ nemarjati. Gospod Jezus! pomagaj mi, de te prav spoznam, v tvojim strahu živim, in te vselej iz serca ljubim. Amen. 153 Pati teli©? pt I. štacijon. Jezusa Pilat k smcrti obsodi. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s križem svojim svet odrešil. (Tako se začne vsak štacijon.) Wečkrat je Pilat očitno spoznal, de nad Jezusam ne najde krivice; in vender ga je obsodil k grozoviti smerti, in ga je tlal njegovim sovražnikam v roke, de so ga križali; bal se je namreč Judov, de bi ga pri cesarji ne tožili. Če se bo tudi meni kdaj krivica go¬ dila, se bom spominjal tvojiga obsojenja, o Jezus! in veselilo me bo vdeleževati se tvojiga terpljenja. Jez sam pa ne bom nikdar svojiga bližnjiga po krivim sodil, de tudi jez ne bom sojen. Tudi ne bom nikdar iz strahu pred ljudmi zapustil tebe, ° Jezus! Zakaj tisti strašni dan, ko boš prišel z Božjo močjo in častjo sodit žive in mertve, bodo pred tvojim obličjem od strahu trepetali vsi tvoji sovražniki; vsi 154 izvoljeni pa, kteri so te pred svetam ne- prestrašeno spoznavali, se bodo neizrečeno veselili. Amen. Oče naš. Češena Marija. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! (Tako se sklene vsak štacijon.) II. štacijon. Jezus vzame težki križ na svoje rame. Jezus je križ z velikim veseljem objel in z radovoljnim sercam na kervave rame vzel. Desiravno je ves oslabljen in v silnih bolečinah, vender ne toži, de je križ prevelik in pretežak, ali, de mu ga serditi sovražniki neusmiljeno nakladajo. On gleda le na svojiga nebeškiga Očeta, čigar presveta volja je, de sprejme težki križ. Kako ginljivo me učiš s tem svojini zgledam, o Jezus! de naj tudi jez svoj križ nosim brez godernjanja in žalovanja. Ali spoznati moram, de sim se le preveč¬ krat ogibal križa, kteriga si mi nakladal, ali, de sim ga nosil z velikim mermranjem in toževanjem. Odslej ti pa obljubim, po tvojim zgledu in s tvojo gnado vse voljno sprejeti, kar koli mi boš po svoji neskončni modrosti naložil. Amen. 155 III. štacijon. Jezus pade penic pod križem. Ko je bil Jezus na Oljski gori v smert- nih težavah, mu je nebeški Oče poslal angelja, kteri ga je potolažil in poterdil. Sedaj pa, ko je pod težkim križem na tla zgruden, ga ni angelja z nebes, de bi rešil svojiga Stvarnika in Gospoda iz te neizrečene reve. Oče ga vidi obloženiga s strašnimi pregrehami vsiga sveta; zatorej ga spozna vredniga tacih bolečin in ga prepusti prebritkimu terpljenju. — Kakor nebesa so pa tudi ljudje Jezusa zapustili, tudi ljudje ga ne tolažijo in mu ne poma¬ gajo. Mati njegova ga ne more tolažiti, ker sama potrebuje tolažbe, in njen žalostni pogled bi njegovi duši le še veči bolečine napravil. Učenci njegovi so zbežali in se skrili iz strahu pred Jezusovimi so¬ vražniki. Nehvaležno ljudstvo, ne de bi pomagalo, le še vpije: „Križajte ga! križajte ga!“ Tako je Jezus v smertnih britkostih pod križem brez vse tolažbe, de se spolni prerokovanje: „Cakam, če me bo kdo tolažil, pa nikogar ne najde m.“ O moj Jezus! zavoljo te tvoje zapu- šenosti te prosim, bodi mi ti tolažba in 156 pomoč, ko bodo smertne težave nad me prišle; daj, de ne boni obnemagal, tenrač, de bom po tvojim zgledu voljno terpel tebi v čast in sebi v zveličanje. Amen. IV. štacijon. Jezus sreča svojo žalostno Mater. Jezusovo serce je bilo vselej polno usmiljenja do vsili žalostnih. V serce so ga ginile solze najmljanske vdove, ki jih je pretakala po svojim edinim sinu, kteriga so pokopat nesli; zjokal se je na Lazar¬ jevim grobu, ko je vidil pričujoče vse žalostne; še nesreča njegovih sovražnikov ga je ginila do solz, ki jih je prelival nad terdovratnim Jeruzalemam. Sedaj pa ugleda svojo silno žalostno Mater; vidi jo, pa ji ne more pomagati, ker je to volja nebeškiga Očeta. Oh, koliko bolečino je občutilo njegovo serce! Bičanje je grozovito razmesarilo njegovo telo, ternje je prebodlo v strašnih bolečinah njegovo glavo, silno težak je bil križ za njegove ranjene rame; — ali nič manji niso bile bolečine za njegovo serce, ko je ugledal svojo pre- žalostno Mater. Meč, kteri je Materi v strašnih bolečinah serce bodel, je tudi nje¬ govo serce v enacih bolečinah presunil. 157 O moj Jezus! tudi zavoljo mojih gre¬ hov ti in tvoja ljuba Mati toliko žalost in britkost terpita; zato jih obžalujem iz vsi ga serca, in te prosim, daj mi gnado, de te vsaj s smertnim greham nikoli več ne bom žalil. Amen. V. štacijon. Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti. Simon iz Cirene ni iz usmiljenja ali iz ljubezni na ramo zadel križa, kteriga oslabljeni Jezus ni mogel več nositi. Kakor levit v evangelii, bi bil gotovo po potu memo šel, in komaj bi bil pogledal Jezusa vsiga ranjeniga in na tleh ležečiga brez vse pomoči, ko bi ga ne bili rimski vojaki prisilili namesto Jezusa križ nesti. S ponižanim in potertim sercam spo¬ znam, o Jezus! de sim bil doslej jez ta Simon. Zavoljo časniga dobička in razve¬ seljevanja se nisim bal ne truda ne nevar¬ nosti; za te pa kaj storiti, mi je bilo vse preveč in pretežavno; vsacimu majhnimu križu, kteriga si mi nakladal, sim se umikal, ali sim ga pa le z nejevoljo nosil. Kako nehvaležen sim bil do tebe, o moj Jezus! kteri si za me vse terpel. Terdno skle¬ nem, v prihodnje križ ljubiti, in svoje meso 158 z vsim njegovim poželenjem mertviti, de bom tvoj sedaj in vekomaj. Amen. V. štacijon. Veronika poda Jezusu potni pert. Veronika je z majhno postrežbo poka¬ zala veliko ljubezen do Jezusa. Ne boji se zaničevanja, zasramovanja, sovanja grozovitih Jezusovih sovražnikov, neusmi¬ ljenih vojakov in bričev. Vsiga tega se nič ne boji. Serčno predere skozi množico do Jezusa, mu ponižno poda potni pert in mu tako svojo ljubezen skaže. Oh, kako me osramotuje ta zgled svete Veronike! Moram spoznati, o Jezus! de sim se že velikrat bal zasmehovanja, zaničevanja in preganjanja ljudi, in de v tem strahu nisim imel serčnosti, vere in ljubezni do tebe očitno pred vsim svetam spoznati. S tvojo gnado, o Gospod! se v prihodnje ne bom več bal zasramovanja in preganjanja, in terdno sklenem tebe lju¬ biti, pobožno živeti, in zavoljo pravice preganjanje voljno terpeti, de bo tudi moje plačilo enkrat obilno v nebesih. Amen. 159 VII. štacijon. Jezus pade drugič pod križem. Jezusa ni le težki križ na tla vergel, ampak tudi njegova znotranja zapušenost. Svetnike je Bog v terpljenji tolažil, de so veselo šli v smert in so nar hujši bolečine prestali z velikim veseljem. Ali pri Jezusu je bilo vse drugače. Ker je iz ljubezni do nas vse naše grehe na se vzel, je bil nebeškimu Očetu kakor klavna daritev, ki le pokoro in terpljenje zasluži. Zato je svoje obličje od njega obernil in mu je vzel vso nebeško tolažbo. Ves v žalosti, ves v britkosti, brez vse tolažbe Jezus omedli in se pod križem na tla zgrudi. Neskončno usmiljeni Jezus! ako boš tudi meni dal okušati nar hujši človeško terpljenje, znotranjo zapušenost in temnoto, zgodi se tvoja presveta volja! Jez ubogi grešnik nisim vreden zveličavne tolažbe, ktero daješ čistim in svetim dušam. Le 1° te prosim: Nikdar ne dopusti, de bi v tacih skušnjavah serčnost ali zaupanje zgubil, ali celo zapustil tebe in tvoje svete zapovedi. Terdno sklenem, o moj Bog! nikoli ne biti nezvest tebi ali svojim dolž¬ nostim, če bom tudi nar veči žalost in otožnost v sebi čutil. Tadaj mi boš po- i60 plaval zvestobo in stanovitnost tukaj z obilno tolažbo, in tamkaj z večnim zveli¬ čanjem. Amen. VIII. štacijon. Jezus tolaži jeruzalemske žcue. Jeruzalemske žene glasno zajokajo, ko ugledajo Jezusa v tolicih težavah. Jezus se pa proti njim oberne in jim reče: „Nikar se ne jokajte nad menoj, am¬ pak jokajte se nad seboj in nad svojimi otroci ! 44 S temi besedami nas Jezus uči, kako premišljujmo njegovo britko terpljenje, de bo njemu dopadljivo in nam zveličavno. Jezus noče, de bi jokali zgolj iz natorne občutnosti in mehkotniga serca, take solze pred njim nimajo zasluženja; gerdobijo greha in velikost Jezusove lju¬ bezni do nas naj nam jasno kaže njegovo britko terpljenje in njegova smert. „Svoje grehe objokujte 44 , nam Jezus rezno kliče; „zakaj vaši grehi so me razmesarili, s ternjem kronali, in mi težki križ naložili. Štejte moje rane, in merite moje bolečine; to vse je le greh storil, za kteriga sim mogel jez namesto vas zadostiti neskončno pravičnimu Očetu. Ali boste še ljubili greh, ki je moj nar huji sovražnik ? 44 m Neskončno sveti Gospod in Bog! ni¬ koli več nočemo grehu služiti, nikoli več se od tebe odverniti. Iz vsiga serca ob¬ žalujemo vse grehe svojiga življenja, in ti terdno obljubimo, odslej varovati se vsaciga greha, ki je nar veči hudo, ter hočemo čez vse ljubiti tebe, neskončno dobroto; daj nam k temu svojo vsigamo- gočno gnado. Amen. IX. štacijon. Jezus pade tretjič pod križem. Težki križ Jezusa tretjič na tla podere. Njegovo sveto obličje, ktero je vedno obra¬ čal k nebeškimu Očetu, leži v prahu; njegove nar čistejši roke, ktere je po noči in po dnevi v goreči molitvi povzdigoval proti nebesain, tako rekoč zemljo objemajo, in njeno blato jih maže. Kakor Jezusovo telo leži tudi grešnikova duša na tleh. Grešnik obrača svoje obličje od Boga in od nebes k zemlji, navezuje svoje serce na pozemeljsko, in objema z obema rokama, kar streže njegovi poželjivosti, kakor de bi bilo to nar veči sreča človekova, desiravno je le prah in blato. Zato toži Gospod pri pre¬ roku: „Mene, studenec žive vode, stude¬ nec edino praviga zveličanja, so zapustili, lt 162 in skopali so si jame, — jame grešniga pože¬ lenja, ktere ne derže vode a , in tedaj nikoli ne morejo ugasiti človeku žeje po zveličanji. O moj Jezus! nikdar ne bom iskal sreče in mini v pozemeljskih rečeh; „Za- kaj svet prejde, in vse kar je na njem.“ Le ti, o Gospod! si človeku nar veči dobrota; torej hočem tukaj na zemlji tudi le tebe iskati, le tebe ljubiti, le v tebi se veseliti. Potem bom tudi tebe v nebesih vekoma imel, in to bo moje večno, neiz¬ rekljivo veselje. Amen. X. štacijon, Jezusa slečejo in um dajo želča piti. Jezus pride s križem na goro Kalva¬ rijo; ali tukaj ga ne čaka počivanje in poživljanje, ampak še linji terpljenje. Gro- zovitneži mu silama potegnejo z glave ternjevo krono, in čez kervavečo glavo mu vlečejo suknjo, ktera se je bila pri- sušila njegovimu razmesarjenima telesu, in vse rane se ponove in ga neusmiljeno skle. Te silne bolečine je terpel Jezus za mehkužnost in nečiste pregrehe. O Jezus! odslej ne bom več svojimu telesu toliko stregel. Sovražil bom svoje grešno meso, in ga pokoril, de bo tebi 163 služilo: naj terpi, ker je grešilo! Zlasti pa bom mislil na tvoje grozovito slečenje na Kalvarii, kolikorkrat me bodo nečiste skušnjave napadale. Pač bi ne bilo prav, ko bi jez mehkužen bil, ker ti tolikanj terpiš! 0 moj Jezus! ne mehkužnost, ampak pokora se meni spodobi, ker sim ubog grešnik; pokoro hočem delati, zakaj mehkužnost pelje v večno terpljenje, pokora pa v večno veselje. Amen. XI. štacijon. Jezusa na križ pribijajo. Kdo more razumeti, kolike bolečine je terpel Jezus, ko so rabeljni njegove svete roke in noge z žeblji prebadali in na križ pribijali? To strašno terpljenje je več sto let poprej sveti prerok v duhu vidil, in ga naznanil s temi besedami: ^Prebodli so mi roke in noge“. Oh, ne Jezusove, ampak naše roke so zaslužile na križ pribite biti, ker so polne krivice. Oh, kolikrat služijo ti tolikanj potrebni udje človeku v greh! Koliko krivic, tatvin, pobojev, nečistih del in druzih pregreh stori človeška hudobija z rokami! O moj Bog! tudi jez moram spoznati, de svojih rok nisim vselej tako čistih ohranil, kakor se kristjanu spodobi; terdno 11 * 164 ti pa obljubim, de jih bom v prihodnje obračal le tebi v rast, sebi in bližnjimu v zveličanje. Povzdigoval jih bom k pobožni molitvi, in naganjal k pridnimu delu; dobro hočem ž njimi delati svojimu bližnjimu, de bodo po tem vredne, enkrat iz tvojih rok prejeti obilno plačilo v nebesih. Amen. XII. štacijon. Jezus uiuerje ua križu. Jezus kliče nas vse po preroku k svojimu križu, rekoč: „0 vi vsi, ki memo greste po potu, glejte in premislite, če je kaka bolečina, kakoršna je moja bolečina! 44 O pač res! Od nog do glave ni nič zdraviga na njem; vse njegovo telo je raztergano in razbito, kervavo in ranjeno; vse nje¬ gove kosti se lahko štejejo; vsaki ud ima svojo bolečino. Njegove svete roke in noge so prebodene in otekajo; telesna teža razširja rane, ki so jih žeblji naredili; bolečina čezdalje veči prihaja. Na nje¬ govi glavi se druziga ne vidi, kakor ter- nje, rane in kri; kralj nebes in zemlje nima prostora, kamor bi naslonil bolečo glavo. Njegovo obličje je vse prepadeno, silno za¬ teklo, s kervijo podpluto; ni je več lepote na 165 njem. Le sam Gospod ve, koliko je terpel na križu. Sedaj nam pa kliče s križa: „Otro- čiči! tolikanj sim terpel za vas! Ali nisim vreden vaše ljubezni? Tako drago sim odku¬ pil vaše duše! Ali bote tako malo marali za zveličanje svoje duše? Spominjajte se vender mojiga terpljenja, in nikar več ne grešite ! 44 Preljubeznjivi Jezus! odpusti nam po svojim usmiljenji, kar smo storili; sej ne bomo več tako delali. Nikoli ne bomo pozabili tvoje ljubezni; s tvojimi svetniki hočemo v prihodnje tudi mi misliti in govo¬ riti: „Raji hočem umreti, kakor svojiga ljubiga Jezusa še kdaj s smertnim gre¬ lnim razžaliti 44 . Amen. XIII. štaeijon. Jezusa snamejo s križa in Marii v naročje polože. Koliko bolečino je občutila Marija v svojim sercu, ko so ji dali v naročje mertviga Sina, vsiga ranjeniga in kerva- viga! i)e Marije ni umorila ljubezen do Jezusa, de je ni premagala prehuda bole¬ čina, le njen vsigamogočni Sin ni pripu¬ stil. Jezus ni hotel, de bi Marija ž njim umerla; hotel je le v dar njeno dušo, ktero je prebodel boleči meč; to daritev je mogla Marija skleniti z daritvijo, ktera je poči¬ vala v njenim naročji. 166 Preljuba Mati! sprosi nam, de bo tvoj in tvojiga Sina pogled presunil naše terde serca k pravi žalosti in resnični pokori; zakaj naši grehi so umorili tvojiga Sina in so prebodli tvoje materno serce. Sedaj gledaš in šteješ vse rane njegoviga pre- svetiga telesa; o sprosi nam gnado, de si bomo globoko v serce vtisnili, kako drago nas je Jezus odkupil. „Zakaj nismo odkupljeni in rešeni z zla¬ tarn in s srebram, ampak z drago kervijo tvojiga Sina, Božjiga Jag¬ njeta. Predrago je naše odrešenje, neprecenljiva je kri nove zaveze, s ktero smo posvečeni 44 . — Mati Božja! nikar ne pripusti, de bi se kdaj pregrešili zoper presveto kri tvojiga Sina; zlasti pa obvaruj s svojo mogočno prošnjo, de ne bomo nikdar več s smertnim grehani tvojiga Sina z nogami teptali in ga vno¬ vič križali. Sin je že silno ranjen! Mati ima že obilno bolečin! Velikoveč hočemo tvoje in Jezusovo terpljenje v veselje spre¬ meniti s prav keršanskim življenjem vse dni svojiga življenja. Amen. XIV. štacijon. Jezusovo telo v grob polože. Oh, kako ubožno je bilo vse Jezusovo življenje na zemlji! Pri njegovim rojstvu 167 ga niso liotli nikjer v Betlehemu sprejeti; še jaslice, v ktere ga je njegova sveta Mati položila, niso bile njegove. Trideset let je živel v revni hišici svojiga rednika, in je terpel mnogotero pomanjkanje; tri poslednje leta svojiga življenja na zemlji je živel ob pobožnih darovih. Vsiga oro¬ pan je visel na križu, in umirajoč ni dru- ziga zapustil, kakor slabe oblačila, ktere so si križavci razdelili. Mertviga so po¬ ložili v ptuj grob; Jožef Arimatejic mu ga je prepustil. Popolnama resnično je bilo tedaj, kar je rekel Jezus: „Lisice imajo jame, in ptice gnjezda, Sin človekov pa nima, kamor bi naslo¬ nil glavo u . Neskončno sveti Odrešenik! razumemo imenitni nauk, ki nam ga daješ, v svojim življenji in ob svoji smerti, in tudi ob svojim pokopu, nauk ramreč: „Ne nave¬ zujte svojih sere na časno blago, ker ob smerti vse pozemeljsko mine; išite, kar je zgorej, neminljivih zakladov v nebesih 44 . O Jezus! daj mi gnado, živeti po tvojim nauku in po tvojim zgledu; tudi jez hočem biti ubog v duhu, de bo tudi moje nebeško kraljestvo. Amen. 168 stt Mii? |it e I. štacijon. Jezus v smeri obsojen. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s križem svojim svet odrešil. (Tako se začne vsak štacijon.) 'Dl.- v kakošni podobi stoji Jezus pred sodnjim štolam Pilatovim! Na sveti glavi ima strašno ternjevo krono; vsaki ten. mu dela svojo rano; iz vsake rane teče obilna kri! Njegov presveti obraz je ves zatekel, kervav, ranjen in razbit: groza ga je gledati! Njegov presveti život, kteriga pokriva raztergan sramotljiv plajš, je raz¬ mesarjen do kosti! O kako žalostna v res¬ nici je ta podoba! K temu ga ša krivični, brezvestni sodnik obsodi k nar sramotljivši, nar grozovitniši sinerti na križu! Jezus pa terpi in molči! O moj Jezus! tvoje rane obsojajo mojo mehkužnost, tvoja revšina moje hrepenenje po nasladnostih, tvoja kri moje meseno poželenje. Sedaj hočem radovoljno poslu¬ šati glas tvojih bolečin in ran, ktere mi tako 169 glasno oznanujejo pokoro in zatajevanje; sedaj hočem poslušati, de ne bom enkrat zoper svojo voljo slišal obsodbe iz tvojih ust. Res, Gospod! tudi jez hočem „s teboj terpeti, de bom enkrat s teboj poveličan 44 . Amen. Oče naš. Češena Marija. Čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas. (Tako se sklene vsak štacijon.) II. štacijon. Jezus vzame težki križ na ramo. Kdo more dopovedati, kolike bolečine je terpel Jezus, ko so ga oblačili v nje¬ govo lastno obleko, preden mn je bil težki križ naložen? Rudeči sramotijivi plajš se je deržal ranjeniga razboleniga telesa; kri v ranah, ktere je delalo bodeče ternje, se je že zasedala. Sedaj mu pa gro- zoviteži brez usmiljenja stergajo plajš z telesa, in ternjevo krono z glave, de mu suknjo brez šiva čez njo oblečejo. Rane se zopet ponove, vse telo zopet kervavi; nove rane dela ternjeva krona, ktero mu vnovič na glavo denejo. O predobrotljivi Zveličar! ako to tvoje toliko terpljenje premišljujemo, nič več se ne bomo ustavljali, iz ljubezni do tebe in 170 ker ti hočeš, stariga človeka sleči, in noviga obleči, naj nas tudi še toliko težko stane. Proč tedaj z mojim starim, grešnim člo- vekam! Proč ž njim, naj velja kar koli! Greh ne sme več gospodovati v mojim umerljivim telesu; moji udje morajo biti odslej Bogu posvečeni in služiti svetosti in pravičnosti. Tebe pa, o Gospod Jezus! hočem obleči, tvojiga duha se navzeti in tvoje djanje posnemati, de me boš enkrat ko praviga svojiga učenca in posnemavca spoznal. Amen. III. štacijon. Jezus pade pernic pod težkim križem. Jezus grede na moriše le ptuje grehe nosi, vender se zgrudi v prah, terpi ne¬ znane britkosti, in nihče ga ne tolaži, ne Bog ne ljudje. Oh, kako bi se meni go¬ dilo, ko bi šel jez, nespokorni grešnik, z lastnimi grehi v smert in bi se zgrudil na smertni postelji pod težo toliko grehov! Pač bi zdihoval v tistih grenkih urah po prijatlih in tovarših; oni pa bi le bežali, in me pustili v vsi revšini in nadlogi* Svet bi za me ne maral, še zaničeval bi me; in ti, o Bog! ko bi tudi k tebi kli¬ cal, bi serdito obernil svoje obličje od 171 mene, ker sim tvoje gnade tolikrat z no¬ gami teptal in tvojo poterpežljivost zameta- val. Spolnila bi se nad menoj tvoja beseda: „KIical sim, pa si se branil; sedaj kličeš ti, pa te ne bom uslišal . 44 Tako bi jez ubogi grešnik v grehih umeri in se ve¬ koma pogubil. Odrešenik moje duše! zavoljo britkost in bolečin, ktere si terpel pod težkim kri¬ žem, me obvaruj nespokorniga in oterp- njeniga serca zdej in vselej; daj mi gnado, de svoje grehe v resnici obžalujem, in se stanovitno poboljšam, ter v tvoji gnadi živim in umerjeni. Amen. IV. štacijon. Jezus sreča žalostno Mater. Kako serčno se obnaša Marija, pre- žalostna Mati, v svojim in svojiga Sina brit- kim terpljenji! Oh, v kako strašni podobi mora gledati svojiga ediniga, svojiga preljubeznjiviga Sina na potu proti morišu! Jezus je bil nar lepši zmed vsili člove¬ ških otrok; priserčno milost je razodevalo njegovo obličje; že v zibeli je kazalo nje¬ govo oko Božjo modrost in ljubeznjivost. 'rega Jezusa mora sedaj Marija gledati, vsiga v prahu in kervi, ne več človeku 172 podobniga, kako grozovito ga divji briči in rabeljni kakor nar hujiga hudodelnika peljejo k smerti na križu. Pa tudi v nar britkejšim terpljenji je Mariino obnašanje stanovitno in častitljivo. Ne sliši se presilno žalovanje iz njenih ust; ne vidi se ji znamnje grenke nepoterpežljivosti na obrazu; britke solze jo sicer oblivajo, pa vsa mirna in vdana moli: Gospod! zgodi se tvoja volja. — Kako milovanja vredno je pa moje obna¬ šanje, kadar mi terpljenje pošlješ. Moje nezmerno žalovanje in britke tožbe, moja otožnost in pobitost, moja neutolažljivost ali celo vpitje le preveč razodeva, de se moja volja noče podvreči Božji volji, temuč se upira Božjim neskončno modrim sklepam. O Marija, tako močna v terpljenji! sprosi tudi meni serčnost, de bom po tvo¬ jim zgledu vse nesreče, težave in brit- kosti, ktere me bodo še zadevale, v Božjo voljo popolnama vdan prenašal. Amen. V. štacijon. Si tu on drene jic pomaga Jezusu hrti nesti. Terde se nam velikrat dozdevajo pota, po kterili Bog vse svoje izvoljene k zve¬ ličanju vodi, pa so vender le pota Božje 173 ljubezni in milosti. Simon Cirenejic pride zoper svojo voljo v zadrego, in le pri¬ moran sprejme sramotni križ, pa ravno po križu se preoberne in zveliča, ker v plačilo za to mu Jezus podeli znotranjo gnado: razsvetljenje, tolažilo , veselje. Kmalo ga ravno ta križ, kteri se mu od začetka studi, spreoberne iz nevernika v služabnika Kristusoviga. — Kolikrat tudi nas neprevidama zadene nesreča, de v se gremo in se spreobernemo! Sto in sto bi se jih pogubilo, ko bi jim Bog silama križa ne naložil, ter jih tako spametoval in rešil. Preljubeznjivi Jezus! ako nisim na pravim potu, pelji tudi mene zgubljeniga s križem in terpljenjem k sebi nazaj ; kroti in tepi me, zakaj ti le tepeš, de ozdraviš; pošlji mi na tem svetu, kar koli hočeš, le na unim svetu se me usmili. Amen. VI. štacijon. Veronika poda Jezusu potni pert. „Kdor koli da piti komu zmed teh nar manjših le kozarec merzle vode, resnično, vam povem, 011 ne bo zgubil svojiga plačila^ — je 174 rekel nekdaj Jezus. Kako prečudno je poterdil sedaj ta nauk s predragim daram, ki je pobožni Veroniki njeno usmiljenje povernil! Ona mu je ponudila potni pert, in Jezus ga ji nazaj da, pa ne taciga, kakoršen je poprej bil; o kolik čudež, kolika milost — samo Jezusovo kervavo obličje je v pertu vtisnjeno od Zveličarja nazaj prejela! O prelep, o preimeniten, o predrag spomin za tako majhno postrežbo! O moj usmiljeni Jezus! tudi jez si bom vedno prizadeval, tebi s tem postreči, de svojimu bližnjimu dobro storim. Dodeli pa mi pomoč, de bom vselej iz prave svete ljubezni, kakor Veronika, svoje dobre dela opravljal. Vem namreč, de ti ne gledaš samo na dobro delo, ampak velikoveč na njegov namen po besedah: „Ko bi raz¬ dal ubogim v živež vse svoje pre¬ moženje, in ko bi svoje telo dal, tako de bi gorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne pomaga 44 . Pri vsim svojim djanji in nehanji, o moj Jezus! si hočem na vso moč prizadevati in sker- beti, de me vselej vodi prava goreča lju¬ bezen do tebe in do mojiga bližnjiga, ker le s tem si upam tvoje dopadajenje za svoje dobre dela in enkrat obilno plačilo v nebesih pridobiti. Amen. 175 VII. štacijon. Jezus pade drugič pod križem. Veliko bolj kakor težki križ je težila Jezusa grozna misel, de za veliko ljudi bo njegovo britko terpljenje zgubljeno. O kako vse drugače nas je ljubil, kakor mati ljubi svojiga otroka! „Ljubil sim te z večno ljubeznijo, zato sim se te usmilil in te na se vlekel 44 , nam ljubeznjivo kliče po preroku. Iz te lju¬ bezni se je ponudil Sin Božji nebeškimu Očetu za srednika in rešenika grešniga človeštva. Iz te nezmerne ljubezni je na se vzel vse naše hudobije in je preterpel kazni in bolečine, ktere smo mi bili zaslu¬ žili, de nas je rešil pogubljenja. Ne¬ skončno nas je ljubil; torej je hrepenel po smerti na križu, de nas je z Bogam spra¬ vil. O kako ga je tedaj preljubeznjivo serce bolelo, kadar previdi, de se jih bo pri vsi njegovi ljubezni veliko pogubilo! 0) ta neizrečena žalost je Jezusa bolj kakor težki križ na tla tišala. Neskončno usmiljeni Jezus! ker si tedaj ti meni nevrednimi! toliko ljubezen skazal, vzemi mi vse, kar mi je drago, a ko je tvoja volja, in pošlji mi vse hudo; le to milost mi skaži: Nikar ne pripusti, 176 de bi bilo tudi nad menoj zgubljeno tvoje britko terpljenje in tvoja grenka smert. Glej, terdno sklenem, odslej s tvojo po¬ močjo tako živeti, de bom s tvojim zaslu- ženjem dosegel večno zveličanje. Amen. VIII. štacijon. Jezus sreča jokajoče žene. Ali ni bilo prav, de so jeruzalemske žene milovale Jezusa in se jokale nad njegovim britkim terpljenjem? Zakaj jih je Jezus posvaril? — Ni všeč Bogu vsako jokanje. Kdor solze pretaka zavoljo časne škode, v ktero ga je greh pripra¬ vil, se zastonj joka, njegove solze Božje pravice ne utolažijo. — So tudi hinavske solze, ktere hitro teko, pa ravno tako naglo zginejo in k poboljšanju življenja nič ne pripomorejo 5 take solze pridejo iz hinavskiga serca, ktero še greh ljubi, in so gnjusoba predBogam. — So tudi grešne solze, ktere pretaka svojeglavnost, požreš¬ nost, meseno poželenje, napuh in nevošlji- vost, ako se tem hudim nagnjenjem ne ustre¬ že ; tudi te solze so pred Bogam gnjusoba. — Le samo solze iz ljubezni, ker greh žali preljubeznjiviga Boga, neskončno svetost in dobroto, so Bogu všeč in nam v prid. 177 Predobrotljivi Zveličar! daj mi ravno serce, iz kteriga naj teko prave solze, de bom ž njimi zbrisal svoje mnoge grehe, utolažil tvojo pravično jezo in odvernil zasluženo kazen. Amen. IX. štacijon. Jezus pade tretjič pod križem. Neizrečeno gerdo ravnajo briči z Je- zusam. Tretjič že je padel pod težkim križem v smertnih britkostih. Pa ne, de bi se ga usmilili, mu križ odložili, ga rešili vsili vervi in vezi, in mu pomagali vstati, — se mu še posmehujejo k njegovimi! padcu in k njegovi strašni britkosti, in grozovito sem ter tje sujejo njegovo ker- vaveče telo. — Kakor so delali divji ra- beljni z Jezusam, ravnajo tudi hudobni duhovi z nesrečnim grešnikam. Kolikor- krat človek v smertni greh pade, se mu peklenski duhovi hudobno posmehujejo, ga z vervmi še bolj terdo zvežejo, ga od hudobije do hudobije vlačijo, in ne jenjajo, dokler ga ne spravijo v večno terpljenje. Predobrotljivi Odrešenik! vtisni miza vselej v serce besede aposteljnove: „Bo- dite trezni in čujte; ker hudič, vaš zopernik, hodi kakor rjoveč 12 178 lev okoli, in iše, koga bi požerl“. Še bolj pa kakor hudobniga duha naj se bojim vsake strasti ali hudiga nagnjenja; zakaj strasti so vervi, s kterimi ima dušni sovražnik človeka ko sužnja vjetiga. Do¬ deli mi, o Gospod! de bom še ob pravim času spoznal, ako se bo strast v meni zbudovala; prosim te tudi zavoljo tvojiga zasluženja, daj mi vse potrebne gnade, de bom vsako skušnjavo svojiga grešniga poželenja in hudobniga duha zmagal in tako obljubljeno plačilo v nebesih prejel. Amen. X. štacijon. Jezusa slečejo in mu dajo želča pili- Preljubeznjivi Jezus si je pustil v groznih bolečinah ranjeniga telesa in nar čisteji duše vso obleko sleči, de je nam zopet zaslužil obleko prelepe nedolžnosti in ženitvansko oblačilo posvečujoče gnade, ktero nam je greh vzel. V preveliki dušni britkosti je hotel stati obleke oropan vpričo ljudstva, de je našo dušo oblekel s pra¬ vičnostjo pred Božjimi očmi. O Jezus! obljubil si vsim nedolžnim veličastno obleko v nebeškim kraljestvu. V svojim neskončnim usmiljenji si pa ob- 179 ljubil nebeško veselje tudi njim, kteri so belo obleko svetiga kersta sieer omadežali, pa z resnično pokoro zopet oprali. Prosimo te zavoljo terpljenja tvojiga sramotljiviga razgoljenja, ohrani vse nedolžne v pre¬ srečnim stanu posvečujoče gnade do konca njih življenja, de bodo s to prelepo obleko ozaljšani toliko veči veselje v nebesih uživali. Vsim, kterim preti nevarnost, zgubiti nedolžnost, dodeli, o Gospod! spo¬ znanje, de je nedolžnost perva in nar veči dobrota, za ktero naj človek še življenje rad daruje, de ne bodo lalikomišljeno rav¬ nali. Vsim pa, kterim je smertni greh nedolžnost vzel, daj spoznati neizrečeno veliko zgubo, de se bodo resnično spokorili, posvečujočo gnado zopet dosegli in ž njo k tvoji sodbi prišli. Amen. XI. štacijon. •Jezusa na kriz pribijajo. Neznane bolečine, ktere je Jezus terpel, ko so mu noge na križ pribijali, je prevzel v pokoro za vse grehe, ktere z nogami delamo. Kolikrat hodijo naše noge P« prepovedanih potih! Koliko stopinj sim jez storil v svojim življenji, ne za Boga, ali za svojo dolžnost, ampak zavoljo greš- 12 * 180 ni ga razveseljevanja, zavoljo slabe drušine! Kolikrat pa noge še premaknil nisim, ko je bilo treba v cerkev iti ali po svojim poklicu delati! Ponižno spoznam, de sim doslej bolj bodil po široki cesti, ktera derži v pogubljenje, kakor po stezi, ktera derži v večno zveličanje. O moj Jezus! iz serca obžalujem vse zmote in pregreške vsiga svojiga življenja, in terdno sklenem, odslej ogibati se vsili hudobnih potov, hoditi pa po potu ostre pokore in svete čednosti, de se bodo na koncu mojiga zemeljskiga popotovanja tudi nad menoj spolnile besede kraljeviga pre¬ roka: „Blagor človeku, kteri ne po¬ staja na potu grešnikov, temuč ljubi postavo Gospodovo 44 . Amen. XII. štaeijon. Jezus na kvizu urne v je. Nar huji reva človekova ni v telesnih bolečinah*, človek je nekterikrat v duhu vesel, ko telo terpi silne bolečine. Ako nas Bog tolaži, čutimo v duhu moč in serč- nost pri nar hujim zunanjim terpljenji. Ako se pa Bog od nas odverne, smo brez tolažbe in kakor zapušeni; takrat nam ter- pljenje do verha prikipi. — Jezus je hotel 18i biti skušan v vsim in tedaj terpeti tudi tako znotranjo zapušenost. Radovoljno je bil na križu brez vse nebeške tolažbe. Njegovo sveto človeštvo se je nad tem zavzelo in je milo zaklicalo: „Moj Bog! moj Bog! zakaj si me zapustil ? 1,4 $ tem milim glasam je naznanil neizrečeno bolečino zavoljo znotranje zapušenosti. Preljubeznjivi Jezus! s tem nar večini dušnim terpljenjem si nam zaslužil gnado, ob nar hujim zapušenji, ob smertni uri, vdanost v tvojo presveto voljo stanovitno ohraniti in poslednje vojskovanje srečno zmagati. Tvoja zapušenost, o Gospod! bodi naša moč, tvoja znotranja revnost naša serčnost v življenji in v smerti. Amen. XIII. štacijon. Jezusa s križa snamejo in Marii v na¬ ročje pofože. Kako je Marijo v serce zabolelo, ko je mertviga Sina v naročje sprejela! Njegove oči so zaperte: nič več je Iju- beznjivo ne pogledujejo; njegov jezik je terd: ne govori ji več sladkih besedi; nje¬ gove merzle roke je nič več ne objemajo; njegova glava ima še ternjevo krono, Marija izdira kervavo ternje iz globokih 182 ran, in mu vzame krono z glave; njegov obraz je tako zdelan, de je komaj spo¬ znati; sedaj še le vidi prežalostna Mati, kako je njegovo sveto telo vse kervavo, vse polno ran. O kako globoko je to ter- pljenje presunilo Mariino serce! Zato kliče sveta cerkev: „H č i s i j o n s k a! komu naj te primerjam? zakaj tvoja bole¬ čina je velika kakor m o rj e.“ O Marija, preljubeznjiva Mati! usmili se nas zavoljo tega terpljenja in sprosi nam velik stud nad našimi grehi, kteri so tebi in tvojimu Sinu tako terpljenje na¬ pravili; pridobi nam tudi milost, de bomo vedno dojemali v ljubezni do vaju, kakor je bila tudi vajna ljubezen do nas neizre¬ čeno velika. Amen. XIV. štacijon. Jezusov pokop. Jožef Arimatejic in Nikodem sta Jezu¬ sovo sveto telo z drazimi dišavami vred zavila v novo tančico in položila v grob, kteri je bil izsekan iz skale. — Tudi moje truplo se bo enkrat zavilo v mertvaški pert in v tesni trugi položilo v ozki grob. Oh, kaj je človek? Ko je rojen, se povije v plenice in položi v zibel; ko umerje, se za- 183 vije v mertvaški pert in dene v mertvaški trugi v grob. Tako nam kažejo zibel in mertvaška truga, plenice in mertvaški pert revnost človekovo. In še bolj živo nam kliče grob s trohljivimi kostmi: „Spomni se, človek! de si prah“. Moj Jezus! daj nam prav živo spo¬ znati minljivost svojo in vsiga pozemelj- skiga; daj nam resno premišljevati, de v grobu vse posvetno veselje mine, in de človek v večnost druziga seboj ne vzame, kakor dela, de zanje pred tvojim sodnjim štolam prejme ali večno plačilo ali pa večno kazen. Obvaruj nas tedaj, o Gospod! slepote tistih, kteri se le za posvetno po¬ ganjajo, in pri tein večno zgube. Dokler je še dan za delo, si hočemo zakladov nabirati, ne — kakor jih svet iše in ljubi, zakaj te sne rija in molj, ampak — čednost in dobrih del, ktere nam večno plačilo v nebesih pripravljajo. Amen. 184 Bedni ferilev pet za žalostne in maloserčne. I. štacijon. Jezus krivično v smert obsojen. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s križem svojim svet odrešil. (Tako se začne vsak štacijon.) Jezus govori žalostnim na serce. (Jan. 8.) iJKdo zmed vas me bo greha pre- pričal?^ in vender sim bil preganjan, in v smert na križu obsojen. Ljubi moj! ali si ti tako nedolžen, kakor jez? Ali se nikoli nisi pregrešil? Ali nisi terpljenja zaslužil? Jez molčim; ti pa godernjaš! Glej, kako dobro ti hočem. Tepem te sedaj v lju¬ bezni in usmiljenji, de te ne bo treba tepsti v jezi sodnji dan. Jez sam te tepem: ljudje, stvari so le šibe, s kterimi te jez bijem. Ali ni za te boljši, de te tukaj jez v ljubezni strahujem, kakor de bi te v večnosti hudobni duhovi v peklenskim breznu terpinčili? Pomisli, v čem si se pregrešil ? 185 Žalostni zdihuje k Jezusu: 0 moj Jezus! zaslužil sim vse terpljenje; zaslužil sim, de me preganjajo ljudje in vse stvari, ker sim razserdil tebe, svojiga Boga, svojiga Stvarnika in Odrešenika, ker sim tolikokrat užalil tvoje nedolžno serce, ker sim tvoje stvari zoper tvojo voljo v zlo obračal! Solnce ino luna, nebo in zemlja pričujejo zoper mene! Ker sim toliko sere prežalil, je prav, de sim tudi jez prežaljen! Preljubeznjivi Jezus! le tepi me v ljubezni, in nikar mi ne prizanašaj do sodbe. Serčno mi je žal, de sim tvoje nedolžno serce tolikanj razžalil. Pripravljen sim za terpljenje, sej sim še veči križ za¬ služil ; hvaležen sim ti za očetovsko šibo, in popolnama sim vdan v tvojo premodro na¬ vedbo; le podpiraj me, o Gospod! v moji stiski, de ne omahnem. Amen. Oče naš. Češena Marija. Čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas. (Tako se sklene vsak štacijon.) II. štacijon. Jezus s težkim križem obložen. Jezus tolaži žalostne. (Žal. pes. 1.) Poglej me, revni človek! če je ka- košna bolečina enaka mojim bolečinam. Ti 186 misliš, de je tvoj križ pretežak; glej me! ali imaš ti tudi tak križ, kakorš- niga imam jez? Ali si bil ti tudi s hinavskim kušljejem izdan, po obrazu bijen, vjet, zapljevan, zasramovan, ka¬ kor jez? Ali si bil ti tudi tako grozo¬ vito bičan in s ternjem kronan, kakor jez? Ali je tvoj križ tako težak, kakor moj? Glej, kako dobro ti hočem. Premalo si maral za moj križ in moje terpljenje; zato sim ti poslal majhen križ, de hvaležno spoznavaš, koliko sim jez terpel iz ljubezni do tebe. Pokaži, de tudi ti mene ljubiš, in terpi to malo nadlogo iz ljubezni do mene. Žalostni zdihuje k Jezusu: O moj Jezus! kako majhen je moj križ proti tvojimu križu! Jez sam sim si križ težil z nejevoljo in nespametnim domišljevanjem. O kolike bolečine, koliko zasmehovanje, koliko zasramovanje in zaničevanje si ti terpel iz ljubezni do mene! Ali bi tedaj jez kar nič ne terpel iz ljubezni do tebe? Lej, moj Jezus! to malo, kar sedaj terpim, tiho darujem tvojimu ljubijočimu sercu; bodi s tem zadovoljili, dokler ti večiga terpljenja ne darujem. O kako težak je bil pač tvoj križ, ker me ta mali križ tako teži! Vekoma bodi češen in hvaljen! Amen. 187 111. štacijon. Jezus pade pervič pod križem. Jezus tolaži žalostne. (Iz. 35.) Glej, stiskani človek! v kolikih bole¬ činah in kako zaničevan sim pod križem jez sklonjen! Ali si tudi ti tako stiskan? Dolgo sim že čakal tvojiga poboljšanja. Dolgo sim že pričakoval, de bodeš spolnil dobre opomine, svete želje in sklepe, de bodeš resnično pokoro delal, in me tolažil v mojim križu. Nisim pak druziga dobil, kakor prazno listje obetavanja brez sadu po¬ kore in ljubezni, dolgo življenje polno grenkiga sadja: torej moram terte obre¬ zati, z nadlogo te iz spanja zbuditi, de boš boljši sadje rodil, in de ne boš padel v veči grehe. Žalostni zdihuje k Jezusu: O moj Jezus! kako ljubeznjivo me vlečeš k svoji ljubezni! kako moder, kako svet je tvoj namen! Ker v miru, v sreči nisim spoznal svoje nevarne mlačnosti, me mora križ k gorečnosti naganjati. Ti si sam tlačil grozdje, ter si nam zapustil nar slaji vino, svojo presveto kri, v vsakdanjo pijačo v presvetim zakramentu. Ob, obre¬ zuj, tlači, pokori me, dokler te ne bom 188 resnično ljubil, in sladkiga sadja svete lju¬ bezni obrodil! Ker je pa sveta ljubezen le tvoj dar, torej te ponižno prosim, o moj Jezus! dodeli mi jo po svoji neskončni milosti. Amen. IV. štacijoii. Jezus sreča svojo žalostno Mater. Jezus tolaži žalostne. (1. Kralj. 10.) Terpin! ali si ti tako odkritoserčen z menoj, kakor sim jez s teboj ? Jez in moja preljuba Mati sva le iskala tvojiga prida in tvojiga serca - , ti si pak svoje serce pre¬ več navezal na stvari. Nečimerno razve¬ seljevanje ti je bolj všeč, kakor moje bo¬ lečine, kakor moje terpljenje; zato nisi od¬ kritoserčen do mene. Ti bolj pri stvareh išeš svojiga veselja, kakor pri meni in pri moji ljubi Materi; torej moram jez razdreti to preveliko in tebi škodljivo prijaznost med tabo in stvarmi, de čmernost in zo- pernost tvoje serce silama od stvari od- terga in k meni oberne. Žalostni zdihuje k Jezusu: O moj Jezus! kako odkritoserčen si ti do mene, pa kako neodkritoserčen sim jez do tebe! Kolikrat me je nečimerno razve¬ seljevanje in pečanje s hudobnim svetam 189 odvračevalo od tvoje ljubezni in prijaznosti, in me je pripravilo v veliko nevarnost, tebe celo zgubiti! O Jezus! raztergaj vezi ne- cimerne ljubezni, de bom jez svetu križan, svet pa meni*, de se moje serce brez za- deržka k Bogu povzdiguje in le pri njem resnično ljubezen in prijaznost uživa. O Je¬ zus, o Marija, dajta mi milostno roko! Amen. V. slacijon. Simon pomaga Jezusu križ nesti. Jezus tolaži žalostne. (Mat. 23.) Kolikokrat, ljubi moj! o kolikokrat sim te hotel zbrati, kakor koklja zbira svoje pišeta pod peruti ; ti pa nisi hotel. Mimo sim te hotel k sebi vleci z ljubeznijo in dobrotljivostjo; ti pa nisi hotel, si me za¬ ničeval, mir razderl, in moje dobrote napčno obračal: torej te moram silama s križem in z nadlogo k sebi vleči, kakor sim Simona k križu primoral. Jez sim to storil, ne pa judje, de je križ Simonu veliko milost pri¬ dobil; prejmi tedaj ta križ od moje dobrot- nosti, terpi z menoj, in vdeleževal se bodeš mojiga zasluženja, in nabiral si ne¬ skončne zaklade moje milosti. žalostili zdihuje k Jezusu: O moj .Jezus! kako dobro mi hočeš! Zaslužil sim, de bi me bil popolnama za- 190 pustil in zavergel, ker sim se tvoji ljubezni tolikrat ustavljal; ti me pa tako po očetov¬ sko vabiš s križem, ki mi ga nakladaš, uživati tvojo ljubezen, tvojo milost. Voljno sprejmem tedaj ta križ iz tvoje milostljive roke: iz ljubezni do tebe, moj Jezus! bom terpel in molčal; daj mi le tvojo milost tukaj uživati, in nikdar več brez križa ži¬ veti, de bodem s teboj vekoma kraljeval. Amen. VI. štacijon. Veronika poda Jezusu potni pert. Jezus toži. (Raz. 3.) Ktere ljubim, jih tepem. Rad bi ti dal okusiti svojo sladko ljubezen, rad bi vtisnil svoj obraz v tvoje serce; ali tvoje serce je oslepila ljubezen do samiga sebe; v tebi je še toliko skrivnih napak in pregreškov, kijih nočeš spoznati; zato ti pošiljam ljudi, kteri na te gledajo, de ti lastno ljubezen odpravljajo, in de se tvoje serce pripravlja za mojo ljubezen ino milost. Torej jih ne smeš sovražiti, kteri te strahujejo, temuč ljubi in spoštuj jih, ker ti toliko koristijo in ti mojo ljubezen naklanjajo. Žalostni zdihuje k Jezusu : O moj Jezus! serčno mi je žal, de sim se tvoji ljubezni toliko časa ustavljal, in se 191 dal gospodovati svoji lastni ljubezni. Oh, naj sveti tvoja luč v mojim sercu, de vse pregreške, kteri mi branijo tebe ljubiti, prav spoznam, lastno ljubezen, ktera je strup moji duši, odpravim, in tebe resnično ljubim. O Jezus! daj mi le svojo močno gnado, de jih ljubim, kteri me strahujejo in grajajo, de jih resnično ljubim, se jim vselej prijazniga in hvaležniga skazujem, in tako zaslužim tvoje obličje gledati vekoma. Amen. VII. štacijon. Jezus pade drugič pod križem. Jezus uči. (Ps. 33.) Jez ležim pod križem zasmehovan in zaničevan! Premisli, ljubi moj! ti si to storil ; ti si zaničeval mene, svojiga Boga: torej si tudi ti sedaj zaničevan; ti si govoril zoper mene: torej sedaj tudi zoper tebe govore; ti si preganjal mene, svojiga Odre¬ šenika: torej si po pravici tudi ti prega¬ njan; s kakoršno mero si ti meni meril, s takošno jez tebi merim. Terpi tedaj z voljo, kar si meni že toliko časa pri¬ zadeval! Ljubi jih, ki te sovražijo; dobro govori od njih, kteri od tebe slabo govore; povračuj hudo z dobrim, tako boš svoje 192 sovražnike z ljubeznijo premagal, svojo in njih dušo rešil: zakaj ni je lepši čednosti, kakor ljubezen, poterpežljivost in mol¬ čečnost. Žalostni zdihuje k Jezusu: O moj Jezus! tolikrat sim te razžalil, toliko sramote in krivice sim ti prizadel; in ti molčiš, imaš poterpljenje z menoj! Kako bi pač smel jez grešnik godernjati, ker sim zaničevan, preganjan in ne dovolj spo¬ štovan, ko vender druziga nisim vreden, kakor zasramovanja in zasmehovanja? — O Jezus! iz ljubezni do tebe hočem v prihodnje z voljo molčati, vse prenašati, kteri kaj zoper mene mislijo, govore ali delajo, sovraštvo in hudobijo svojiga bliž- njiga z ljubeznijo in dobrotljivostjo prema¬ govati. O Jezus! poterdi me v teh mojih sklepih s svojo vsigamogočno gnado. Amen. Vlil. štaeijoii. Jezus sreča jeruzalemske žene. Jezus toži. (Iz. 49.) Duša moja! toliko te ljubim, de te nikdar ne morem pozabiti; toliko za te skerbim, de se ti nič hudiga ne sme zgoditi. Zakaj 193 imaš pa ti tako malo ljubezni, tako malo zaupanja do mene? Težko te čakam, de bi ti podaril svojih gnad; — zakaj te ni k meni? Glej, pošiljam ti križe in težave, jemljem ti vso človeško pomoč in tolažbo, ker te s tem želim k sebi pripeljati; glej, kako dobro ti hočem. Žalostni zdihuje k Jezusu: O moj Jezus! ti mi res dohro hočeš. Kako morem vender žalosten in neutolaž¬ ljiv biti, ker imam tako ljubiga Boga, kteri za me skerbi, kteri mi tolikanj želi pomagati? Glej, moj Jezus! sedaj pridem k tebi, sedaj kličem k tebi, in prosim, pomagaj mi in tolaži me. Ker tvoje serce tako silno hrepeni, pomagati mi, tolažiti me, te ponižno prosim, pomagaj mi sedaj v moji nadlogi! Amen. IX. štacijon. Jezus pade tretjič pod križem. Jezus uči in tolaži. (Raz. 3.) Glej! stojim pri vratih tvojiga serca bi terkam, in rad bi vanj šel, pa tvoje serce je zaklenjeno z lastno ljubeznijo in z na pub a m; zato te moram poniževati s križem in terpljenjem, de spoznavaš svojo 13 194 slabost in nezmožnost, in de ne daješ sebi časti in hvale, ampak meni. Ako se tako ponižuješ, v vsim le moje časti išeš, hočem iti v tvoje serce in vanj vliti svojo ljubezen in milost; kjer je pak napuli, ne dobi prostora ne ljubezen ne milost; jez sovražim prevzetne in ljubim ponižne. Žalostili zdihuje k Jezusu: O moj Jezus! preponižno te prosim, odpusti mi, ker sim se tvoji ljubezni, tvoji milosti toliko časa z napuham ustavljal, in sim ti svoje serce zaklepal. Sedaj spo¬ znam, kako nespametno sim delal. Jez nič nisim, nič nimam, nič ne morem, kakor le grešiti. O kako dobro je za me, de si me ponižal, o Jezus! Tebi edinimu bodi slava, čast in hvala, meni pa sramota, zasmeho¬ vanje in zaničevanje! Amen. X. štacijon. Jezusa slečejo in mu dajo želča piti. Jezus toži. (Jer. 23.) S pelinam si me napajal in z želčem nasitoval, ker preveč hrepeniš po mesenih slastih, po jedilih in pijačah, po sladkostih in veselicah tega sveta; s takim razvese¬ ljevanjem mojo ljubezen gasiš in mojo 195 milost zaničuješ; zato vlivam želča med tvoje veselje, de popolnama oslepljen mene ne zapustiš in se ne pogubiš. Ce se ti živeti toži, ti bo vsaj tudi grešiti zoperno. Žalostni zdihuje k Jezusu: O moj Jezus! večna hvala ti bodi, ker me tako ljubeznjivo kličeš k svoji ljubezni. Ni mi znana hujši in nevarniši vojska, kakor bojevanje zoper meseno poželenje, in to nevarnost si mi odvernil s križem, ki si mi ga poslal: pristudilo se mi je živ¬ ljenje in vse, kar mi življenje daje. O moj Jezus! pokori me, tepi me, de se moje meso poniža, in me nič več v greh ne vabi; napajaj me z vinam praviga kesanja, ktero izhaja iz ljubezni do tebe! Amen. XI. štacijon. Jezus križan. Jezus tolaži žalostne. (Ps. 79.) Žalostna duša! premišljuj me na terdim križu razpetiga, na rokah in nogah z žeblji pribitiga: ali mi je bilo pač mogoče še več terpeti? Glej, kakošen razloček delam med pobožnimi in hudobnimi: hu¬ dobne odpravljam s časnimi dobrotami, s častjo in bogastvam tega sveta, ker iz last- 13 * 196 niga zadolženja ne bodo uživali večniga ve¬ selja; pobožne pa nasitujem s solznim kruhara in z nadlogami, de bodo po časnim terpljenji vredni moje ljubezni in milosti, in pa tudi večniga veselja. Ali nočeš raji z menoj malo časa, kakor v peklu vekoma terpeti? Žalostili zdihuje k Jezusu: Preljubi Jezus! kako dobro mi hočeš! Nič več ne želim tega sveta uživati; stori me le vredniga svoje ljubezni, svo- jiga terpljenja; zakaj če imam tvojo lju¬ bezen, dobivam tudi v terpljenji in v križu več serčniga veselja, kakor v posvetnim razveseljevanji. S teboj terpeti, kruh grenkih solza jesti, bodi moje poživljanje. O Jezus! razsvetli in poterdi me. Amen. XII. štacijon. Jezus na križu umerje. Jezus žaluje. (Mat. 27.) Premišljuj, ljubi moj! kako visim na križu med razbojnikama, kako me z želčem napajajo, kako so me zapustili vsi ljudje in celo moj nebeški Oče. Ali si tudi ti tako zapušen, tudi v tolikih bolečinah? Serce sim si dal odpreti in prelil sim 197 poslednjo kapljo svoje kervi; — ali te nisim resnično ljubil ? S križem in ter- pljenjem očišujem serce in misli pravičnih, de naj ves svet spozna, de ne služijo Bogu zavoljo samopridnosti, ampak iz lju¬ bezni. Ako me hočeš resnično ljubiti, terpi z menoj; daruj mi svoje serce! Žalostni zdihuje k Jezusu: O moj Jezus! prav resnično te želim ljubiti, ker me ti tako resnično ljubiš, in ker si vreden neskončne ljubezni. Lej, moj Jezus! to malo, kar sedaj terpim, darujem tvojimu Ijubijočimu sercu v pri¬ čevanje, de imam ljubezen do tebe; po¬ šiljaj mi nadloge in težave, ako je tvoja sveta volja; daj mi le, de tebe ljubim in se nikdar ne ločim od tvoje ljubezni. Amen. XIII. štacijon. Jezns Marii v naročje položen. Jezus tolaži žalostne. (Ra*. 2.) K terc ljubim, jih tepem; le svoje ljube otroke strahujem, in kolikor bolj jih ljubim, toliko več križev jim pošiljam: ker me je nebeški Oče tolikanj ljubil, mi je tudi nar veči križ naložil. Noben človek ni več 198 terpel, kakor Marija, moja preljuba Mati, ker nobenima človeka Bog; ni bolj ljubil kakor njo. Moji nar ljubši prijatli imajo nar več terpljenja. Ako mi hočeš biti ljub otrok, poljubi mojo šibo ko znamnje moje ljubezni do tebe. Žalostni zdihuje k Jezusu: Preljubi Jezus! koliko gnado ima vender človek, ako si je svest tvoje lju¬ bezni! Ker si mi tedaj ta križ poslal, sim tudi prepričan, de me ljubiš. Ob, kaži mi le vselej svojo očetovsko šibo, de vem, de sim tvoj ljubi otrok. O ljubeznjiva, ža¬ lostna Mati Marija! s teboj hočem terpeti, s teboj Boga ljubiti. Oh, nikar ne pripusti, de bi ta križ, to veliko gnado napčno obračal, temuč daj, de po terpljenji veri čednost in ljubezen dosežem. Amen. XIV. štacijoii. Jezus v grob položen. Jezus tolaži žalostne. (Raz. 2.) Dragi moj terpin! ljubi, terpi, molči, bodi zvest do smerti, in dal ti bom krono večniga življenja. Le poterpi; zakaj vse terpljenje na zemlji ni nič proti večnimu veselju. Moje petere rane so znamnje 199 moje zmage, ljubezni in slave. Ako boš z menoj terpel, boš tudi z menoj gospo¬ doval; za časno uboštvo boš imel večno bogastvo, za kratko bolezen večno veselje, za zasmehovanje, zasramovanje in zaniče¬ vanje pa večno slavo, čast in veličastvo. Ljubi, terpi, molči, krona je že pri¬ pravljena. Žalostni zdihuje k Jezusu: O moj Jezus! koliko je plačilo, ktero si pripravil njim, kteri te ljubijo! Ako sim sedaj zavoljo tebe zaničevan, zasramovan, zasmehovan, bodem tam v večnim veli¬ častvu pri tebi in vsih svetnikih hvaljen, ljubljen in češen, in bom imel za kratko terpljenje večno veselje, večne dobrote. O moj Jezus! tvoje rane naj mi bodo pri- bežališe v križih in težavah; s teboj hočem terpeti na duši in telesu, in tako te hočem tudi vekoma ljubiti, hvaliti in častiti. Amen. 200 ©srn! krilec pt za pobožne in bogoljubne duše. 5I. štacijon. Jezus krivično v sniert obsojen. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s križem svojim svet odrešil. (Tako se začne vsak štacijon.) Preljubi Jezus! žalosten sim, in žalosti ne bom zakrival. Zal, zelo žal mi je, o Jezus! de sim tebe, nedolžnost, tolikokrat žalil, se te in te hudobije toliko časa deržal. Ti si nedolžin v govorjenji, nedolžin v ser¬ cu, v terpljenji, v vsim si nedolžin 5 in jez bu- dovoljni grešnik sim tebe, zgolj samo ne¬ dolžnost in ljubezen, tolikokrat zaničeval! Jez sim grešnik v govorjenji, v sercu, v vsili udih; zavoljo tega so s teboj tako neusmiljeno ravnali. Oh, to me peče, pre¬ ljubi Jezus! sedaj bi te rad prav ljubil, pa ne morem; zakaj ti si nedolžnost, jez sim pa grešnik, in tako se ne moreva združiti. • Prosim te tedaj zavoljo tvoje ne¬ dolžnosti, daj mi gnado, resnično pokoriti 201 se, de se bom mogel, s pokoro očišen, s teboj v ljubezni skleniti in po tem življenji te vekoma uživati. Amen. Oče naš. Češena Marija. Čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas. (Tako se sklene vsak štacijon.) II. štacijon. Jezus s križem obložen. Božja ljubezen! ti z veseljem križ sprejmeš; če tedaj hočem tebe ljubiti, moram tudi križ ljubiti. In ker sim grešnik, se moram tudi sam pokoriti: to pa ni drugač mogoče kakor le s križem in terpljenjem, z nepre- nehanim zatajevanjem in krotenjem svojih počutkov. Znana ti je pa, o Jezus! moja slabost; ker sim od začetka popačen, se bojim križa: zato je moje pokorjenje tako majhno in ne zadostuje za moje tako obilne grehe. Zatorej te prosim, preljubi Jezus! ti sam me pokori, ti sam mi križ naloži, de toliko hitreje pridem k ljubezni; zakaj ti bolje veš, kaj se mi spodobi, in kaj morem prenesti. • Prosim te zavoljo solza, ktere si iz ljubezni točil, daj mi tudi ve¬ selje k terpljenju; daj mi ljubezen do križa, daj mi želje po nadlogah in težavah, kakor si jih dal svetimu Frančišku, sveti Terezii in družim svetnikam; sej imaš še 202 več tacih gnad; dodeli jih tedaj tudi meni po svoji neskončni milosti. Amen. III. štacijon. Jezus pade penic pod križem. Preljubeznjivi Jezus! ves oslabljen ležiš pod križem. Aloji veliki grehi so krivi tvoji ga padca. O moj Jezus! veliko¬ krat sim maloserčen, ker se ne morem greha obvarovati, ker tolikokrat zopet padem. S tem sicer kažeš svojo ljubezen: ti pustiš grešniku grešiti in tudi dolgo časa v grehih živeti, de je potlej njegova pokora toliko bolj goreča, toliko veči in stanovitniši 5 zato si pripustil, de je Mag¬ dalena tako zelo grešila, pa njena pokora je bila potem tudi silno velika; Peter te je sicer trikrat zatajil, pa njegove spo¬ korne solze so bile potem toliko grenejši. * Glej, moj Jezus! jez sini čezobilno grešil, pomagaj mi vender vstati, daj mi točiti solze iz ljubezni, kakor Petru, daj mi tako pokoro delati, kakoršno je delala Magdalena. Sej je že čas tebe ljubiti! Ali mi ne boš dal toliko časa za ljubezen, o Jezus! kolikor časa sim v grehu zapra¬ vil? Nikdar več nočem grešiti; pokoriti se hočem, in te ljubiti zdaj in vekomaj. Amen. 203 IV. štacijon. Jezus sreča svojo žalostno Mater. Marija, Mati lepe ljubezni, sreča mojiga Odrešenika, in le sam Janez je pri Marii in se britko joka nad Jezusam, svojim to¬ likanj ljubim učenikam. Oh, ljubezen Božja! kako malo jih je, kteri te resnično ljubijo, kteri so zvesti v tvoji ljubezni! O kako res je: ^Ljubezen ni ljubljena ! 1,4 Ljudje ljubijo bogastvo, veselje, lepoto stvarjenih reči, — tebe pa, o Jezus! ki si veselje pobožnih duš, nar veči dobrota, neskončna lepota, nočejo ljubiti! Preljubi Jezus! ali hočeš od svoje ljubezni tudi mene odločiti? Ti išeš človeških sere; glej! jez ti darujem vse svoje serce; na¬ polni vender moje serce s svojo ljubeznijo! Mati lepe ljubezni! sprosi, de bom s teboj tudi jez ljubil Jezusa iz vsiga svojiga serca. Amen. V. štacijon. Simon pomaga Jezusu križ nesti. Ne le, de nisi ljubljen, o moj Jezus! še zaničevan si bil iz ljubezni do mene, zaničevan pa tako, de se te je tudi pri- prosti Simon sramoval. Zakaj si tako za¬ ničevan, preljubi Jezus! Sej le tebi gre 204 vsa čast, vsa ljubezen, vsa hvala! Oh, tega zaničevanja so krivi moji grehi, ki si jih na se vzel! zavoljo mene si zani¬ čevan. Jez sim zaslužil zasramovanje in zasmehovanje, in ti terpiš zavoljo mene. Oh! daj mi le priliko, de bodem iz ljubezni do tebe zaničevan 5 zakaj meni gre zasra¬ movanje in zasmehovanje; tebi samimu pa vsa čast in hvala; jez bodi zaničevan, ti pa hvaljen vekoma. Amen. VI. štacijon. Veronika poda Jezusu potni pert. Preljubi Zveličar! koliko časa bom še živel v dušni temoti in v zapušenji? Vem, o Jezus! ti nas dolgo pušaš v temoti, de nam je luč toliko koristneji in prijetneji, kolikor dalj smo jo pogrešali; kako dolgo sim pa že v dušnih stiskah? kako dolgo že zdihujem? O pokaži mi svoje obličje! Obernil si od mene svoj obraz, skril si mi svojo lepoto! Ali se je tedaj čuditi, de sim v toliki dušni temoti zašel, in se zgu¬ bil v stvarjenih lepotah ? - Sedaj pa, o Božja luč! zatisnem stvarem svoje oči, in željno pričakujem, de se ljubeznjivo na me ozreš. Ako mi pa vender vse moje žive dni ne pošlješ žarka svoje luči in znotranjiga 305 tolažila, zgodi se tvoja volja: sej nisim nič boljšiga zaslužil. Hrepenim pa že skorej umreti, o Ženin moje duše! de te bom večno gledal in ljubil. Amen. VII. štacijon. Jezus pade drugič pod križem. O veliki Bog! kako močna je ljubezen! Že drugič padeš pod križem, in vender še ne jeujaš ljubiti! Jez pa po toliko pre¬ jetih dobrotah še nisim začel te prav lju¬ biti : temuč se vedno še v greh povračam! Kdo je tega kriv? Jez sam sim kriv, ker svojiga hudiga nagnjenja po vsi svoji moči ne zatiram, ker tvojiga navdihovanja in opominjevanja ne puslušam, ker svojih skritih grehov nočem spoznati in jih od¬ pravljati, ker toliko in toliko gnad ne¬ hvaležno zanemarjam.' Preljubi Jezus! kako dolgo se bom še ustavljal tvoji ljubezni? Daj mi gnado, svoje grehe prav spoznati, dobro od hudiga ločiti; pošlji mi ljudi, de me poduče in na pravo pot pripeljajo; očisti me tudi skrivnih grehov, de te bodem zvesto ljubil. Amen. 206 VIII. štacijon. Jezus sreča jeruzalemske žene. Jezus, moja edina tolažba! koliko solza si ti prelil iz ljubezni do mene, kako malo pa jez iz ljubezni do tebe! Služabnik je ža¬ losten, ako se svojimu gospodu zameri; jez pa nisim bil žalosten, ko sim se tebi, svojimu Gospodu, tolikokrat zameril! Otrok se britko joka, ako je zgubil očeta; jez revni, zapušeni otrok sim tebe, svojiga tolikanj ljubiga Očeta, prevelikrat zgubil z grehi, in pri vsem tem se nisim jokal! Nevesta se ne da utolažiti, ako se ženinu hudo godi; tebi. Božji ženin! se neizrečeno hudo godi: ti si vjet, sovan, zapljevan, zasramovan, k smerti peljan; in jez te pri vsem tem tako malo milujem.' Preljubi Jezus! omeči mi vender serce, de se iz ljubezni do tebe jokam zlasti zavoljo svo¬ jih grehov, s kterimi sim te tolikokrat razžalil. Jezus! daj mi solze prave lju¬ bezni in praviga kesanja. Amen. IX. štacijon. Jezus pade tretjič pod križem. Jezus, neskončno veličastvo, leži tukaj pod križem! Veliki Bog! bolj me ne moreš 207 ponižati*, pa me tudi ne moreš bolj ljubiti! Tako ravnaš s svojimi služabniki: kolikor bolj se ponižujejo zavoljo tebe, s toliko več gnadami jih obdaruješ. Zakaj te je Fran¬ čišek Serafinski toliko ljubil? Ker je bil toliko ponižen. • Ker te tedaj brez poniž¬ nosti ne morem ljubiti, te prosim, daj mi gnado ponižnosti, de bodem ponižen v sercu, ponižen v govorjenji, ponižen v djanji, de se prav spoznam, samimu sebi nič ne upam, sainiga sebe zaničujem, vse druge ljudi čislam, spoštujem in ljubim, in se vsim pod- ložniga skazujem, de bom v ponižnosti tebi podoben, in s teboj eniga duha in enih misel. O moj neskončno ponižni Odrešenik! daj mi pravo ponižnost, ktera je podlaga vsili čednost. Amen. X. štacijon. Jezusa slečejo in mu dajo žclča piti. Preljubi Jezus! koliko si terpel zavoljo mojih nečistih grehov! kolike bolečine si mogel prestati zavoljo moje mesene pože- Ijivosti! Oh! kolikrat me je grešno poželenje odvračevalo od tvoje ljubezni! Razvajeno meso je strup Božji ljubezni. Ti si gola čistost*, jez sim pa tako poželjiv, tako mesen, — kako se morem tedaj s teboj v ljubezni 208 združiti? Sej veš, o Jezus! de nar manjši skušnjave ne morem premagati brez tvoje gnade; pridi tedaj v moje serce in prebivaj v njem, in daj mi, de se mi studi vsa slad- nost in nečistost. Spomni se vender, koli- košno gnado si dodelil grešni Magdaleni; to gnado tudi meni dodeli, čisto serce nam¬ reč, de se mi mesenost studi, sej ali sovražiti moram meso, ali pa tebe. O prečista lju¬ bezen! raji te imam, kakor vse posvetno veselje; vekoma te hočem ljubiti! Amen. XI. štacijon. Jezus križam O kako močna je ljubezen, ki je vsiga- mogočniga Boga na križ pribila! O Božja ljubezen! daj mi prostost Božjih otrok, de me ne bo grešno poželenje v greh vleklo, temuč de naj me le sveta ljubezen vodi. Zatisni mi oči, de nič ne bom gledal, kar je zoper sveto ljubezen: zaveži mi jezik, de ne bom nič govoril, kar je zoper sveto ljubezen; zveži mi roke in noge, de bodo le sveti ljubezni služile. Kakošne bolečine terpiš, ker si z žeblji na križ pribit in ves oslabljen.' O Božja ljubezen! pridi v moje serce, de se v miru ohrani. Ne napuh, ne serd, ne poželjivost, ampak lju- 209 bežen naj vodi moj jezik, moje oči, moje roke in noge; Jezus, moja križana ljubezen, vodi moje misli in dela; Jezus, prečisti ženin moje duše, živi v meni, in jez v tebi! Amen. XII. štacijon. Jezus na križu uinerjc. Dokončano je: greh je zbrisan, smert je premagana, vrata v večno življenje so odperte, meso in svet sta osramotena, satan je oslabljen in potert. Tedaj vsi sovražniki niso imeli dovolj moči, Jezusa premagati in ga odverniti od ljubezni, ki jo je imel do mene.-Preljubi Jezus! vra¬ ta Božje ljubezni, tvoje rane so odperte; smem tedaj vanje iti po neskončne zaklade, ki si mi jih pridobil s svojo smertjo; kaj me bo sedaj še ločilo od tvoje ljubezni V 5 ,Ali nadloga? ali stiska? ali la¬ kota? ali nagota? ali nevarnost? ali preganjanje? ali meč?“ (Ri m - 8 , 35.) Nobena — ne človeška ne peklenska moč naj me ne loči od Kristusove ljubezni. Le njega hočem ljubiti, ker me je poprej ljubil. Njemu hočem živeti in umreti. Amen. 14 310 XIII. štacijon. Jezus Marii y naročje položen. O Marija! ti si Mati britkih bolečin, in Mati lepe ljubezni! Tebi zročim svoje serce, vse njegove nagnjenja in moči, skri mi jih v Jezusove presvete rane. Ža¬ lostna Mati! uči me Jezusa prav spoznati in ž njim terpeti; vse svoje skerbi torej tebi izročim.' Ti si moja Mati, in jez tvoj otrok; skerbi tedaj za me po materni dobrot¬ ljivosti. Ti si moja Gospa, jez tvoj služabnik; varuj in ohrani me tedaj po svoji mogoč¬ nosti. Ti si moja besednica; govori tedaj in prosi za me pri svojim preljubim Sinu. Želim odpušenja svojih grehov, želim po¬ nižnosti, želim lepe ljubezni: prosi za me, o Marija! Sprosi mi pri Jezusu, de bodem otrok lepe ljubezni. Amen. XIV. štacijon. Jezus v grob položen. S sv. Terezijo moram klicati: Kako hitro si pozabil moje grehe, o Jezus! za¬ pustil si mi pa svoje petere kervave rane, iz kterih nepreneliama teče milost in lju¬ bezen, — tedaj se lahko poživim, ako se hočem. Daješ se mi v presvetim zakra- 311 mentu z dušo in s telesam, in tukaj teko studenci, de smem reči: Ti si moj, tvoji zakladi so moji. O velika ljubezen! ali je tako hitro pozabljena velika krivica, ktero sim ti bil storil ? Ali nič več ne veš, kako zelo sim te zaničeval? Nočem te opomniti, de me zavoljo moje nezvestobe po svoji pra¬ vici tepi, temuč le povedati ti hočem, kako močno mi tvoja ljubezen v serce sega, in kako zelo me peko moji grehi/ O Božja lju¬ bezen! vzemi me kmalo k sebi v nebeško domovino in sicer zato, de ne bom nikdar več grešil, in de te bom prav stanovitno ljubil, kakor te ljubijo angelji in svetniki v nebesih. Pridi kmalo, pridi, o moj Jezus! oh, pridi! Amen. 212 kril©? pt za dan svetiga obhajila. I. štacijon. Jezus krivično v smert obsojen. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s križem svojim svet odrešil. (Tako sc začne vsak štacijon.) Jezus govori duši na serce. (Visoka pes. 8.) JJl jubezen je močna kakor smert“; smert namreč se ne boji nobene sile, in ne gleda ne na bogastvo ne na uboštvo, ne na mladost ne na starost, ne na lepoto ne na prilizovanje, ne na hvalo ne na kle¬ tev; umreti se mora. Tako tudi prava ljubezen; ona se ne da ne ostrašiti ne odverniti; ljubiti se mora. Glej, duša moja! koliko te ljubim. V smert sim obsojen, in vender te še ljubim! Ljubezen me je skrila v presvetim zakramentu; ako ravno sim vedil, de bodem malo ljubezni prejemal, nehvaležnosti, zasramovanja in zasmeho¬ vanja pa veliko, se vender nisim dal odver- 213 niti ; ljubiti te moram. Ali me tudi ti tako ljubiš? Duša odgovori: Preljubeznjivi Jezus! jez te nisim tako ljubila. Tvoja ljubezen je tako močna, de se naši hudobii ne da premagati, temuč de se še bolj vnema: ne smert ne sramota, ne zaničevanje ne zasmehovanje te ni moglo odverniti od ljubezni. O skrita lju¬ bezen! kolikrat sim se od tebe odvernila, kako malo sim te ljubila! Oh, kako mi je žal, de take ljubezni nisim ljubila; ti si pri meni v presvetim zakramentu, ne de bi me strahoval, temuč, de me ljubiš kakor odrešenik, kakor oče, kakor ženin. O lju¬ bezen! kdo bi te tedaj ne ljubil? Ljubiti te hočem zdaj in vekomaj. Amen. Oče naš. Češena Marija. Čast bodi. V. Ljubljeno, hvaljeno, češeno bodi presveto rešuje Telo! O. Odslej vse večne čase. Amen. (Tako se sklene vsak štacijon.) II. štacijon. Jezus s križem obložen. Jezus govori duši tia serce. (Vis. pes. 0.) Duša moja! verni se s hudobniga pota, de spoznaš mojo ljubezen. Verni se s pota 214 posvetnima razveseljevanja, in hodi z menoj po križevim potu, po potu zveličavnima krotenja z molitvijo, s čuvanjem in poštam, če ne, ne moreš okusiti angeljske jedi, moje sladke ljubezni! Odpravi napuh, jezo, krivico: če ne, ti ne morem nobene milosti pri svetim obhajilu podeliti! Odpravi mlač¬ nost in nehvaležnost; ljubi moj križ, imej veči spoštovanje, češenje in ljubezen do nar svetejšima zakramenta; večkrat ma pre¬ jemaj, boljši se k njemu pripravljaj, in dal ti bom uživati njemov sladki sad. Duša skesano odgovori: O moj Jezus! kolika je tvoja ljubezen! Kolikrat si me klical k svoji ljubezni! Ko¬ liko časa si imel z menoj poterpljenje! Jez pa toliko časa nisim hotla slišati tvo¬ jima klica, toliko časa sim v zlo obračala tvojo ljubezen; toliko časa sim zahajala po m re šnih potih, in sim zaničevala tvojo ljubezen, tvoj križ! Sej si ti sam v nar svetejšim zakramentu pričujoč, in jez sim te tako slabo častila! Ti za me nosiš križ, ti se mi daješ v jed, — kakošno hvalo, kakošno ljubezen, kakošno čast sim ti jez za tvojo ljubezen skazovala! Kako slabo sim se pripravljala k ti nebeški večerji! Oh, to me peče. O moj Jezus! vernem 215 se, k tebi pridem; pokaži mi svojo nek¬ danjo ljubezen, in ohrani me v nji zdaj iti na vekomaj. Amen. III. štacijon. Jezus pade pervič pod križem. Jezus govori duši na serce. (Vis. pes. 2.) „Vstani, hiti, prijatlica moja!“ zbudi se iz grešnika spanja in iz neob¬ čutljive mlačnosti, odtergaj svoje serce od pozeineljskiga, kar te bolj k tlam tisi, kakor mene križ. Glej! jez sim živi kruh, ki daje življenje in moč: vstani, hiti k meni z velikim hrepenenjem. Kolikor veči je tvoje hrepenenje po meni, toliko veči lju¬ bezen ino moč boš v sebi občutila. Pokon¬ čaj v sebi grešne želje, de bodo svete želje v tvojim sercu prebivale. Duša odgovori: Iskala sim ga, kogar ljubi moja duša, pa ga nisim najdla, ker še nisim prav resnične volje imela, nič več ne grešiti, in tudi ne prave želje, se ž njim skleniti. Sedaj pa hočem k tebi hiteti, o moj Jezus! Desiravno sim doslej dovolj skusila svojo slabost in mlačnost, imam vender veliko zaupanje v tebe in veliko hrepenenje po tebi, ker si jed močnim, ker se z njeno 216 močjo lahko varujem vsili grehov, lahko premagam vse sovražnike. O kolikrat bi bila padla, kolikrat bi bila grešila, ko bi ne bila s to jedjo uterjena in ohranjena! Poterdi me še bolj, o kruh angeljski! de prihajam čezdalje bolj goreča, in nikoli več v noben greh ne privolim. Amen. IV. štacijon. Jezus sreča svojo žalostno Mater. Jezus govori duši na serce. (Vis. pes. 8.) „Kdo je ona, ki pride iz pušave, polna oves e Ij en ja? Pod jablano sim te zbudil“, o duša, nevesta moja! ondi je bila tvoja mati Eva s prepovedanim sadam popačena; pa z drevesam svetiga križa sim ti pridobil drugi sad, svoje lastno meso in svojo lastno kri, dušam v jed, ktera ima vse razveseljenje v sebi. Vender je pa ta jed le za tiste, kteri sovražijo grešno veselje in sladnosti tega sveta, in ki se ogibajo nepotrebnih drušin, ter pri meni in pri moji Materi išejo veselja. Duša odgovori: Ob babilonskih rekah, v posvetnim razveseljevanji in v mesenih sladnostili sim sedela, ter se jokala, ko sim se Sijona spominjala. O kakošno nebeško veselje 217 uživajo otroci Božji z angeljsko jedjo iz Jezusovih ran! O moj Jezus! daj mi v tej angeljski jedi okusiti tvojo sladko lju¬ bezen, ogreni mi meseno sladnost, neči- merno veselje v posvetnih družinah. O de bi vredna bila dušne hrane Jezusovih svetih ran, sladkiga tolažila iz nar slajših ust Matere Marije! O Marija! bodi mi ljuba Mati, in vleci k sebi moje serce. Amen. V. štacijon. Simon pomaga Jezusu križ nesti. Jezus govori duši na serce. (Vis. [>es. 5.) „Odpri mi, moja sestra , 44 moja duša! v tvojim sercu hočem prebivati, dolgo že in težko sim čakal; moje gnade ti bom podelil, dal ti bom okusiti svojo nar slaji ljubezen; ne zaničuj mojiga križa, ne za¬ metuj moje ljubezni. Duša odgovori: To je glas mojiga Jezusa, mojiga Iju- biga ženina, ki terka pri meni. O velika ljubezen! Pridi, Jezus moj! pridi, nikoli več ne boš zopet tako dolgo čakal; lej, serce, pamet, voljo, um, vse ti hočem da¬ rovati. Tolikanj hrepeniš po meni, in želiš, de bi te jez prejemala, uživala, ljubila, s 218 teboj se združevala! Ker zavoljo tolike ljubezni ne moreš biti brez mene, daj mi, de bom tudi jez imela tako ljubezen do tebe, tako hrepenenje po tebi, de se me bodeš veselil. Razsvetli moj um, napolni moje serce s svojo ljubeznijo. Sej dru- ziga ne želim, kakor tebe resnično ljubiti in s teboj križ nositi. O moj Jezus! po- terdi me v ti sveti želji. Amen. VI. štacijon. Veronika poda Jezusu potni pcrt. Jezus govori duši na serce. (Vis. pes. 1.) „Lepa si, prijatlica moja! lepa si!“ lepa na duši, ki je bila ocišena z mojo kervijo, lepa v čednostih, v ponižnosti, v ljubezni, v poterpežljivosti, v pokoršini; lepa na telesu, v zunanjim svetim obna¬ šanji, prijazna, spodobna, čista. Ta lepota izhaja od mene, in kaže, de si moja lju¬ bezen, moja nevesta, nad ktero imam do- padajenje. Duša odgovori: O moj Jezus! sram me je slišati ta prijazni glas tvoje ljubezni, ker nimam čednosti, in sim se z greham tako zelo ogerdila. Ti kažeš svoje obličje njim, kteri te ljubijo, kteri so čistiga serca, le ti te 219 morejo gledati, in v tem gledanji vedno rastejo v ljubezni, in ljubezen jih tako lepe dela. Preljubi Jezus! pri svetim obhajilu sim se s teboj natanko sklenila, in sim tedaj tvoja nevesta. Božja ljubezen! ker si me iz gole milosti sprejela za svojo nevesto, obleci in ozaljšaj me tudi po svoji ljubezni; daj mi tudi tisto lepoto, ktero si dal svojimu nar ljubšimu učencu Janezu, namreč ponižnost, krotkost, poterpežljivost, čistost in ljubezen, de se mi sovražniki ne bodo posmehovali, in de vsak spozna, de sim jez tvoja nevesta, in de si ti moj preljubi ženin. Amen. VII. štacijon. Jezus pade drugič pod križem. Jezus govori duši na serce. (Vis. pes. 8.) vSvetilnica, serce moje neveste, je polna ognjenih žarkov; ogenj je goreča ljubezen, ki vse pokonča, kar moji ljubezni zoperva, ki ne more terpeti, de me drugi ne ljubijo, de me še celo zaničujejo, nevredno zauži- vajo, z nogami teptajo in iz serca pahajo. Zatorej je pobožna duša polna gorečnosti, z lepim zgledam, z molitevjo, učenjem in svarjenjem duš pridobivati in mojo čast poviševati: to je sad svetiga obhajila. 220 Duša odgovori: 0 moj Jezus! na svet si prišel ogenj u/gat, in ti sani si ogenj goreče ljubezni, skrit v zakramentu prečudne ljubezni. Ogenj Božje ljubezni! vnemi moje serce, de tvojo čast povišujem, de moja tolikanj goreča ljubezen tudi druge razsvetluje, vnema, ogreva, liudiga varuje in k dobrimu spodbuduje. O moj Jezus! kako mi je težko, de je na svetu še toliko tacili, ki te zaničujejo in tvojo presveto kri z no¬ gami teptajo! O Jezus! ki prebivaš v mojim sercu, — kako morem brez solza gledati, de se toliko blažili, neumerljivili duš vekoma pogubi, ki si jih ti z lastno kervijo tako drago odkupil! O Jezus! ostani v meni in jez v tebi, de sad obrodim. Daj ognja, daj plamenov! Amen. VIII. štacijon. Jezus sreča jeruzalemske žene. Jezus govori duši na serce. (Vis. pes. 8.) „Lepe so tvoje lica, nevesta moja“, duša moja! ker so jih oblile solze resničniga kesanja iz ljubezni do mene. Jokaš se zavoljo mojih bolečin, zavoljo mojiga zasramovanja in zaničevanja, ki sim ga terpel; jokaš se zavoljo svojih in 221 vsih drugih grehov; te solze mi tolažijo serce; varuj se grehov in samopašnosti, očisti si serce, in glej, de boš lepa in prijetna v mojih očeh. Duša odgovori: O moj Jezus! kdo bi se ne jokal, ko vidi, de tebe, večno lepoto, tvoji sovražniki oskrunjajo,po blatu mandrajo,in zaničujejo? Ti išeš odkritih sere; o kako malo jih nahajaš! Ti si gola ljubezen; oh, kako malo jih je, ki te ljubijo! Kolikrat sim te zaničevala! Ti si zmiram pri nas v pre¬ svetim zakramentu, in ne moreš biti dovolj ljubljen, hvaljen in češen: pa koliko jih je, ki te sovražijo, preklinjajo, zaničujejo! Ti nas tako ljubeznjivo vabiš k svoji ljubezni, k večerji in večnimu veselju; mi pak od tebe bežimo! Oh, kdo bi se ne jokal ? Lju¬ bezen ni ljubljena! O Jezus! daj nam solza, de se jokamo nad svojo slepoto in hudobijo. Amen. IX. štacijon. Jezus pade tretjič pod križem. Jezus govori duši na serce. (Vis, pes. V) Duša moja, preljuba nevesta! „tvoje oči so golobje 14 , priproste ino čiste, ker ne gledaš na se, ampak le na me, ker 222 ne išeš svoje, ampak moje časti in mojiga dopadajenja. Vidila si me na tleh pod križem, pod nogami grešnikov, v presve¬ tim zakramentu, skritiga in zaničevaniga; zato si nisi upala povzdigniti se v mislih. S to sveto priprostostjo in ponižnostjo si si naklonila moje serce, in tvoje serce brez napuha in lastne ljubezni je zaslužilo v svetim obhajilu razsvetljeno biti. Duša odgovori: „Kadar je kralj na svojim le- žišu, daje svoj duh moja narda (Visok. pes. 1, 11.). Kadar ti, moj Jezus, kralj nebes in zemlje! v mojim sercu počivaš, množiš in zvišuješ v meni lepe čednosti, ktere dober duh okrog sebe razširjajo; zlasti pa budiš v meni ponižnost. In res, kako bi se ne poniževala v prah, ko tebe, neskončniga Boga, pod križem v blatu vidim? Kako bi ne bila vsa ponižna, ko premišljujem tvojo tako in toliko ponižnost, de tudi k meni, revni stvari, prideš ? Ti si vsigamogočnost, jez pa slabost; ti luč, jez patemota; ti dobrota, jez pa hudobija; ti si neskončno lep, jez sim pa ostudna; *) „Narda“ je zelišč, iz kteriga se napravlja drago in dišeče olje, in je s svojim lepim duham podoba množili čednost, ki se v pobožni duši razodevajo, in lep duh okrog sebe razširjajo. m in ti prideš k meni? O kolika ponižnost! 0 Jezus! daj mi priprosto, odkrito in po¬ nižno serce. Amen. X. štacijon. Jezusa slečejo in mu dajo želča piti. .Jezus govori clnši na serce. (Vis. ]ies. 5.) „Prišel sim na svoj vert“, v serce svoje neveste, pobožne duše; „požeI sim svojo miro w ; moje rane in bolečine, želč in kis so moji nevesti, pobožni duši zavoljo neprenehaniga miloserčniga pre¬ mišljevanja globoko v sercu; tukaj uživam vino in mleko, ljubezen in čistost; moja nevesta je kakor lilija med ternjem, živela je med hudobnimi kakor angelj, njeno edino veselje je pri meni biti, mesena sladnost ji je grenkejši kakor želč, ker ji moja ljubezen in moje bolečine globoko v sercu tiče. Duša odgovori: „Sever, vzdigni se, in pridi, j u g l u Pridi, o ljubezen, sveti Duh! „p r e- pihuj moj vert“, moje serce, de teko v meni solze resničniga kesanja in prave ljubezni, ker še nisim prav živela, ker Iju- bimu Jezusu še nisim veselja delala! O Jezus! naj teko tvoje rane, de mi ogre- 224 ni jo vse posvetno veselje! Moj ljubi je moj, ker se je z menoj zaročil in sklenil v svetim obhajilu, in jez sim njegova. 0 Jezus! ti si moj, tvoje serce je moje; s tvojo v si ga m o go č nos tj o morem premagati, s tvojo modrostjo umeti, s tvojo ljubeznijo ljubiti; ti si moj, in jez sim tvoja, moje serce je tvoje; vsim stvarem dam slovo, nič druziga ne ljubim, nič druziga ne želim, kakor tebe ljubiti. O Jezus! nikdar več ne hodi od mene! Amen. XI. štacijon. Jezus križan. Jezus govori duši. (Vis. pes. 4.) „Zapert vert si, moja nevesta**, duša moja! „zapert vert, zapečaten studenec 44 : zapiraš namreč oči, ušesa, jezik, roke in noge, de sovražnik, greh, ne more priti v tvoje serce, de nisim za- derževan, in de morem v tvojim sercu, kakor v zapečatenim studencu, svojo lju¬ bezen izlivati in rodovitno delati. Duša odgovori: O moj Jezus! z ostrimi žeblji so te pribili na križ; pri svetim obhajilu si se zaklenil v moje serce v znamnje svoje lju¬ bezni. Torej hočem zakleniti svoje serce 225 vsim, kteri po moji ljubezni hrepenijo, ter me vabijo, de naj bi jih ljubila. Tebi pa, o Jezus! izročim ključe od svojiga ser¬ ca; nobena stvar naj ne pride vanj; kar mi stvari skozi moje počutke dobriga ponujajo, dobivam sto in stokrat boljši v tebi in pri tebi, o ljubi Jezus! in zatorej bodi moje serce le tebi odperto. Amen. XII. štacijon. Jezus mi križu umerjc. Jezus govori duši. (Vis. pes. i.) ,,Ranila si mi serce, nevesta moja! ranila si mi serce“, duša mo¬ ja! ker odkritoserčno želiš mene ljubiti, le meni dopasti, sebi in vsim stvarem umreti, in meni samimu služiti; zato ti je moje serce odperto; jemlji iz njega, kar hočeš, vodo ali kri; jez sam sim tvoja jed in pijača, jez sim tvoje veselje. Duša odgovori: O Jezus! umeri si za me na križu, pa po smerti si vedno živ pri nas; ti si kruh življenja; kdor ga je, ne bo umeri, ampak bo živel vekoma: ljubezen je živ¬ ljenje. O ljubi joče, ranjeno serce Jezu¬ sovo! bodi ljubljeno in vekoma hvaljeno! I*aj, križana ljubezen! de ta živi kruh 15 226 vredno uživam, de z njegovo močjo pre¬ greham , napuhu, lakomnosti, jezi, ne¬ čistosti čezdalje bolj umiram, in de se lju¬ bezen v meni čezdalje bolj vnema. Ogenj Božje ljubezni! vnemi moje serce. O de bi te mogla kmalo viditi! Živim sicer, pa ne jez, ampak Jezus živi v meni; njego¬ va ljubezen naj gori v meni. Amen. XIII. štacijon. Jezusa s križa snamejo in Marii v naročje poleže. Marija govori. (Vis. pes. 2, 4-.) ^Podpirajte me s cveticami, osujte me z jabelki, ker od ljube¬ zni o m e d 1 u j e m“, ker j e m oj p rel j u b i Sin, kteriga tako priserčno ljubim, tako grozovito zdelan, ranjen, umorjen. Od ljubezni omedlevam, ker jih tako malo pozna njegovo ljubezen, njegovo terplje- nje; od ljubezni omedlevam, ker moj Jezus ljudi toliko ljubi, se jim samiga v jed da¬ je , in je pri vsem tem tako malo ljubljen, ker njegova ljubezen tako malo sadu ro¬ di. Kako malo je v presvetim zakramentu obiskovan, kako malo česen, kako malo¬ krat in kako merzlo sprejeman! Krepčajte me s cveticami svetih čednost, pobožne duše! poživljajte moje slabo, Ijubijoče serce. 22? Duša odgovori: „Kako si lepa“, milostljiva, ljubez- njiva, žalostna Mati Marija! „ V s a si le¬ pa, madeža ni na tebi a , vse čednosti imaš; zato si ti sama vredna, Jezusa v svojim naročji imeti, v svojim sercu no¬ siti. Tvoje serce je cvetličnato, milosti in čednosti polno; tebi zročim svoje serce in vse njegove moči; tvoja sim, o Marija! Oh, obleci, obogati me s svojimi čednost¬ mi; daj mi nekoliko svoje čistosti, po¬ nižnosti, krotkosti, pokoršine in ljubezni. Oh! ko bi mogla Jezusa tako ljubiti, tako častiti, tako uživati, kakor ti, o Marija! Oh! pomagaj, de bom vredna njegove ljubezni; zakaj po tebi teko meni v zve¬ ličanje njegove rane. Oh! ko bi mogla namestiti, kar ljudje mojimu Bogu v tem zakramentu neskončne ljubezni utergujejo! V^saj prizadevala si bom, ta presveti za¬ krament večkrat in z veči gorečnostjo obiskavati in uživati. Amen. XIV. štacijon. Jezus v grob položen. Duša govori. (Vis. pes. 5.) „Moj ljubi je bel in ru dečka st, izbran izmed tavžentov“; umeri je, 15 * 228 bil je v grob položen, pa je tudi častitljiv vstal, in je vedno pri nas v presvetim zakramentu do konca sveta naši duši v jed in hrano, ko moj preljubi oče in že¬ nin. „Bel je in rudečkast a , njegove rane še zmiram teko v presvetim zakra¬ mentu 5 očišuje me grehov, pokrepčuje me zoper moje sovražnike z angeljsko jedjo, poživlja, oveseljuje in spodbuduje me k svoji ljubezni; olepšava me z gnadami in čednostmi; obuduje v meni rodovitno go¬ rečnost, kesanje in solze iz ljubezni; de¬ la v meni ponižno, čisto, ljubijoče serce. Takošen je moj ljubi ženin, tako me lju¬ bi moj Jezus v presvetim zakramentu; — in jez sim ga tako malo ljubila! O dragi čas, ki sim ga potratila brez ljubezni! O drage ure! kako nepridama ste prete¬ kle, ker nisim ljubila! Odstopite tedaj, vse stvari, vse posvetno veselje! počivala bom v Jezusovih ranah, ktere še zmiram teko, ki mi jih je zapustil v znamnje svo¬ je ljubezni: vedno hočem na to misliti, kako me je ljubil, in raji hočem umreti, kakor take ljubezni ne ljubiti. O spreljubi ženin moje duše! poterduj me v sveti ljubezni. Amen. 239 Basati fartOT pt od velike noči do binkošt. Jezus, častitljivi Zmagavec, nam na križevim potu pred oči stavi, kaj nam njegovo terpljenje pomaga, kolik prid in mir, kako veselje in zado¬ voljnost že na svetu imajo tisti, ki bogaboječe živijo in njega v čednosti nasledvajo; nasproti pa, koliko škodo, sramoto in žalost že na tem svetu terpijo tisti, ki živijo po segali spačeniga sveta in po svojih hudobnih željah, Kristusa pa ne nasledvajo. —- moj Jezus! iz ljubezni do mene si la britki križev pot dopolnil; iz ljubezni do tebe stopim tudi jez na ta križev pot, de bi tebe prav spoznal, ljubil in te na- sledval; iz ljubezni do tebe mi je serčno žal, de sim tebe, o naj vikši Dobrota! tolikokrat razžalil, tako malo ljubil, in te tolikokrat zapustil, de te na potu čednosti »lisim nasledval, ampak svojimu hudimu nagnjenju stregel, in sim tako svojim so- 230 vražnikam v zasramovanje postal. Daj mi gnado, o Jezus! de se mi pri tem pre¬ mišljevanji tvoja ljubezen, tvoje terpljenje in tvoje čednosti prav živo v serce vtis¬ nejo, greh pa se mi popolnama pristudi, de te bom v prihodnje v resnici nasledval. O mogočna kraljica Marija! vi angeiji in svetniki! in zlasti ti sveti (sveta) I., kteriga god danes obhajamo! vi, ki ste po Kristusovim križu častitljivo zmago že dosegli, prosite za me, de tudi jez go¬ reče Kristusa nasledvaje svoje sovražnike premagam, k čimur naj mi naslednje pre¬ mišljevanje pomaga. Po Jezusu Kristusu, našim Gospodu. Amen. I. štacijon. Jezus po nedolžno v smert obsojen. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s križem svojim svet odrešil. (Tako se začne vsak štacijon.) Ozri se, o usmiljeno keršansko serce! na Jezusa; poglej in si k sercu vzemi, kako ga vjamejo, neusmiljeno bijejo, za¬ sramujejo, po nedolžno bičajo, s tern jem kronajo, poslednjič celo k smerti obsodijo! Nedolžno Jagnje se ne izgovarja, se 231 ne ustavlja, — pohlevno se da na mo- riše peljati, k vsimu molči, in s svo¬ jim molčanjem je častitljivo premagalo vse svoje sovražnike. Ako si tudi ti preganjan, molči tiho in pohlevno. Ce namreč ti, o človek! svoje hude želje z berzde pustiš, boš pred Bogam in pred ljudmi osramoten, in ne boš nikoli pokoja našel; ako pa svoje hude želje zatiraš, in molčiš, bo Bog in tvoj bližnji ljubil tvoje serce in tebe. S terpljenjem in mol¬ čanjem tedaj zamoreš z Jezusam vred premagati. O Jezus, ti nedolžno Jagnje! častit¬ ljivo si ti premagal vse svoje in moje sovražnike, — premagal si jih s terplje¬ njem in molčanjem; tebi bodi zato večna hvala, čast in zahvala! Oh, kolikokrat sim se pa jez svojim hudim željam dal pre¬ magati! Nezmerno veselje, jeza, prepir in maštovanje ine je gospodarilo; s ta¬ kimi hudovoijnostmi sim pa tebe pregnal iz svojiga serca! Serčno, preserčno mi je za vse to žal, o moj Bog! in terdno sklenem, v prihodnje svoje hudobne želje strahovati in zatirati, in s pohlevnim mol¬ čanjem vse nasprotvanja prenašati. O Je¬ zus! ti si viharno morje upokojil; upokoji tudi meni serce in usta, de s terplje- 232 njem in molčanjem svoje sovražnike pre¬ magam. Amen. Oče naš. Češeua Marija. V. O križani Gospod Jezus Kristus! O. Usmili se mene in ubozih duš v vicah. (Tako se sklene vsak štacijon.) H. štinijon. Jezus vzame križ na svojo ramo. Poglej, o človek! na Jezusa, kako pohlevno in radovoljno težki križ spreje¬ ma, ker mi nismo mogli drugači kakor le s križem odrešeni biti. Zato pa tudi no¬ beden ne more v nebesa priti po gladkim potu zložniga življenja, ampak le po oj- strim potu množili križev in mnoziga ter- pljenja. Preiši vse nebesa, in nikogar ne boš najdel, kteri bi ne bil prišel po kri¬ žu v veselje. Ako pa nočeš z Jezusam terpeti, si svoj križ še le težji delaš, in terpiš tako, kakor pogubljeni v peklu terpijo brez ljubezni, brez tolažbe. Če pa ljubiš križ, ljubiš z Jezusam vred ubo¬ štvo, bolezen, poniževanje in zaničevanje, tedaj terpiš kakor otrok Božji; milost in ljubezen Jezusova, znotranje tolažilo in upanje svetiga raja ti vse terpljenje po- lajšuje in osladuje, in te v večno življe- 233 nje pelje. Veliko bolje je tedaj, z Jezu- sam terpeti, kakor pa pred križem bežati. O Jezus, večna modrost! ti si zvolil križ v naše odrešenje’, ne morem tedaj drugači priti do tvoje milosti, do tvoje lju¬ bezni in do večniga zveličanja, kakor le s križem in terpljenjem: s teboj križ no¬ siti je znamnje otrok Božjih. Sprejmem tedaj radovoljno na se križ, revšino, za¬ ničevanje, zasramovanje, preganjanje, bo¬ lezen, in vse, kar koli mi pošlješ, de s tem svojo ljubezen do tebe skazujem, in de po potu križev in težav k tebi pridem v večno veselje. Amen. IH. štacijon. Jezus v pervo pod križem pade. Poglej, kristjan! kako Jezus pod . kri- žem pade, in je z nogami teptan. Kakor slab je bil pa Jezus v svojim terpljenji, tako častitljiv, mogočen in zmagovit je bil v svojim vstajenji. Kakor slab je člo¬ vek sam na sebi, tako močen je pa v Bogu. Kdor se le na svoje moči zanaša ali pa na pomoč človeško, njega Bog za¬ pusti in osramoti; kdor pa se na Boga zanese, se grešne priložnosti in nevar¬ nosti skerbno varuje in zapovedane po- 234 inočke zvesto v svoj prid obrača: njega Bog nikoli ne bo zapustil. Zapusti tudi ti stvari, in najdel boš svojiga Stvarnika; za¬ pusti sarniga sebe, svojo lastno voljo, svoje lastne misli, svojo prevzetnost, jezo, pože- Ijivost, — in najdel boš Jezusa; njega sa- miga se derži, in nikoli ne boš zašel v kaj hudiga, vselej boš premagal. O veliki Bog! ki si z eno besedo nebo in zemljo vstvaril, ti si sklonjen na zemlji kakor slaboten človek, de mene močniga storiš in moje sovražnike pre¬ magaš. Ti sam, o Jezus! si me greha odrešil; ti sam me zamoreš greha obva¬ rovati. Zato hočem stvari zapustiti, ho¬ čem zapustiti celo samiga sebe, in le pri tebi pomoči iskati; vsake grešne nevarno¬ sti in priložnosti se hočem ogibati, v vsa¬ ki skušnjavi hočem precej k tebi pribe¬ žati, in tebe pomoči in moči prositi. O mo¬ čni Jezus! ne dopusti, de bi se kdaj od tebe ločil; podpiraj me v moji slabosti s svojo gnado. Amen. IV. štacijon. Jezus sreča svojo žalostno Mater. Ozri se, keršansko serce! na Jezusa in njegovo prežaljeno Mater, ki ni hotla 235 Jezusa zapustiti, desiravno so g a drugi tolikanj zaničevali, in je bil poln bolečin; liotla pa je rajši ž njim terpeti, kakor od njega se ločiti. To je prava in resnična ljubezen, ki se tudi v terpljenji ne loči od njega, in ga ne zapusti, kogar ljubi. Ako išeš prijatelstva in tolažila pri Jezu¬ su in Marii, ga vselej najdeš; kaj ti pa pomaga vesoljni svet, ako Jezus tvoj pri- jatel ni? In kaj ti more nasproti vesoljni svet škodovati, če je Jezus tvoj prijatel in tvoja bramba? Nikoli ne pozabi ljubezni in britkosti Jezusove in Mariine, tudi ona tebe nikoli ne bota pozabila; zapusti po¬ svetno drušino, in Jezus se ti bo Ijubez- njiviga in prijazniga skazoval. O Jezus, ti zvesti in resnični prija¬ tel naših duš! velikokrat sim se neprijaz- niga do tebe skazal, in vender me nisi nikoli zapustil. Ko sim bil velikokrat brez tolažila, in mi nobeden ni hotel ali mogel pomagati, sim pri Jezusu in Marii tolažbo našel. Ne tedaj pri svetu, ampak pri Je¬ zusu in Marii hočem iskati tolažbe, ve¬ selja in prijatelstva; in po tem bom go¬ tovo dosegel tisto ljubezen in resnično prijaznost, ktero vsi svetniki uživajo. O Je¬ zus in Marija! bodita vedno prijatla moja. Amen. 236 V. stačijon. Simon Cirenčan pomaga Jezusa križ nositi. Pomisli, kristjan! kako se je ta Si¬ mon križa branil, in si ga je v sramoto štel; Bog pa mu je po križu velike gna- de in večno zveličanje podelil. S toliko ljubeznijo tedaj nas Bog k sebi kliče. Tudi ti, o človek! si večkrat domišljuješ, de je križ, ki ti ga Bog pošlje, tvoja nar veči nesreča in nadloga; tode le po- terpi in počakaj, nikar se ne ustavljaj, ozri se na Boga, k Bogu kliči: kmalo boš skusil, koliko imeniten dobiček ti iz križa izvira, kako ljubeznjivo, kako oče¬ tovsko , kako modro Bog s teboj dela. Ako hočeš le po svoji volji živeti, nimaš nikoli mini in pokoja; zroči pa se v vsili rečeh ljubeznjivi naredbi Božji, in imel boš življenje mirno in nebeško; po takim potu so zmagali Jezus in vsi svetniki. Moje serce je pripravljeno, o Bog! mo¬ je serce je pripravljeno — živeti, terpeti in umreti, kakor je tvoja volja; ne moja, am¬ pak tvoja volja naj se izide, o Bog! Dode¬ li nam milost, de svojo lastno voljo zataji¬ mo, in se po tvojim zgledu vsak čas zročimo ljubeznjivi naredbi Božji, očetovsko šibo 23 ? s sinovsko ljubeznijo sprejemamo, izida s poterpljenjem pričakujemo, in sladki sad s križa neprenehama uživamo. O Gospod! usliši to našo ponižno prošnjo. Amen. VI. štacijon. Veronika poda Jezusu potni pert. Poglej, kristjan! na pert bogoljubne Veronike; na njem je ona Jezusov obraz dobila. Tak potni pert bodi tvoje serce. Očisti svoje serce ostudniga greha, prahu liudiga poželenja, in dal se bo Jezus v njem spoznati. Zapri svoje oči, ne raz¬ veseljuj se nad človeško lepoto; zakaj skoz oči pridejo tuje podobe v tvoje ser¬ ce, in ti ga zbegajo, otemnijo in umaže¬ jo, de Jezusa ne moreš ne spoznati ne ljubiti. Ako si pa s pogostim premišlje¬ vanjem obraz Jezusov, ki je podoba ža¬ losti in ljubezni, v serce vtisneš, ti bo serce čisto in mirno, in nobena vstvarje- ua lepota te ne bo mogla zbegati. Po tem potu so prišli modri in svetniki k spozna¬ nju in ljubezni do Jezusa. O Jezus, večna lepota, ti angeljsko veselje! pokaži mi svoj obraz, daj se mi spoznati. K tebi povzdigujem svoje oči, o nar lepši dušni Ženin! Vtisni mi v ser- 238 ce svoj obraz, de mi bo tvoja podoba, tvoja ljubezen in tvoje terpljenje zmirej in prav žiro pred očmi, de goljufivo lepoto zaničujem, in tako pridem z nedolžnim življenjem k tvojimu spoznanju, k tvoji ljubezni in k tvojimu večnimu gledanju v nebeškim raji. Amen. VII. štacijon. Jezus pade v drugo pod križem. Poglej, kristjan! kako je tvoj Jezus iz mesta pahnjen, in je zdaj britko pod križem padel. V bolnikih, ubozih, zatira¬ nih in preganjanih najdeš ranjeniga, ubo- ziga, zatiraniga Jezusa. V grešnikih naj¬ deš Jezusa s težkim križem obloženiga. Zamoreš pa Jezusa v svojim bližnjim lju¬ biti, spoštovati in podpirati, ali pa ga zaničevati in zatirati. Ktero si boš izvo- v lil? Ce svojiga bližnjiga zaničuješ, nad- legvaš in zatiraš, bo tudi tebe Jezus za¬ ničeval in te v pekel zavergel; ako pa spoštuješ, ljubiš in podpiraš svojiga bliž¬ njiga, tudi tebi Jezus pomaga, te spoštuje in ljubi. Ne glej in premišljuj tedaj svo¬ jiga bližnjiga samo z očmi, ampak z vero, ne po mesu, ampak po duhu, kakor podobo 339 Jezusovo, ktera se ne sme zaničevati, am¬ pak se mora spoštovati in ljubiti. O Jezus, ti močni Bog 1 ! ki si iz lju¬ bezni do nas slab postal in pod križem padel: tebe najdem v ubozih in bolnikih 5 hočem jim tedaj iz ljubezni do tebe po¬ moč skazovati. Tebe najdem v preganja¬ nih in zatiranih; hočem jim tedaj iz brit- kosti pomagati, kolikor premorem. Tebe, o Jezus! najdem v grešnikih s križem obloženiga; prosim te torej zavoljo tega britkiga padca pod križem, usmili se jih in spreoberni jih. Daj, o Jezus! de z živo vero tebe vselej v svojim bližnjim vidim in najdem, in de po tvojim zgledu in po zgledu tvojih svetnikov nikoli ni¬ kogar več ne zaničujem in ne žalim, te- muč vse ljudi ljubim in spoštujem. Amen. Vlil. štacijoii. Jezus sreča jeruzalemske žene. Premisli in preudari, o kristjan! ka¬ ko so jeruzalemske žene Jezusa v njego¬ vi brhkosti milovale in nad njim jokale; on pa jih je spomnil na njih žalostni duš- ni stan, ki je večiga objokovanja vredejg. Ako bi ti, o človek! spoznal, kako strašno je razdjana tvoja duša po storjenim smertnim 240 greliu; kako ostudna, revna in zapušena je: gotovo bi žaloval nad svojimi grehi, in jih serčno objokoval, — vse hribe bi klical, de naj pokrijejo tvojo sramoto. Ako ostaneš v svojim grehu, ostane Bog v svoji pravič¬ ni jezi zoper tebe; berž pa ko se tvoje serce k kesanju in obžalovanju nagne, se nagne serce Jezusovo k usmiljenju. Ako spoznaš svojo revšino, ti skaže Jezus svojo milost; tvoje spokorne solze poživ¬ ljajo Jezusovo serce, in tvoji tako hudo zdelani duši povernejo zgubljeno lepoto ino zdravje. Po tem takim je tedaj veliko boljši, sedaj s svetniki žalovati, in potem vekoma v nebesih se veseliti, kakor pa v grehu živeti, in vekoma v peklu tarnati in jokati. O usmiljeni Bog! ki potertiga serca nikoli ne zaveržeš, oh, poslušaj moje zdih- Ijeje! O prelepi Bog! kako ostudna za¬ voljo greha je moja duša v tvojim nar či¬ stejšim očesu! Zavoljo tvojih solz in ker- vavih kapelj te prosim, daj mi pravo spo¬ znanje mojih grehov, daj mi skesano serce; skaži pa svoje usmiljeno serce do vsili ljudi in zlasti do terdovratnih grešnikov! Omeči naše terde serca k pravi pokori in poboljšanju, de ne bomo na unim svetu zastonj vekoma žalovali in jokali. O sve¬ ti spoznovavci in spokorniki v nebesih, ki 241 ste s spokornimi solzami večno veselje dosegli, sprosite tudi nam resnične in ro¬ dovitne spokorne solze! Amen. IX. štacijon. Jezus pade v tretje pod križem. Premisli, o keršansko serce! kako mo¬ ra Jezus v smert iti, de bi veliki judovski duhovni svoje časti in veljave ne zgubili: tolika je hudobija, toliki je napuh človeški! Zanikerni človek hoče hiti česen, hvaljen in ljubljen; zato se mora Jezus dati zani¬ čevati, čertiti in zasramovati! Napuhnjeni človek hoče visoko sedeti, nad druge po¬ vzdignjen hiti; zato mora Jezus pod križ verzen pasti! O pregrešni, o ostudni na¬ puh! Zato pa tudi Bog napuhnjene časno in večno osramotuje; ponižne pa, ki niko¬ gar kakor le sami sebe zaničujejo, Bog visoko ceni in povzdiguje. Nihče pri Bogu nič ne velja, kakor le ponižni. Kdor ne iše pri ljudeh spoštovan, hvaljen in lju¬ bljen hiti, ga Bog spoštuje, ljubi in hvali; kdor pa hrepeni, pri družili spoštovan, ljubljen, hvaljen in nad druge povzdignjen biti, njega Bog zaničuje, sovraži in v pe¬ kel pogubi. Po tem takim nam je vender boljši, z Jezusam in svetniki ponižnim hiti 242 in pri Bogu kaj veljati, kakor pa s hu¬ dobnimi duhovi se napihovati, od Boga pa sovraženim, zaničevanim in pogubljenim biti. O Jezus, kralj večne časti! ki si na- puhnjeniga Luciferja v pekel pogreznil, in vse prevzetne vekoma osramotuješ$ pro¬ sim te zavoljo tega britkiga padca pod križem, in zavoljo vse tvoje ponižnosti, zaničevanja, zasramovanja in sramote, ki si jo preterpel, daj meni in vsim napuh- njenim grešnikam duha ponižnosti, de sa¬ mi sebe, svoj nič in tvojo visokost prav spoznamo, svojo lastno ljubezen in pre¬ vzetnost zatiramo, de ne bomo vekoma osramoteni. Kaj mi pomaga čast, kaj hvala, ako bi mogel večno sramoto, večne mar- tre terpeti ? Ti sam, o Jezus! bodi od vsili stvari ljubljen, česen in hvaljen. Amen. X. štacijoii. Jezusa slečejo, in mu dajo želča in jesiha piti. Keršanska duša! poglej, kako je bil Jezus v svojim terpljenji ves obdan z britkostmi in bolečinami, vse njegovo pre¬ sveto telo oboleno in ranjeno, zato je pa zdaj v nebesih veličastno, sama nebeška 243 svetloba, veselje in sladkost. Kolikor bolj tudi ti, o človek! svoje telo pokoriš, toli¬ ko več veselja v Bogu uživaš, v nebe¬ sih pa te večna prijetnost, sladkost in veselje čaka. Če telesne in počutne sla¬ sti uživaš, ne moreš nobeniga veselja in nič sladkosti v Bogu imeti*, ker telesno poželenje mori dušo, duha zatira, gasi ljubezen. O koliko veselje, kolike sladko¬ sti so imeli svetniki v Jezusu že v tem življenji, ker so svoje meso križali, svoje telo krotili, in niso veselja v stvareh uži¬ vali*, zato so v Bogu toliko veselje našli, in zdaj z Jezusam večno zveličanje uživajo. O Jezus! tvoja ljubezen je tolika, tvo¬ je odrešenje tako rodovitno, de s svojimi nezmernimi bolečinami nisi le samo za naše poželjivosti zadostil, ampak si tudi našiniu telesu večno veselje pripravil, sa¬ mo de opustimo svoje grešne poželenja in sveto živimo. Zatorej hočem tedaj tudi jez z molitvijo in pokorili svoje meso kri¬ žati, in v Jezusu samim se razveseljevati. 0 Jezus! usmili se mene in vsih grešni¬ kov, kteri so z nečistim poželenjem za¬ slepljeni in peklu naproti grejo. Povzdigni naše serca k nebeškim željam, daj nam nekoliko sladkost svoje ljubezni okusiti, de ne bomo več druziga veselja, ne dru- 16 * 244 ge sladkosti iskali, kakor le v tebi samim, in de se bomo s teboj in z vsimi svetniki veko¬ ma veselili v nebeškim kraljestvu. Amen. XI. štacijon. Jezusa na križ pribijajo. Poglej, o kristjan! z usmiljenim obe¬ sam na Jezusa, kako ga za roke in noge neusmiljeno na križ pribijajo, in na vsili udih grozovitno martrajo. To terpljenje nas opominja, de svoje slabe počutke gre¬ ha varujmo in mertvimo svoje ude. Ako svojim očem na voljo daš, de se rado vid¬ no, grešno, nečisto ozirajo, in se v stva¬ reh razuzdano razveseljujejo, se oropaš božjiga gledanja in nebeške lepote, in mo¬ gel boš vekoma ostudne pošasti v peklu gledati. Če pa svoje oči berzdaš in v Jezusa vpiraš, ter njegovo ljubezen in ter¬ pljenje premišljuješ, se tudi Jezus na te ozira, in ti skazuje svojo ljubezen, de bi njegovo neskončno ljubezen spoznaval in užival. Ne govori praznih, grešnih in škodljivih besedi, in Jezus ti bo na serce govoril. Ne poslušaj nepotrebnih pogovo¬ rov, nečistih ali opravljivih govoric, in Je¬ zus ti bo dal slišati svojo prijetno in to- lažljivo besedo. Ne steguj svoje roke k 245 grehu, toliko bolj pa k usmiljenju, in Jezus ti bo vselej radodarno roko v pomoč po¬ molil. Po takim potu so svetniki preje¬ mali Božje gnade, so jih skerbno branili in vsak čas množili. O radodarni, predobrotljivi Jezus! ko¬ liko g na d sim zavergel z razberzdanostjo svojih počutkov, koliko grehov sim storil! O usmiljeni Jezus! prosim te ponižno, od¬ pusti meni in vsilil nepremišljenim greš- nikam, ker odsihmal hočemo le k tebi svo¬ je grešne oči povzdigovati; ozri se na nas z milostljivimi očmi! Naš jezik te prosi odpušenja, naše ušesa se že zatiskajo gre¬ hu in radovednosti; govori nam ti na ser¬ ce, de te nikoli več ne razžalimo, iz vsili moči pa te vselej ljubimo. Amen. XII. štacijon. Jezns, s križem povzdignjen, umerje. Na križ poglej, o človek! poglej in zgleduj se nad velikostjo človeške hudo¬ bije, in nad neizmernostjo ljubezni Božje! Jezus je od vsih sovražen, zaničevan, za- pušen, vender nikogar iz svoje ljubezni ne odloči ; vse, vse, — tudi svoje trinoge ho¬ če v nebesih imeti. S toliko in tako pre¬ čudno ljubeznijo je Jezus izvojskoval zma- 246 go, in tako moraš zmagati tudi ti, kristjan! tako moraš vse ljudi ljubiti, ljubiti tudi so¬ vražnike. Ce zaničuješ le eniga človeka, ali mu nočeš odpustiti, tudi Jezus tebe za¬ ničuje, in ti ne odpusti, zakaj Bog ne de¬ la razločka med človekam. Ako tedaj vse, tudi svoje sovražnike ljubiš, te tudi Jezus ljubi; ako odpustiš in sebi storjeno krivico pozabiš, bo tudi Jezus tebi odpustil in tvoj greh pozabil. Zraven tega zamoreš z lju¬ beznijo vse svoje sovražnike premagati. Bolje je tedaj to, kakor pa sovražiti in se pogubiti. O Jezus, vsiga sveta ljubezen! kako bi smel jez sovraštvo v sercu pasti, kadar ti mene velikiga grešnika tako silno ljubiš ? Kako bi smel človeka čertiti, izdajati in za¬ ničevati, kteriga ti tolikanj ceniš, ki ga hočeš v nebesih imeti? O ogenj goreče ljubezni! užgi naše serca, požgi v njih vse sovraštvo, jezo in hudo voljo. Iz serca odpustimo ta trenutek vsim svojim sovraž- nikam, in vse krivice hočemo čisto poza¬ biti: odpusti nam torej, o Jezus! naše gre¬ he in pozabi naše hudobije, de se bo tvoja ljubezen brez zaderžka zlivala v naše ser¬ ca. Amen. 247 XIII. štacijon. Jeznsa s križa snamejo in Marii v naročje položijo. O verni kristjan! oberni svoje oči na Kalvarijo in »'lej, kako zvesto je Marija Jezusa v življenji spremljala in ga spre¬ mila tje gori na rnoriše. Z ljubeznijo, s križem in terpljenjem si je Marija zaslu¬ žila v nebesih veliko moč in čast. Iz tih obilnih zakladov preljuba Mati svojim otro- kam deli na zemlji. Noben človek Marije zastonj na pomoč ne kliče; ljubi, časti Ma¬ rijo, in Marija bo ljubila, častila tebe. Ako želiš pa Marijo odkritoserčno ljubiti, ljubi Jezusa, njegov križ, njegovo ponižnost, ubožnost, poterpežljivost: sovraži pa na¬ puh, jezo, krivico, lenobo, razuzdanost, in boš pod Mariino obrambo varno živel in mirno umeri. To tolažilo in brambo so prejemali svetniki Božji. O prežalostna Mati Marija! tebi bodi hvala, čast in zahvala, de si toliko terpela, ter nam tolikošne in tolike milosti pridobila, in si toliko moč in slavo v nebesih zaslu¬ žila. O Marija! mi žalostni in revni Evini otroci zdihujemo k tebi iz te solzne doline, pomagaj nam v naših stiskah, v križih, v nevarnostih in skušnjavah. O dobrotljiva, o zvesta, o mogočna Devica! prosi za nas, 248 de se nikoli z greham od Jezusa ne loči¬ mo, tenrač po ljubezni in terpljenji v večno čast pridemo. Amen. XIV. štacijon. Je za s v grob položen. O kristjan! vpri poslednjič svoje oči in poglej Jezusovo pokopališe; v tuj grob je položen, ker svojiga lastniga nima. V to¬ liki ubožnosti je tedaj Jezus živel, v toliki ubožnosti je umeri, v toliki ubožnosti je pokopan bil. Ravno pa s to svojo ubož- nostjo nam je pridobil velike zaklade, nam je zaslužil večne dobrote in bogastva: še vselej, — dan na dan — tečejo iz njego¬ vih ran sveti zakramenti, sveta maša in odpustki, po kterih si Jezusove zaklade pridobivamo in prilastujemo. Kolikor bolj grešiš, kolikor dalj časa v grehu živiš, toliko ubožniši si, toliko dalj se Bog od tebe odmakne, toliko veči bo tvoje ter- pljenje. Kolikor več pa z Jezusam terpiš, kolikor zvestejši se v ponižnosti, potr¬ pežljivosti, ljubezni, pokoršini in usmilje¬ nji vadiš, toliko bolj v Bogu bogatiš, toli¬ ko več blaga si za večnost nabiraš. O nabiraj si tacih zakladov dan na dan po čednostih, svetih zakramentih, po visoki 249 daritvi svete maše in odpustkih. Po tem potu so svetniki v Bogu bogateli. Kaj ti pomagajo dobrote in posestva na zemlji, ako boš po smerti pogubljen ? Ne zaprav¬ ljaj tedaj tolike ljubezni in dobrote Božje, taciga milostniga časa! O ubožni Jezus! o bogati Bog! bla¬ gor, preblagor tistim dušam, ktere tebe ljubijo in tvoje zaklade uživajo! Zdaj prav spoznam, de so dobrote tega sveta ne¬ varne in hrepenenje po bogastvu škodlji¬ vo; torej vse posvetno le malo cenim, de tebe, o Jezus! pridobim, in si s tvojim zvestim posnemanjem, s pridnim prejema¬ njem svetih zakramentov in s sveto mašo prilastim tvoje zaklade in bogastva. O Je¬ zus! dodeli mi te dobrote. O Jezus! tebi živim, tebi umerjeni, tvoj sim živ in mer- tev. Amen. § k II © p* O moj Bog in moje vse, moj preljubi Zveličar! zdaj sim vidil in premislil, ka¬ ko silno si me ljubil, kolike zaklade in dobrote si mi zapustil. Bodi tedaj za vse to češen, hvaljen, moljen, in poviševali od vsili stvari! O koliko ložej in slajši je, tebe ljubiti in v čednostih živeti, križ no- 250 siti, in se s teboj vekoma veseliti, kakor pa hudimu poželenju se vdati, v njega terdi sužnosti živeti, grizenje vesti v se¬ bi nositi, in se vekoma pogubiti! O Je¬ zus, moja križana ljubezen! vodi in pod¬ piraj me na svojim križevim potu, de tvo¬ jo ljubezen in milost dosežem, in se ve¬ koma zveličam. Amen. 251 za svete binkoštne praznike in za drage čase: od sedmerih darov sv e ti g a Duha. preljubeznjivi nebeški Oče! usmili se me, ki je za me tvoj edinorojeni Sin to¬ likanj terpel. 0 Jezus! pošlji mi svetiga Duha, de me razsvetli in s tvojo ljubez¬ nijo vname. 0 sveti Duh! razli se v moje serce, de te iz vsili moči ljubim, in sladki sad tvoje ljubezni uživam. Ti si me pri svetim kerstu v svoj živi tempelj posvetil, o kako žal mi je, de sim ta tem¬ pelj tolikokrat oskrunil, in tebe, o Bog, žalil! Pridi, o sveti Duh! daj mi ljubezen in terpljenje Jezusovo prav spoznati, po- močke k zveličanju si v prid obračati, in tebe z Očetarn in Sinam vred pregoreče ljubiti, zdaj in vse večne čase. Amen. 252 I. štacijon. Jezus po nedolžno v smert obsojen. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s križem svojim svet odrešil. (Tako se začne vsak štacijon.) Po nedolžno je Jezus obsojen! Strah Božji ohrani nedolžnost v človeku, in od- verne greli od njega, de pravičniga Bo¬ ga ne žali. Ce je pa človek z greham nedolžnost zgubil, strah Božji nima več mini, vedno grešniku na serce govori: Glej! v smertnim grehu si, sovražnik Božji si, otrok satanov si! Noben trenutek nisi varen pred smertjo; če v smertnim grehu umerješ, si pogubljen za vselej: nebesa so zgubljene, tvoja duša je zgubljena, ne¬ dolžna Jezusova kri — vse je nad teboj zgubljeno! Ne mudi se tedaj, začni se pokoriti, iši pri Bogu milosti! Tako te¬ daj strah Božji greh odžene. Pridi, oh, pridi, Duh strahu Božjiga! zbudi me k pokori, ne daj nam grešnikani pokoja, de se v svojih grehih ne pogu¬ bimo vekoma. O nedolžni Jezus! iz ser¬ ca mi je žal, de sim tebe razžalil, tvojo milost in sveto nedolžnost zgubil. O spre- ljubi Oče nebeški! ozri se na nedolžno kri svojiga Sina, in utolaži naj se tvoja 253 pravična jeza. Pridi, o Duh strahu Bož¬ jima! obrodi v meni vredni sad pokore. Amen. Oce naš. Češena Marija. Čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas. (Tako se sklene vsak štacijon.) II. štacijon. Jezus vzame težki križ na ramo. .Jezus sprejme križ, de bi naše so¬ vražnike premagal, in nas iz nevarnosti otel. Kdor koli živi v Božjim strahu, si prizadeva za storjene grehe pokoro de¬ lati, pa se tudi skerbno varuje vsili greš¬ nih priložnost, vsili grešnih nevarnost — se varuje prilizovanja zapeljiviga sveta in svojiga spačeniga mesa, — se varuje raz¬ uzdanosti v počutkih, de Jezusa ne žali. Strah Božji mu vedno na serce govori: Jezus tebe tolikanj ljubi, nikar ga ne ža¬ li! Bog vse vidi, vse sliši in ve; on je tamkej, kamor si se zdaj namenil; ali ni morebiti ondi za te kake nevarnosti k grehu? Ti si tako silno slab, imaš toliko sovražnikov: kako kmalo utegneš zgubiti Boga in svojo dušo! Čuj, de ne razžališ svojiga Odrešenika, ki te tolikanj ljubi, in iz ljubezni do tebe nese težki križ. 234 Pridi, oh, pridi, sveti Duh! v moje serce, ter me razsvetli s svojo gnado, de spo¬ znam vse svoje sovražnike, kteri mojo du¬ šo zalezujejo, in me v greh vabijo; vodi me po pravim potu — po potu večniga življenja; in daj svojo moč, de vse skuš¬ njave serčno premagam, se v stiskah in težavah Jezusoviga križa oklenem, svojiga Zveličarja preserčno ljubim, stanovitno za njim hodim, in k njemu pridem v nebeško kraljestvo. Amen. III. štacijon. Jezus v pervo pod križem pade. Obilno število grehov Jezusa na zemljo tlači, mojo dušo pa v pekel. Kdor nima ljubezni do Boga, ne gorečnosti in po¬ božnosti, on greh kakor vodo pije — brez premislika greši. Duh pobožnosti pa bu¬ di človeka, de naj Boga ljubi, njegove zapovedi spolnuje, se po Božji volji v vsili rečeh ravna, in se vsiga skerbno varuje, kar je Jezusu zoperno in Boga žali. Goreča molitev in premišljevanje, pridige poslušati, in duhovne bukve brati so nar boljši pomočki, de se duh pobož¬ nosti v nas ohrani. Pridi, oh, pridi, Duh pobožnosti! 255 spodbuduj moje serce k ljubezni do tebe, de se tvoje zapovedi deržim in tvojo voljo dopolnujem, se vsiga, kar je tebi zoperno, skerbno varujem, in Jezusa, svo- jiga preljubeznjiviga Odrešenika, nikoli več ne žalim. O sveti Duh! dodeli mi svojo gnado, de goreče molim in večne resnice premišljujem, se priserčno s teboj pogovarjam in tvojo besedo z veseljem poslušam, ter po tem potu dar prave po¬ božnosti dosežem. Amen. IV. štacijon. Jezus sreča svojo žalostno Mater. Mariina pobožnost, gorečnost in lju¬ bezen do Jezusa je bila tolika, de ga ne le samo ni nikoli razžalila; temučje vsak čas z naj veči gorečnostjo iskala Jezusu dopasti in ga razveseliti. Zavoljo tega je tudi na križev pot prišla, in je niso za- derževale silne britkosti, ki jih je tukaj preterpela. Duh pobožnosti ne uči le sa¬ mo Božjih zapoved spolnovati, in se vsiga varovati, kar je Bogu zoperno, ampak tu¬ di človeka priganja, de je goreč v službi Božji, in de z veseljem vse opravlja, kar je Bogu všeč, če tudi ni zapovedano, — de svete zakramente pogosto prejema, Ma- 256 rijo ljubi in časti, — de s priserčnostjo moli, premišljuje, Božjo besedo zvesto posluša, in je z vso spodobnostjo pri sve¬ ti maši. Sveta gorečnost Bogu vselej dopasti, uči tudi dela usmiljenja in zata¬ jevanja. Pridi, oh, pridi, Duh svete pobožno¬ sti! vnemi moje serce z gorečo ljubeznijo, de bom v službi Božji vselej vnet, in zvesto in z veseljem spolnoval, kar je Bogu všeč. O daj mi serčno hrepenenje, Boga čezdalje bolj in bolj ljubiti, zmirej bogoljubniši biti, in si vedno novih za¬ kladov za nebesa nabirati. O Marija! ti preimenitna posoda pobožnosti, ki si Bo¬ gu tolikanj goreče služila, sprosi mi ena¬ ko kopernenje, Bogii dopasti; sprosi mi tudi, o nevesta svetiga Duha! to posebno milost, de bom imel priserčno češenje do tebe in do tvojih britkost, in de v ljube¬ zni do Jezusa in do tebe vedno rastem. Amen. V. štacijon. Simon Cirenčan pomaga Jezusu križ nesti. Simon se brani križ nositi, češ de mu je pretežak, de mu ga celo ni mogo¬ če nesti. Veliko jih dela, kakor ta Si¬ mon, ker pravijo: „Kje sim v stanu 257 toliko zaničevanja, toliko zasra¬ movanja tiho prenašati? Ni mimo- goče tolikiga preganjanja po ne¬ dolžno prestati, v toliki revšini, v taki dolgi bolezni ne morem ni¬ kakor več prebiti^, — in še veliko enaciga govorijo in zoper previdnost Bož¬ jo tožijo. Taki maloserčni ljudje hočejo rajši v peklu zaničevani, zasramovani in preganjani biti, kakor pa tukaj med ljud¬ mi, — hočejo rajši vekoma v peklu go¬ reti, kakor pa tukaj na zemlji s Kristu- sam nekoliko časa terpeti! Duh moči pa se ne boji ne križa, ne preganjanja, ne zasramovanja, ne revšine, ne bolečine. Sej je Jezus vse več terpel; za nebesa se nikoli preveč ne stori; in ako so drugi premogli, zakaj bi pa jez ne premogel? Pridi, oh, pridi, Duh moči! vseli se v moje serce, poterdi me, stori me moč- niga v mojim terpljenji, v mojih zoperno- stih; daj mi ljubezen do križa, do zani¬ čevanja in bolečin! S tvojo gnado zamo- rem vse preterpeti, vse prenesti. O pri¬ di, Duh moči! ter me podpiraj, de vse svoje križe voljno nosim za Jezusam , in de po tem revnim življenji k njemu pri¬ dem v njegovo nebeško čast. Amen. 17 258 VI. štacijon. Veronika Jezusu potni pert poda. Jezus je bil iz ljubezni do nas na svet prišel, si križ izvolil, in je nam v spomin svoj obraz zapustil. Ti pa, o člo¬ vek! se izgovarjaš: te in te liude nava¬ de, une priložnosti v greh, tiste osebe ne morem zapustiti. Ti je tedaj ljubši, od družbe angeljev in svetnikov vekoma lo- čenimu biti, kakor pa grešni navadi, pri¬ ložnosti in drušini se odpovedati? Hočeš rajši Boga zapustiti, kakor pa tistiga člo¬ veka, ki ti je v spotikljej, v pogubljenje? Hočeš rajši Jezusu ljubezen odreči, kakor pa od hudobne ljubezni odjenjati, rajši svetu dopasti, kakor pa svojimu Zveličar¬ ju? Ali se tedaj bolj bojiš zapeljiviga sveta, kakor pa Jezusa, svojiga Boga? Pridi, oh, pridi, Duh moči! daj mi močno ljubezen do Jezusa, de njega res¬ nično ljubim, meso in svet pa serčno za¬ ničujem in premagam. O Jezus! kdo neki me bo ločil od tvoje ljubezni? Mar pri¬ liznjena in zapeljiva stvar? Nikakor ne! za¬ kaj le ti si vsa sladkost in ljubezen sa¬ ma. Ali časni dobiček? Tudi ne; ker le ti si neskončno bogastvo, naj vikši do¬ brota. Ali mar kratko grešno veselje in 259 lažnjiva nasladnost? Kratko in malo ne! Le ti si živi, vedno tekoči studenec vsi- ga veselja, vir vse sladkosti. O Jezus! o lepa ljubezen! rajši hočem umreti, ka¬ kor pa tebe ne ljubiti, ali se z greham od tebe ločiti. Poterdi me v tem svetim sklepu. Amen. VII. štacijon. Jezus v drugo pod križem pade. Pomisli, kako je bil Jezus iz mesta sunjen, kako je padel pod težkim križem, kako je bil zapušen od vsih stvari, brez pomoči, brez tolažbe! Stvari so sicer člo¬ veku dane v zveličanje, tode so mu lahko tudi v pogubo. C e Božje stvari napčno — v greh — obračaš, tedaj so ti stvari v pogubljenje; če jih pa prav obračaš, Bogu v čast, sebi in svojimu bližnjimu pa v prid, tedaj so ti pomoček v zveli¬ čanje. Sveti Duh, Duh učenosti, nas uči stvari Božje prav obračati in po volji Božji uživati; on nas uči po stvareh Bo¬ ga — njegovo neskončno modrost, vsi- gamogočnost in dobrotljivost — spozna¬ vati; nas uči, v stvareh Boga iskati, ga najti in preserčno ljubiti; nas uči, časne dari Bogu v čast in bližnjimu v prid mo- 17 * 260 dro obračati. Sveti Duh nas še celo uči, kako si iz strupa storjenih grehov zdra¬ vilno mazilo za svoje ranjene duše na- rejajmo. Pridi, oh, pridi, Duh učenosti! raz- svetluj mi um, de bom vselej spoznal, kaj je Bogu dopadljivo, in kaj zoperno; de bom vedil vse stvari prav obračati Bo¬ gu v čast, sebi in bližnjimu pa v zveli¬ čanje; de bom tebe, o Bog! po stvareh čezdalje bolj in bolj spoznaval in resnično ljubil. O sveti Duh! daj mi Jezusa prav spoznati, ga v vsih rečeh iskati in najti. O Bog vse ljubezni! daj, de mi bodo tu¬ di moji storjeni grehi v prid teknili, ter me neprenehama budili k pokori, k poniž¬ nosti, k čuječnosti in gorečnosti za po¬ višanje časti Božje. Pridi, o Duh učeno¬ sti! in dodeli mi vse te gnade. Amen. ¥1«. štacijon. Jezus tolaži žalostne jeruzalemske žene. Te žene se jokajo nad milovanja vred¬ nim Jezusam, ker je bil tako neusmilje¬ no zasramovan in preganjan. Duh uče¬ nosti nas uči, koliko silno škodo greh na¬ pravlja; zakaj zavoljo greha je bil Jezus zaničevan, — ti pa zavoljo greha zgubiš 261 nebesa, zgubiš dušo, zgubiš vse. Duh učenosti te stori modriga, de veš hudiga se varovati in dobro delati, si čednosti pridobiti, dobre dela opravljati in greh zatirati. Ti nimaš Duha učenosti, če si sicer moder in zvit, de si veš časni do¬ biček nakloniti, svojimu telesu streči, sve¬ tu se prilizovati, hudo storiti: si pa k do- brimu slep in neukreten, in ne veš, ka¬ ko se je treba hudiga varovati, za grehe pokoriti, dobre dela opravljati, Bogu do¬ padljivo živeti in Jezusa priserčno ljubiti. Pri taki posvetni učenosti si od satana prekanjen, in pri vsi svoji prekanjenosti boš zgubil nebesa, Boga, in dušo za vse večne čase. Pridi, oh, pridi, Duh učenosti! uči me prav spoznati zvijače mojih dušnih so¬ vražnikov: satana, sveta in mesa, de me ne preslepijo, in v greh ne zapeljejo; uči me pa tudi spoznati lepoto in vrednost keršanskih čednost, ter tudi po njih žive¬ ti. O sveti Duh! daj mi prav živo spo¬ znati, kaj sim z greharn zgubil, kako naj Jezusa ljubim, njemu z greham storjene krivice popravljam, in dan na dan v do¬ brim rastem. Amen. 262 IX. štacijon. Jezns v tretje pod križem pade. Jezus je že v tretje padel pod težkim križem, — tako silno se je ponižal, de bi nas povišal. Nar bolj varen pot k ljubez¬ ni Božji in proti nebesam je ponižnost. Sveti Duh nam torej svetva, de išimo v vsih rečeh časti in dopadajenja Božjiga, sami sebe zaničujmo, in bodimo do družili odkritoserčni in ponižni. Lastna ljubezen pa svetuje, le svoje časti, lastniga do¬ bička iskati, samiga sebe hvaliti, svoje na¬ pake zakrivati in druge zmanjševati, se nikomur ne podvreči, nikomur ne odjenjati, le po svoji volji in termi živeti. Lastna ljubezen človeka tako oslepi, de od Jezu¬ sa odstopi, in proti peklu hiti. Ako želiš peklu ubežati, in k Jezusu v nebesa priti, vprašaj: Kaj je Jezus učil? Kako je de¬ lal? Po njegovim uku ino zgledu živi, ni gotovo boš zveličanje dosegel. Pridi, oh, pridi, Duh sveta! pokaži mi nar bližnji pot, de pridem k spozna¬ nju in ljubezni Božji. Daj mi prav živo spoznati, kako pregrešin je napuli in kako zapeljiva je lastna ljubezen, de se jih bom vselej varoval in jih sovražil, de bom vselej varen in previdin, ter v 263 vsili okolišinah spoznal, kaj mi je dobro in zveličavno, in kaj škodljivo in pogu- bljivo. O sveti Duh! dodeli mi ponižnost in resnično hrepenenje, Jezusa nasledvati in le njegove časti in dopadljivosti iskati. Amen. X. štacijon. Jeznsa slečejo, in z želčem in jesiham napajajo. Ozri se na Jezusa in glej, kako lju¬ bezen terpi; kako terpi tvoj Zveličar, poln ran in bolečin! Sveti Duh uči, de čista ljubezen se živi in ohrani s terpljenjem in zatajevanjem. Bolj ko se telo tare, bolj se duša očišuje, više se duh povzdi¬ guje. Lastna ljubezen pa uči, de naj se telesu le dobro streže, ne pa ga kroti¬ ti; ona uči: dobro jesti in piti, kratkoča- se uživati je životu potrebno; postiti se, si kaj odreči in svoj život krotiti, je zdrav¬ ju škodljivo. Svet uči, de se mora z volkovi tuliti, pregrešno se norčevati, po¬ željivo živeti, greli hvaliti, zagovarjati, k njemu molčati. — Vprašaj pa: Kako je pa moj Jezus učil in živel ? Kako je on s svojim nedolžnim životam delal? Pridi, oh, pridi, Duh sveta! daj mi hudobne naklepe hudobniga duha, sveta in 264 mesa prav spoznati, de jih bom s primer¬ nimi poinočki zamogel odvračevati. O pre¬ sveti Duh! razsvetli, poterduj in vodi me, de svojiga života ne mehkužim, svojim po¬ željivim počutkam ne strežem, in zapelji¬ vima sveta ne poslušam, temuč svojiga Je¬ zusa nasledvam, ter za njim po potu ter- pljenja, križev in težav voljno hodim. 0 Božja luč! uči me v vsih rečeh prave me¬ re se deržati, ne preveč ne premalo sto¬ riti, temuč de po meri ljubezni in svojih moči z Jezusam terpim. Ptujih grehov me varuj, o Gospod! Amen. XI. štacijon. Jezusa na križ pribijajo. Na vsih počutkih Jezus neusmiljeno terpi, de bi mi svoje počutke krotili, in de bi Duh umnosti zamogel v nas svojo moč razodevati. Rado se pa zgodi, de svojim počutkam dovolimo samopašnost, de se bolj obračamo na zunanje nečimerne re¬ či, kakor pa na Boga, ki nam velikrat na serce govori. Od tod izhaja, de tako sla¬ bo spoznavamo Boga in njegove skrivno¬ sti. Zakleni oči, de ne bodo gledale ne- čimernih reči, in sveti Duh ti bo um raz¬ svetlil, in ti dal spoznati Jezusa. Zapri 265 ušesa, de ne bodo poslušale praznih reči, in slišal boš glas Božji, umel boš nje¬ govo besedo. Molči, kadar ni treba go¬ voriti, in Jezus ti bo na serce govoril. Pridi, oh, pridi, Duh umnosti! raz¬ svetli me, de bom že vender prav spoznal njega, ki ga ljubiti tolikanj kopernim. Do¬ deli v mi, Jezusa , svojiga Preljubljeniga in Ženina, prav spoznati, de bom vedil, kako ga ljubiti, de bom besede svetiga pisma, skrivnosti Božje in večne resni¬ ce prav razumel, in si jih k sercu vzel. O sveti Duh! daj mi tudi prav spoznati tvoje svete navdihovanja, tvoj znotranji ljubeznjivi glas, s kterim nam na serce govoriš; nagibaj pa tudi mojo kesno in spačeno voljo, de vselej po tvojim navdi¬ hovanji svoje djanje in nehanje obrav¬ navam. Amen. XII. štacijon. Jezus umerje na križu. Jezus, luč sveta, na križevim potu vesoljni svet razsvetluje, in nam nazna- nuje, kako neskončno moramo Boga lju¬ biti, kako visoko svojo dušo ceniti. Nje¬ govo odperto serce kliče vse k ljubezni; v tem sercu gori ogenj neskončne lju- 266 bežni in hoče vse serca vneti. Kdor Je¬ zusa ne ljubi, je v teinoti pokopan, brez uma, je pogubljen. Kjer ni nič ognja, nič ljubezni, tamkej ni svetlobe; ogenj ljubezni razsvetluje um človeku, in mu serce ogreva, de prav spozna in ljubi Jezusa. Pridi, oh, pridi, Duh umnosti! pre¬ ženi iz moje duše greh in dela teinote, de se v mojim sercu dan zazna, in mi da Jezusa prav spoznati. Zatri v meni vse hude nagnjenja, ki mi serce zatemnujejo, de goreče želje ogenj Božje ljubezni v meni vnamejo in čezdalje bolj podžigajo. O Ijubijoče serce Jezusovo! razsvetli mo¬ je mračno serce, vnemi moje merzlo ser¬ ce, de ogenj tvoje ljubezni iz moje duše prežene vse teme in požge v mojim ser¬ cu vse, kar je tvoji ljubezni zoperno. Amen. XIII. štacijon. Jezus s križa snet in Marii v naročje položen. Prava modrost je: vse časno zaniče¬ vati in se za večno truditi. Jezus, večna modrost, je tri in trideset let na zemlji ži¬ vel, vender ni nar manjši posvetne dobro¬ te užival. Vse bogastva, časti in veselja 267 tega sveta je zaničeval, živel pa v nar ve¬ čini uboštvu, zapušenji, zaničevanji in bo¬ lečinah, in ravno tak že tudi umeri, kar njegovo revno, ranjeno telo v Mariinim naročji očitno naznanuje. V enakim ubo¬ štvu in zaničevanji je živela tudi Marija; po časnim ni nikoli hrepenela; njena edina skerb je bila, Boga čez vse ljubiti. Ma¬ rija, sedež modrosti Božje in prečisti tem¬ pelj svetiga Duha, nas uči, de na časno nikar ne navezujmo svojiga serca, de le po večnih nebeških zakladih hrepenimo, in Kristusa ljubimo. „V s e imam za bla¬ to, de le Kristusa pridobim^, pravi sveti Pavel. (Fil. 3.) Pridi, oh, pridi, Duh modrosti! uči me pravo ljubezen, uči me časne dobrote tako uživati, de večnih ne zgubim. No¬ bena stvar mi ne more serca nasititi, am¬ pak le ti sam, o sveti Duh, o Bog lju¬ bezni! O Marija, sedež modrosti! ne do¬ pusti, de bi me prazna blešoba tega sveta oslepila in prekanila, ter bi ljubezen Je¬ zusovo in večne dobrote zatratil, temuč de pridem po potu revšine, zaničevanja, bo¬ lečin in britkost v večno veselje. Amen. 268 XIV. št arij on. Jezus v grob položen. Prava modrost je: iz vsiga serca Bo¬ ga ljubiti, nič ne bolj ceniti, nič ne više čislati kakor Boga samiga, le v Bogu se veseliti, le po njem hrepeneti, in vse po njegovi sveti volji obravnati. V ranah Jezusovih, v njegovim ljubijočim sercu je skrita prava modrost in ljubezen; ondi so ljubijoče duše tako rekoč zamaknjene, in pozabijo vsiga časniga, še tudi sami sebe, de zamorejo Jezusa prav mirno ljubiti, ka¬ kor govori sveti Pavel: „Zivim sicer, pa ne jez — de bi se za se ali za dru¬ ge reči pečal — ampak Jezus sam živi v m e n i“, nobena druga stvar ne. Taki ljubivec ostane nespremenljiv v lju¬ bezni do Jezusa, naj se mu dobro ali hu¬ do godi, bodi hvaljen ali grajan, zdrav ali bolan, de se le Bog ne žali, de le nje¬ ga ljubiti zamore. Pridi, oh, pridi, Duh modrosti! uči me ljubiti neskončno dobroto. O Duh lju¬ bezni! ako tebe imam, česa mi neki še manjka ? O Bog vse ljubezni! dodeli mi — dodeli, de te iz vsili moči ljubim. O Je¬ zus ! daj mi počivati v tvojih svetih ranah, v tvojim ljubijočim sercu, de sam sebi in 269 vsim stvarem odmerjem, tebi samimu pa živim, in si prizadevam, tebe samiga lju¬ biti, tvoje zaklade uživati, tvojo voljo z nar večini veseljem spolnovati, in vselej tebi dopadljivo živeti. O Jezus! v tvojih ranah hočem ljubiti, delati, terpeti, živeti in umreti. Amen. Hvala, čast in zahvala bodi tebi, o ne¬ skončni Bog, nebeški Oče! ki si nas za večno veselje vstvaril. Hvala, čast in zahvala bodi tebi, o Jezus! de si nas od¬ rešil, za nas toliko terpel, nas prerodil v otroke Božje in dediče nebeškiga kralje¬ stva. Hvala, čast in zahvala bodi tebi, o sveti Duh! oče ubozih, tolažnik žalostnih, učenik resnice! Daj, de Jezusa, svojiga Odrešenika, prav spoznam in iz serca lju¬ bim, v njegovim strahu živim, ga v čed¬ nostih nasledvam, in tebe, o Bog ljubezni! nikoli več ne razžalim. O sveti Duh! do¬ deli mi svoje sedmere darove, de vedno v dobrim rastem, ter v tvoji ljubezni živim in umerjem. Amen. 270 Bfatajstl &rii®T pt za praznike Marije Device. © neskončno usmiljeni in predobrotljivi Jezus! dans pridem sveti križev pot iz tega namena molit, de bi tvojo nezmerno ljubezen prav spoznal, jo živo v sercu občutil in z nasprotno ljubeznijo povrače- val. Pridem pa tudi zato, ker želim ob enim ljubezen in terpljenje tvoje prelju- beznjive Matere Marije hvaležno premi¬ šljevati in se goreče k posnemanju njene svetosti spodbudovati. O Marija, polna milosti, polna ljubezni, polna britkost in bolečin! stori me vredniga, tebe v tvojih čednostih prav spoznati, tebe v tvoji ča¬ stitljivosti prav hvaliti, tebe v tvoji Ijubez- njivosti prav ljubiti. To pobožnost, ki jo želim sedaj prav zbrano in bogoljubno opravljati, sklenem z ljubeznijo in boleči¬ nami Jezusa, Marije in vsili svetnikov, in zaklenem jo v prežaljeno in ljubijoče serce Jezusovo in Mariino v večno hva¬ lo, v večno čast in zalivalo. Amen. 271 1. štacijon. Jezus nedolžno v smert obsojen. V. “Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s križem svojim svet odrešil. (Tako se začne vsak štacijon.) Marija vsa lepa, brez madeža. Adam, zapeljan po Evi, je grešil, je zgubil lepoto, je z nami vsimi sodbi za¬ padel. Jezus, ljubijoc Marijo, je prišel na svet, je naše grebe na se vzel, in ob¬ sojen je k smerti, k smerti za naše živ¬ ljenje; Marija nas je tedaj po Jezusu gre¬ ha in smerti rešila. Kar je bila Eva, perva mati, skazila, je Marija, druga — boljši mati, poravnala, nam je s svojo ne¬ skaljeno lepoto, ljubeznijo in milostjo zo¬ pet dobila. Premisli in preudari, o ljubi kristjan! nedolžnost je obsojena v — Je¬ zusu, lepota je zaničevana v — Marii! 0 kako zgodej si tudi ti svojo dušo oma- dežal z greham, lepoto zgubil z greham! Zdihuj tedaj, in ponižno kliči Marijo, de naj te nedolžna kri Jezusova grešne ne¬ snage očisti, de naj ti zgubljeno lepoto v novo pridobi. O moj Jezus, po nedolžno v smert obsojeno Jagnje! žal mi je iz vsiga ser¬ ca, de sim te tolikrat z greham razžalil. 272 Jez grešnik sim kriv, de si ti — Ne¬ dolžni — obsojen. Ponižno te prosim, očisti me čezdalje bolj in bolj vsih mojih grehov in neštevilnih zadolženj! O Ma¬ rija, vsa lepa, brez madeža, brez greha, čez vse nar čistejši Devica! prosim te po ljubezni Jezusovi in po tvoji lepoti, pri¬ dobi mi potoke spokornih solz, de objo¬ kujem svoje grehe, in ako sim zgubil le¬ poto nedolžnih, de vsaj lepoto spokornih dosežem. O Jezus! o Marija! bodita hram¬ ba nedolžnosti, obvarujta mladost perviga — nesrečniga greha. Amen. Oče naš. Češena Marija. Čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas. (Tako se sklene vsak štacijon.) II. štacijon. Jezus s težkim križem obložen. Marija, naša hramba v britkostih in skušnjavah. Globoke in britke rane so v naših sercih. V Jezusovim križu je zdravilo za nje. Kakor gotovo zdravilo za naše slabosti Jezus svoj težki križ na ramo zadene; — zadene ga kakor zdravilo zo¬ per meseno poželenje, zoper slabost v do¬ brim, zoper slepoto našiga uma in hu¬ dobnost naše volje. Ta križ je Marija z 373 z Jezusam vred vsaki čas nosila, ker vse njegove bolečine je v svojim sercu čutila. Pomisli, o človek! Jezus in Marija nikoli nista bila brez križa; nosila sta križ tebi v nauk, de tudi ti svoj križ in svoje terpljenje kakor nar boljši zdravilo za svojo dušo spo¬ znaj, čislaj ino ljubi. Ako ti žalost serce po¬ dira, te hudo poželenje v greli vabi, te druge britkosti tarejo: k Jezusu in Marii teci, in za pomoč zdihuj. Tukaj najdeš luč zoper temo, dušno veselje zoper greš¬ no razveseljevanje, moč zoper slabost. S tem orožjem ti ne bo težko vse sovražnike zmagati. O usmiljeni Jezus! ti me vidiš in po¬ znaš, kako slab in nezmožin sim k vsimu dobrimu. Tvoj sveti križ mi bodi tedaj kakor studenec moči in poživljevanja, de z veseljem tebi služim, grešno poželenje sovražim, vse voljno terpim in nikoli od tebe ne odstopim. Ta sveti križ mi bodi hramba zoper vse vidne in nevidne so¬ vražnike. O Marija! varuj me v vsaki skušnjavi in britkosti, skazuj svojo moč zoper moje sovražnike, in ne dopusti, de bi bila tvoja ljubezen in tvoje življenje nad menoj zgubljeno. Amen. 18 274 III. štacijon. Jezus pade pervič pod križem. Marija, vrata milosti Božje. O kako dolgo smo zdihovali pod jar- mam nesrečniga greha, v sužnosti sata¬ novi, in smo hrepeneli po odrešenji! In glej! kakor prijazna jutranja zarija pride na svet Marija, napove Sobice neskon¬ čne pravice, Kristusa Jezusa, iz nje ro- jeniga, kteri se nas je usmilil, naših gre¬ hov butaro na se vzel. In s to butaro obložen, o kristjan! sedaj Jezus britko pod križem pade, de nas je rešil greha, rešil sužnosti satanove. Vedi tedaj, o človek! Jezus je na svet prišel, in nas je odrešil, odrešil pa po Marii. Enako želi Jezus vse grešnike v milost sprejeti, spre¬ jeti pa po Marii. O milovanja vredni in ne¬ srečni grešnik! ako se tedaj hočeš zne¬ biti težke butare nesrečniga greha in pri Jezusu milost najti, podaj se k Marii, lju¬ bi, časti, kliči Marijo! Bodi češen, poviševali in hvaljen, o preljubi Jezus! ki si po usmiljeni Materi Marii k nam prišel, in nas tako težke sužnosti rešil. O kako skerbno se hočem varovati vsih grešnih priložnost in nevar¬ nost, de vnovič ne zabredem v satanove 275 zaderge. Marija, pribežali,še, pomoč, to¬ lažba grešnikov! po tebi je Jezus k nam prišel, po tebi mi zopet pri Jezusu v mi¬ lost pridemo; sprosi nam tedaj to dobroto, o Marija! Sprosi nam tudi milost, tebe vredno ljubiti, hvaliti, častiti; zakaj kdor tebe prav ljubi in časti, ne more se po¬ gubiti; kdor pa tebe sovraži, se zveličati ne more. O Jezus! po Mariini ljubezni mi skaži usmiljenje, odpušenje. Amen. IV. štacijon. Jezus sreča svojo žalostno Mater. Marija, Mati praviga veselja. Marija, izvoljena kakor sobice, o ka¬ ko ljubeznjivo je ona sijala, koliko vese¬ lja vesoljnimu svetu prinesla! Človek pa te milosti ne pozna, iše svojiga veselja pri svetu, v bogastvu, v posvetni hvali in časti, v telesnim uživanji in poželenji; Bato pa Jezusa zaničujejo, preganjajo, in v smert peljejo, Marija, veselje sveta, pa ga z britkim sercam spremlje. Ravno ta žalostni pot pa je bil ob enim pot v čast, v veselje. Ako hočeš tedaj, o človek! pravo veselje doseči, zaničuj nečimerno in grešno veselje; ako te svet zaničuje, preganja, približaj se zaupljivo na križev 276 pot Jezusov in Mariin, potoži njima svojo britkost, in dosegel boš tolažbo, hladilo, serčno veselje. O Jezus, ti luč sveta! kolikrat sim jez v smertno senco, v zmoto, v greh za¬ šel; v grehu sim veselja iskal, tebe pa zapustil! Pravo veselje sim zgubil! Pro¬ sim te s skesanim sercam, daj mi še en¬ krat veselje zveličanja, de ti bom rad in z veseljem služil. O Marija! spomni se tistih britkost, ki si jih v begu na Egip¬ tovsko med divjaškim ljudstvam občutila, in tukaj na križevim potu terpela. Za¬ voljo Jezusovih in vsih svojih lastnih brit¬ kost mi pridobi duha praviga veselja; bo¬ di moje tolažilo v preganjanji, moje dopa- dajenje v radovanji, de vse grešne vese¬ lice zaničujem, in le v Jezusu in Marii išem svojiga veselja in tolažila. Amen. V. štacijon. Simon Girenčan pomaga Jeznsn križ nesti. Marija, prelepa cvetlica v samoti. Simon se križa brani, ker je še na svet navezan; Marija je že v tretjim letu svojiga življenja tako rekoč križ na ramo sprejela, ker se je že takrat v tempeljnu Bogu darovala. Tako zgodej — še ko 277 dete — zapusti Marija svet, veselje, čast in uživanje posvetnih dobrot; zapusti svo¬ je ljube starše in sorodnike; križ objame, se Bogu daruje in zroči; v samoti, ubož- nosti, v pokoršini, v postu in molitvi svo¬ je mlade dni preživi. O lepa lilija na sa¬ mim, o Bogu prijetni dar! Z mladiga je Jezus nosil križ iz ljubezni do nas; rav¬ no zato pa tudi Marija že v svoji mlado¬ sti noče živeti brez križa. O prelepa lju¬ bezen Marije Device, ki želi v križu Je¬ zusu enaka biti! Kaj pa je, de ti, o kri- stijan! nimaš veselja do križa? Ti se sve¬ tu še nisi odpovedal in se Bogu popol- nama izročil, ker tvoje serce stvari še preveč ljubi. O zapusti stvari, in našel boš Stvarnika; začni križ ljubiti, in sla¬ dek ti bo. O moj Jezus! glej, sedaj pa se vsi- mu odpovem, kar koli me od tebe loči: odpovem se stvarem, in tebi samimu dam svoje serce — vse in celo, kakoršno je, in pripravljen sim k vsakimu križu in terpljenju, ki mi ga tvoja milostljiva roka naloži. O Marija! spomni se tistih serč- nih bolečin in britkost, ko se ti je bil zgubil Jezus, tvoja ljubezen: kako si za- pušena takrat žalovala! Oh obvaruj me enaciga zapušenja! Rajši vender hočem 378 vse zapustiti, kakor Jezusa zgubiti, rajši vse terpeti, kakor privoliti v greh, ki bi me od Jezusa ločil. O Marija! pomagaj mi, de bo moja volja resnična, in Bogu popolnama vdana. Amen. VI. štacijon. Veronika Jezusu potni pert poda. Marija, nar lepši nevesta. Srečna Veronika, kije v potnim per- tu dobila v dar nar lepši obličje, desirav- no ga je bila človeška hudobija tako ne¬ usmiljeno ognjusila! Še srečniši Marija, ki je mati njega, po čigar obličji angelji hrepenijo! Na duši in na telesu vsa le¬ pa, brez madeža, z vsimi čednostmi in gnadami obdarovana, Mati Božja izvolje¬ na, se zaroči s svetim Jožefam, iše pa le Bogu samimu čez vse dopasti. Jezus, njen Sin, je njeno veselje, ona je njegova nevesta in mati. O duša keršanska! če hočeš uživati sladko srečo, ter se z Je- zusam zaročiti in njegova ljuba nevesta biti: očisti dušo in serce hudiga požele¬ nja; z Jezusam in z Marijo se razvese¬ ljuj in raduj; ne iši človeku, ampak Bo¬ gu dopasti, in uživala boš njegovo lju¬ bezen. 279 O Božje obličje! o veselje angeljsko! kdaj pride čas, de bom tvojo lepoto v večni jasnoti gledal? Ozri se milostljivo na me, in daj mi čisto serce, te prav spo¬ znati, in tvojo sladko ljubezen uživati! Ti sam bodi moja sladkost, moja dopadljivost, moje veselje! O nar lepši Devica Marija! po svojim svetim devištvu in neomadeža- nim spočetji mi očisti telo in dušo, de se bom v Jezusu samim razveseljeval in nje¬ ga sarniga ljubil. Amen. VIL štacijon. Jezus 7 drago pod križem pade. Marija, Mati vsih milost. S težkim križem iz mesta palian pa¬ de Jezus na tla. Tako hvaležnost mu neusmiljeno mesto skazuje za toliko do¬ brot! Iz ljubezni do nas, iz Marije rojen, pride na svet; tri in trideset let med na¬ mi živi, z ukani in zgledam ljubeznjivo uči; kje je bolnik, de bi ga ne bil ozdra¬ vil? kje revež, de bi mu ne bil pomagal? Za vse dobrote, ki jih je ljudem skazoval, pa je kervavo tepen, s ternjem kronan, v nedolžno obličje bit, v smert obsojen, in z Marijo, svojo Materjo, iz mesta pah¬ njen! To pa, o grešnik! je tvoje delo. 280 Tako storiš prav ti z Jezusam in Mari¬ jo, kadar smertno grešiš, zlasti ako ne¬ vredno k sv. obhajilu pristopiš! O ne¬ srečni človek v smertnih pregrehah! kdo ti še more pomagati? — Marija, Ma¬ rija je pripravljena, ti zopet sprositi mi¬ lost, ako jo res s skesanim sercam kli¬ češ in prosiš. O moj Jezus! dobro vem, de rajši bi ti ležal v blatu na zemlji, kakor pa v ne¬ čistim grešnim sercu. Prosim te torej po milostnim in ljubeznjivim Mariinim sercu, dodeli mi skesano, čisto in ljubijoče serce. O Marija! Mati milosti in Mati njega, ki je večni studenec vsih milost! ponižno te prosim, stori s svojo mogočno prošnjo, de se k studencu vsih milost — k svetimu obhajilu — z očišeno vestjo in s pobožnim sercam bližam, in de po tem v gnadi po- terjen nikoli več s smertnim greham svo- jiga Gospoda in Stvarnika iz svojiga ser¬ ca ne preženem. Amen. VIII. štacijon. Jezns tolaži jeruzalemske žene. Marija, usmiljena Mati. Usmiljenje, o prelepa lastnost člove- škiga serca! Jezusu se smilijo jokajoče že- 281 ne, ker vidi, kako hudo se bo njim in nji¬ hovim otrokam godilo zavoljo grehov. Kaj lepa je ta ljubezen, ki v svojini nar ve¬ čini terpljenji sebe pozabi, de bi nam po¬ magala. To ljubezen ima tudi Marija do nas; berž ko zasliši, de Elizabeta je ma¬ ti svetiga Janeza, de pomoči potrebuje, hiti čez goro, jo obiskat, tolažit, ji streč. Enako usmiljenje Marija do nas ima, nas ljubi, nas miluje, nam hiti pomagat, in ve- likrat še prehiti naše prošnje. Kolikrat že bi zavoljo toliko grehov ognjene šibe bile nas zadele, kolike nesreče nad ve¬ soljni svet prišle, ako bi usmiljena Mati Marija s svojimi prošnjami ne bila jeze Božje uderževala! Ljubi, hvali in časti te¬ daj Marijo, o človek! Bodi pa tudi ti u- smiljen do ubozih, žalostnih in nadložnih. O Jezus! bodi brez konca češen in hvaljen za toliko ljubezen in usmiljenje do nas, pa tudi za to, de si nam tolikanj milostno Mater dal. O Marija, usmiljena Mati! po ljubijočim in milostljivim sercu Jezusovim te prosim, pridi meni in vsim vernim kristjanam — posebno pa grešni- kam v pomoč! Pomagaj nam v skušnja¬ vah, podpiraj nas v britkostih in nesre¬ čah, ne zapusti nas ob naši smertni uri! Zlivaj svoje usmiljenje nad terdovratne 282 grešnike, krivoverce, razkolnike in neje- vernike, pa tudi nad oslepljene jude; vsim naj doide tvoje usmiljenje, de se vsi spre- obernejo k edinozveličavni veri in se zve¬ ličajo. Iz ljubezni do tebe hočem tudi jez v enak namen goreče moliti; hočem pa tudi sam bližnjimu usmiljenje po svoji mo¬ či skazovati, bolnike obiskovati, žalostne tolažiti, ubožnim pomagati. Pomagaj mi k temu, o Marija! Amen. IX. štacijon. Jezus v tretje pod križem pade. Marija, ponižna Devica. Sin Božji že spet pade pod križem; grešniki ga obdajajo in z nogami teptajo. O prečudna ponižnost neskončniga Boga v rokah nar večih liudodelnikov! — Glej pa, o kristjan! tudi Marijo med grešnica- mi pri očiševanji v tempeljnu! Ona, ki je hrez madeža, polna milosti, se skazuje za grešnico, ker je tudi Jezus, nedolžno .Ja¬ gnje, sklonjen pod križem, med grešniki kakor nar veči grešnik. O človek, — o človek! ti pa se nočeš poniževati; hočeš zmiram boljši memo družili veljati, boljši, kakor si v resnici. Z znotranjim napuham in zunanjo ošabnostjo tako silno grešiš; 283 človek, kristjan, katoličan! — kako boš pred sodbo obstal? Zdihni tedaj k poniž- nimu Jezusu pod križem in reci: O preljubeznjivi Jezus! dobro vem, de človeka toliko bolj ljubiš, mu toliko obilniši milosti deliš, kolikor bolj se ponižuje, in de le tisti je velik pred teboj, kteri je iz serca ponižen. O moj Zveličar! dodeli mi to¬ rej resnično ponižnost, brez ktere ne mo¬ rem ne tebi dopasti, ne svoje duše zveli¬ čati. O Marija! ponižno te prosim, poma¬ gaj mi iz napuha, ki je začetek vsiga hu¬ di ga. Sprosi mi, de po lastnim spozna¬ nji in po vsakdanjim prizadevanji pravo ponižnost dosežem, ter Bogu z ravnim sercam služim. Amen. X. štacijoii. Jezusa slečejo, in mu dajo želča in jesiha piti, Marija, terpeča Devica. Usmiljeno keršansko serce! poglej, kaj nedolžno Jagnje terpi. S telesa, na kterim rana rano pokriva, mu brez milosti oblačilo potegnejo in raztergajo mu raz¬ bolene rane. Tako silno zdelaniga, ra- njeniga in opešaniga tare pekoča žeja; neusmiljeni rabeljni pa mu dajo namesto hladilne pijače želča in jesiha piti! Kar 284 je pa Jezus terpel na svojim presvetim telesu, je terpela Marija v svojim sercu. O goreča materna ljubezen, ki jo tako silno boli, kar otroka hudiga zadeva! In tako Jezus in Marija, ki nikoli nista gre¬ šila, nikoli posvetnih veselic okušala, ter- pita nar hujši bolečine; ti pa, o človek! ki si tolikrat grešil, Boga žalil, vender posvetno, razuzdano, poželjivo živiš? Ti si tako nerad kaj pritergaš v jedi, pijači, spanji, in strežeš svojimu telesu v tacih rečeh, ki so nedolžnosti, spodobnosti, in čistosti nevarne! O kako nasprotno je ta¬ ko lahkomišljeno, samopašno življenje pre- britkiinu življenju Jezusa Kristusa in Ma¬ rije Device! O Jezus, ti nedolžni dušni Ženin! kako drago si mogel plačevati naše hle¬ penje po posvetnim veselji in kratkočasili! Jez sim grešil, in ti se moraš pokoriti; jez sim ves nagnjen k grešnim nasladno- stim, ti pa ves poln bolečin. O Jezus! dodeli mi milost, de bom mogel svoje telo krotiti in poželjivost v sebi zatirati. O nar čistejši Devica Marija! po Jezusu in po tvojih britkostih te prosim, obvaruj me vsa¬ ke nevarnosti in priložnosti k mesenimu poželenju; sprosi mi resnične želje, svoje telo zatajevati in se vsake grešne slasti 285 obvarovati. Jezusove in Mariine bolečine naj se globoko v moje meso vtisnejo, de vselej čisto živim in svojo dušo zveličam. Amen. XI. štacijon. Jezusa na križ pribijajo. Marija, preužaljena Mati. Poglej, keršansko serce! kaj se z Je- zusam godi, in stermi nad grozovitostjo. Sovražniki tvojiga preljubiga Zveličarja na križ pribijajo, roke in noge prevertu- jejo, grozne žeblje skoz nje v križ zabi¬ jajo, žile ranijo, kosti drobijo! Vsi Jezuso¬ vi udje so ranjeni, vsi polni bolečin. Te bolečine vse v svojim usmiljenim sercu z Jezusam terpi Marija. Njene oči ga mo¬ rajo gledati vsiga kervaviga, njene ušesa morajo poslušati zasramovanje in straho¬ vitim tolčenje s kladvi, njen jezik od brh¬ kosti ne more besede spregovoriti, od ne¬ zmernih serčnih težav so oterpnjeni vsi njeni udje in počutki. In ti, o človek! svojim počutkam vse privoliš; govoriš, kar in kadar se ti zljubi; ješ in piješ, ka¬ dar poželiš; oči obračaš, kamor te mika: ti s svojimi počutki razuzdano delaš! To je hudo znamnje; ti si pričujočnost Božjo 286 iznemar pustil! Kjer sta Jezus in Marija, tam se počutki berzdajo in krotijo. 0 Jezus v nezmernih bolečinah! lju¬ bezen do nas te je na križ pribila; lju¬ bezen pa tudi je Mariino serce in vse njene počutke z bolečinami napolnila. Oh, kako me serce holi, de sim bil tudi jez razuzdan, de je bolj poželjivost kakor pa ljubezen Božja v mojim sercu kraljevala. O Marija! po ljubezni in bolečinah Jezu¬ sovih te prosim, pomagaj mi, de bo od¬ sihmal v mojim sercu kraljevala ljubezen Božja, in ne več poželjivost, jeza, ne¬ zmernost ali drugo hudo nagnjenje. O Je¬ zus ! zavoljo svoje in svoje preužaljene Matere ljubezni in bolečin se me usmili. Amen. XII. štacijon. Jezus, s križem povzdignjen, umerje. Marija, naša Mati. Premisli, o človek! zdaj večna ljube¬ zen — tvoj Jezus na križu umira! In glej! desiravno si ga tako hudo in toli- krat žalil, vender on tebi vse svoje bo¬ gastvo, in tudi še svojo lastno Mater za¬ pusti, ker jo po besedah svetiga Janeza vsim ljudem zroči. Preudari v tem tre- 287 nutku ljubezen Jezusovo in Mariine brit- kosti. Kamor koli se Marija oberne, naj¬ de nove bolečine. Ako premišljuje svo- jiga preljubima Sina: on slovo jemlje, zdi¬ huje, toži, kliče, umira 5 oči so oterpnjene, roke in noge neusmiljeno prebodene, gla¬ va polna ternov, presveto obličje vse ker- vavo in s pljunki onesnaženo, njegova duša v poslednjih britkostih. Ako se ober¬ ne Marija proti nebesam, — tudi od tam gori ni tolažbe: Oče nebeški ga je zapu¬ stil. Ako se oberne k angeljem: se jo¬ kajo ; — k Janezu in Magdaleni: sta ža¬ lostna do smerti. Če se pa ozre k ljud¬ stvu: tajisto Jezusa preklinja in zasramuje. O ljubezen Jezusova! o Mariina bolečina! O usmiljeno keršansko serce! ljubi, ljubi Jezusa, žaluj z Marijo! Kdo mi da solz, de objokujem svoje grehe, ki so toliko hudo storili? Kdo mi da seralinsko serce, de ljubim Jezusa, ki je toliko za me terpel, de žalujem z Ma¬ rijo nad Jezusovimi bolečinami? O Jezus! ki si skale omečil, de so ob tvoji smerti pokale, omeči tudi moje terdo serce k mi¬ lo vanju v tvojim terpljenji, k kesanju za¬ voljo greha, k goreči ljubezni do tebe. O Marija! odkar si pod križem stala, si Noja Mati, skaži svojo materno ljubezen 288 do mene, prosi za me, de me Bog za¬ voljo mojih grehov ne zapusti, in de mi Jezus milostljivo dodeli, kar sim ga rav¬ no prosil. Amen. XIII. štacijon. Jezusa s križa snamejo in Marii v naročje položijo. Marija, z mečem sedem žalost presunjena Mati. O kako prečudno, kako žalostno spre- menjenje je Marija doživela! Njega, ki ga je nekdaj kakor ljuheznjivo dete s pri- serčnim veseljem na rokah imela, je zdaj blediga, neusmiljeno razmesarjeniga, mer- tviga v naročje vzela! O žalostna Mati! kako ti je pri sercu pri toliki ljubezni do Sinu Božjiga, ki je tudi tvoj preljubi Sin, zdaj pa leži mertev v tvojim naročji! — Premišljuj pa, o človek! rane Jezusove v naročji njegove Matere. Tukaj teko stu¬ denci milosti po Marii. Ako želiš tedaj obogateti z gnadami, položi vse svoje skerbi, dela in trude v serce Jezusovo, ki je v naročji Marije Device. V zno- tranjim zapušenji, v skušnjavah, v bolez¬ nih in v vsih britkostih skleni svoje zdih- ljeje z Mariino žalostjo in britkostjo pod križem, tako sklenjene daruj Jezusovimu presvetimu sercu, in zanesi se, de boš 289 dosegel tolažbo in polajšanje v svojih nad¬ logah in težavah, in tvoja uboga duša bo hitro bogatela v Božjih čednostih. O Marija, Mati lepe ljubezni, pa tudi Mati nezmernih bolečin! tebi se popolnama dam in zročim z vsimi svojimi skerbmi in trudi, žalostmi in britkostmi. Kakor jez ni¬ koli ne bom pozabil tiste tvoje pregrenke ure, ko si svojiga Jezusa s križa snetiga ranjeniga, blediga in mertviga v naročje vzela; tako te prosim, tudi ti mene ne po¬ zabi, kadar me povodenj dušnih in teles¬ nih britkost obdaja. O Marija ! bodi vselej moja usmiljena Mati, pripravi mi pribeža- liše v svojim maternim naročji, in skri me v Jezusove presvete rane, de v njih ra¬ stem v čednostih, in de v njih enkrat sre¬ čno sklenem svoje življenje. Amen. XIV. štacijon. Jezus v grob položen. Marija, kraljica nebes in zemlje. O žalostna Marija, Mati Božja! Zdaj Jezusa popolnama zgubi spred svojiga ob¬ ličja. Žalostna je nekdaj v Egipt bežala, pa jo je Jezus spremljal; žalostna ga je po Jeruzalemu iskala, pa ga je živiga in zdraviga našla; žalostna ga je sprejela s 19 290 križa snetiga, pa je vender zamogla še mertviga objeti: zdaj pa ga ji vzameta Jožef Arimatejic in Nikodem, grob ga po¬ krije, Marija nima več svojiga preljubiga Sina! — O žalostna, naj boljši Mati pri grobu naj boljšiga Sina! — Vender, po¬ tolaži se, Jezusova in naša Mati: za ža¬ lostjo veselje pride. Sin Božji v kratkim od smerti vstane, in Marija je v nebesa vzeta, nad vse stvari povišana in krona¬ na kraljica nebes in zemlje. Nar vikši je v nebesih povzdignjena, ki je bila na zem¬ lji naj ponižniši; ko kraljica ima pravico, nam vse doseči, ker je Bogu tako zvesto služila, ga s toliko priserčnostjo ljubila; uživa v nebesih naj veči veselje, ker je na zemlji terpela zravno Jezusa naj veči britkosti. Nasledvaj Marijo na zemlji, o človek! in deležen boš njeniga veselja v nebesih. O Marija, premogočna kraljica nebes in zemlje! oziraj se milostljivo na nas, svoje otroke v dolini žalosti in solz. Ohra¬ ni nedolžne, poterdi spokornike, sprosi grešnikam pokoro, in zaznamnjaj vsim pra¬ ve pota, de se nihče ne poguhi. Sprosi, naj se nam Jezusove presvete rane in tvoje bolečine globoko v serce vtisnejo, de v tolikih nevarnostih po potu križa in 391 ljubezni srečno pridemo do vrat večniga življenja. Amen. § k I) © p, O Jezus! preserčno te zahvalim za toliko ljubezen, ki si mi jo skazal, in za toliko terpljenje, ki si ga za me preter- pel. Zahvalim te za vse milosti, ki si jih svoji preljubi Materi Marii delil, in po nji nam dodelil. V zahvalo in nadomestenje za svojo zanikernost ti darujem serce Ma¬ riino z vsirni milostmi, žalostmi, veseljem in zasluženjem, ki jih je Marija kdaj ime¬ la. V tvoje ljubijoče serce zročim svoje serce z vsim njegovim djanjem, in rajši hočem umreti, kakor pa grešiti in od tvo¬ je ljubezni odjenjati. O Jezus! po lju¬ bezni Mariini se me usmili*, o Marija! po ljubezni in terpljenji Jezusovim me nikdar ne zapusti. Z Jezusam in Marijo hočem ljubiti in terpeti, živeti in umreti. Amen. W moj Jezus, kralj vsili kraljev! ti si svojo nevesto, sveto katoliško cerkev, s svojo kervijo odkupil, in s toliko tavženti svetnikov ozaljšal. Ti svetniki so se s tolikimi prelepimi čednostmi svetili kakor zvezde na nebu, in sedaj v nebeškim kra¬ ljestvu s teboj kraljujejo, te ljubijo, hvali¬ jo in neprenehama povišujejo. Med njimi je tudi sveti (ali sveta) I., kteriga da¬ našnji dan posebno častimo, in se njego¬ ve nebeške slave razveseljujemo. Čed¬ nosti in dobre dela svetnikov pa so pri¬ jetni dragi sad tvojiga britkiga terpljenja, o Jezus! Torej sim prišel na križev pot, de bi se učil po zgledih svetnikov tudi jez tebe prav ljubiti in si sad tvojiga ter¬ pljenja pridobivati. O moj Jezus! dodeli tudi meni tako ljubezen, tolikošne milosti in duhovne dobrote, kolikoršne si delil svetnikam. O Marija, kraljica vsili svet¬ nikov, ki si polna vsili milost, pomagaj 293 mi! Vsi izvoljeni prijatli Božji, prosite za me, de se bom po vašim zgledu ravnal, sveto živel, in zveličano umeri. Amen. I. štacijon. Jezus k smerti obsojen. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s križem svojim svet odrešil. (Tako se začne vsak štacijon.) Jezus nedolžno terpi in molči. Tudi svetniki so zaničevanje, križe, preganja¬ nje molče prenašali. Ako tedaj želiš, o kristjan! Boga priserčno ljubiti, bogoljub- no živeti in svojo dušo zveličati, molči v križih in v preganjanji, terpi iz ljubez¬ ni do Jezusa. Ako nočeš brez godernja- nja terpeti, ti ni resnica Boga ljubiti in se zveličati. Ako ti je pa resnica, molči z ustmi in sercam. O moj Jezus! želim te priserčno lju¬ biti, in žal mi je, de sim te dosihmal ta¬ ko malo ljubil in tolikrat žalil. Zdaj pa mi je resnica, tebe ljubiti, in hočem tudi v zasramovanji, v nesrečah in v prega¬ njanji molče terpeti, de po tvojim in tvojih svetnikov zgledih s takim poterpežljivim molčanjem samiga sebe in svoje sovražni- 294 ke premagam. O Jezus! dodeli mi k te¬ mu svojo Božjo pomoč, kakor si jo svo- jimu svetniku (svetnici) I., dodelil. Amen. Oče naš. Češena Marija. V. Križani Gospod Jezus Kristus! O. Usmili se nas in ubozih duš v vicah. V. Sveti I. O. Za nas Boga prosi. (Tako se sklene vsak štacijon.) II. štacijon. Jezus vzame križ ua ramo. Jezus svoj križ z veseljem objame, ker nas je tolikanj ljubil. Ako je tudi te¬ bi resnica, Boga ljubiti, v Božjim strahu in sveto živeti, ljubi križ, ljubi ubožnost, bolezen in zaničevanje. Ako si nejevoljni križa, ti ni resnica, Boga ljubiti; noben svetnik ni živel brez križa. Ne more se imenovati blažena tista ura, v kteri si brez terpljenja in skerbi. O moj Jezus! ljubiti, prav zares te hočem ljubiti, ker si tudi ti mene ljubil; torej hočem ljubiti tudi križe, ubožnost, zaničevanje, bolezni, ktere mi pošiljaš, ker te brez križa ne morem ljubiti, ne v Bož¬ jim strahu živeti. O Jezus! stori me moč- niga, kakor si svoje svetnike močne sto- 295 ril, de bom vselej z voljo terpel, ker vem, de brez križa nikoli ne morem biti. Ce mi tedaj že kriš daš, daj mi ž njim tudi poterpežljivost in vdanost v Božjo voljo. Amen. III. štacijon. Jezus pade perm pod križem. Jezus omagan in oslabljen pod kri¬ žem pade, de bi nas kviško vzdignil in močne storil. A ko hočeš Jezusa ljubiti, bogoljubno živeti in zveličano umreti, ne zanašaj se na svoje lastne moči; skerbno se varuj vsake grešne nevarnosti, spol- nuj svoje dobre sklepe, prejemaj rad in pogosto svete zakramente in še družili pomočkov iši; pokaži, de ti je resnica, bo¬ goljubno živeti. Tako so živeli svetniki, in s tem so bili v Jezusu stanovitni in močni, v dobrim nepremagljivi. O moj Jezus! hočem te ljubiti, hočem bogoljubno in sveto živeti; torej se hočem skerbno varovati vsiga, kar bi me utegni¬ lo v greh napeljevati, ker dobro poznam svojo slabost. Natanko hočem svoje do¬ bre sklepe spolnovati, zanaprej res bolj pogosto in goreče svete zakramente pre¬ jemati, in se poprijeti tudi druzik pomoč- 2% kov k zveličanju, po kterih nam tvoje ne¬ beške dobrote dohajajo, de bom ž njimi v dobrim poterjen, in me greh ne premaga, ter svoje duše ne pogubim, temuč jo z Božjo gnado zveličam. Amen. IV. štacijon. Jezus sreča svojo Mater. Jezus mora svojo preljubeznjivo Ma¬ ter zapustiti, in gre v smert. Ako hočeš v nebesa priti, nikar sveta ne ljubi; ako želiš Jezusa in Marijo priserčno ljubiti, sovraži prilizovanje nečimerne ljubezni, ogibaj se spotikljivih drušin in praznih pogovorov; ne imej poželenja do prijet¬ nih družb in kratkočasov, iši družbe in prijaznosti pri Jezusu in Marii z branjem, molitvijo, premišljevanjem večnih resnic, kakor so vsi svetniki delali, ker brez te¬ ga ti ni resnica, sveto živeti in zveličano umreti. O moj Jezus! resnica mi je, te prav ljubiti; torej se odpovem vsi grešni in ne- čimerni ljubezni do stvari. Nočem ljubiti sveta, njegoviga blaga in časti, de bom tebe mogel prav ljubiti. Ogibati se ho¬ čem nečimernih drušin, de bom tebe mo¬ gel prav ljubiti. Ne bom imel poželenja 297 po družbah in kratkočasili, de pri Jezusu in Marii milost najdem. O Jezus! o Ma¬ rija! storita me vredniga svoje družbe, svoje ljubezni in prijaznosti, de bom ve¬ dli, kakor bogoljubni svetniki, vama slu¬ žiti, vaji častiti in hvaliti. Amen. V. štacijon. Simon Cirenčan pomaga Jezusu križ nesti. Jezus je radovoljno križ sprejel*, Si¬ mon pa ga ni hotel, ker volje Božje še ni spoznal. Ako hočeš, o kristjan! lju¬ biti Jezusa, bogoljubno in sveto živeti, ne bodi, kakoršen je Simon bil, temue zroči se prav z mirnim sercam v vsili rečeh ljubeznjivi naredbi Božji. Tako so delali svetniki v žalosti in veselji, v sreči in ne¬ sreči. Sej Bog vse v tvoj prid obrača. Ako išeš pa le svojiga lastniga prida, in hočeš le po svojih lastnih mislih živeti, ti ni resnica, Boga ljubiti; prava ljubezen namreč ni samopridna, in se ne boji križa. O moj Jezus! zares te hočem zdaj lju¬ biti, torej se čisto in popolnama tvoji na¬ vedbi zročiin. Če sim zdrav ali bolan, bo¬ gat ali ubožin, ljubljen ali zaničevan, hva¬ ljen ali grajan, v vsim naj se zgodi tvoja presveta volja, Vse rad prenesem iz lju- 298 bežni do tebe, o Jezus! samo de bi te res prav ljubil, samo de bi te ne žalil. O Jezus! daj mi vsak čas ravno serce, de bom vselej le tvojiga dopadajenja iskal, in ne svojiga lastniga veselja in samo- pridnosti. Amen. VI. štacijon. Veronika Jezusu potni pert poda. Jezus nam je svoj obraz zapustil, de bi v svojim življenji njega res v živim spominu imeli. Ako imaš ravno serce, ako ti je resnica, Jezusa ljubiti, imej ga v vsim svojim življenji živo pred očmi. V vsili stvareh, po vsili krajih lahko najdeš Je¬ zusa, pri delu, v pogovoru, pri jedi in krat¬ kočasili — povsod ga najdeš. V molitvi si Jezusa pred oči stavi, kako je živel, in gotovo mu boš tudi v čednosti čezdaJje bolj podoben, in boš začel sveto živeti. Ni¬ koli ne pozabi Jezusa, in tudi on tebe ne bo pozabil. O moj Jezus! želim te prav odkrito- serčno ljubiti, in te vselej pred očmi imeti. Pi osim te, o Jezus! vtisni v moje serce podobo svoje ljubezni, vtisni mi vanj svoj presveti obraz, de bom v vsili stvareh te¬ be spoznal, ljubil in hvalil *, de te bom pri 299 vsili opravilih, v veselji, žalosti in terplje- nji prav živo pred očmi imel; de bom ta¬ ko živel, delal, govoril, molil in terpel, ka¬ kor si ti, o Jezus! delal, živel, molil, go¬ voril in terpel. Daj, o Jezus! de te ni¬ kdar ne pozabim. Amen. VII. štacijon. Jezus pade vdrugič pod križem. Jezus, dobri Pastir, ki s toliko go¬ rečnostjo zgubljenih ovčic iše, je že spet na tleli pod križem, in hoče pomoči od te¬ be. Z dobrim opominovanjem, gorečo mo¬ litvijo in lepim zgledam obuduj grešnike k pokori, pravične pa k obilniši čednosti; tako boš Jezusu kviško pomagal, enako svetnikam, ki so s svojim svetim življe¬ njem toliko duš pridobili, Bogu in ljudem veselje delali. Kolikor bolj živo in po¬ gosto Jezusa v sercu in pred očmi imaš, toliko več ljudi boš spodbudil k ljubezni do Jezusa. O moj Jezus! kako rad bi jez tebi kviško pomagal, duše za te pridobival; dušo iu telo bi hotel v ta namen darovati. Serčno, preserčno pa mi je žal, de sim s pohujšanjem v svojim življenji, ne mara, veliko več hudiga, kakor pa dobriga sto- 300 ril, in tebe tolikanj žalil! Ker vidim, de sim tolikanj ubožin s čednostmi, darujem pa svojo revšino in tvojo predrago kri za svoje in vsih grešnikov spreobernjenje, in posvetim se čisto in popolnama v tvo¬ jo službo. Pomagaj mi, o Jezus! de bom z bogoljubnim življenjem nadomestil, kar sim s pohujšanjem v tvojim kraljestvu na zemlji škode storil*, kar pa meni ni mo¬ goče popraviti, ti popravi. Amen. VIII. štacijon, Jezus tolaži jeruzalemske žene. Jezus se ni nikoli smejal, velikokrat pa se je zavoljo pregreh britko jokal. Ako ljubiš Jezusa, sovraži greh, objokuj svoje in vsih druzih grehe, s kterimi se Jezus tako silno in hudo zaničuje. Prederzni smeh, pregrešno norčevanje, slabe misli, besede in djanja žalijo serce Jezusovo, odvračujejo spokorniga duha in gladijo pot k grehu. Zavoljo tega so svetniki sovražili vsako lahkomišljenost 5 toliko bolj so pa s spokornimi solzami serce poživljali- O moj Jezus! tvoje britke pa Ijubez- njive solze ti darujem za svoje in vsiga sveta grehe. Daj nam skesano serce, ohrani nam duha resnične spokojnosti, de 301 se naše serce obvaruje nečimernosti, in tvojih gnad nemarno ne zapravlja. Do¬ deli, o Jezus! de svoje grehe prav spo¬ znamo, jih čezdalje bolj objokujemo, vse nagnjenje do greha zatiramo, in tvojiga ljubeznjiviga serca nič več ne žalimo. Amen. IX. štacijon. Jezus tretjič pod križem pade. Jezus je pod križem, grešnikam pod nogami; to je žalosten pogled, pa za nas imeniten zgled ponižnosti. Ako je tebi resnica, Jezusa ljubiti, in svojo dušo zve¬ ličati, bodi iz serca ponižen, nikogar ne zaničuj, razun le samiga sebe; bodi po¬ nižen v besedah, nikar se ne hvali, od ni¬ kogar hudiga ne govori; bodi ponižen v delih, do sleherniga priljuden, prijazen in postrežin. Ako te pa napuh gospodari, je tvoje serce lažnjivo in Bogu zoperno: na- puhnež ne more v nebesa. O moj Jezus! ti veliki Bog! ti si to¬ likanj ponižen, tako zaničevan, in me s tem učiš, de naj bom ponižen v mislih, besedah in djanjih. Tebi samimu, o večni Bog! se spodobi vsa čast, ti sam bodi 302 hvaljen, ljubljen in česen od vsili stvari. Meni grešniku pa se spodobi le zaniče¬ vanje, sramota in poniževanje. O Jezus! skazi mi to milost, ter mi dodeli ponižnost, kakor si jo delil svojim svetnikam, de bom tebe prav v resnici ljubil. Amen. X. štacijon. Jezusa slečejo, z jcsihaui in želčem napajajo. Jezusa, ki je že ves ranjen in poln bolečin, še verh tega z želčem napajajo! O kristjan! vzemi si iz tega zveličaven nauk za svoje življenje. Ako želiš Boga ljubiti in se zveličati, ne smeš svojimu telesu nobene grešne slasti dovoliti. Ne¬ zmerno jesti, piti, nečiste misli in želje pasti, se v grešnih rečeh razveseljevati: to je ljubezni Jezusovi kar popolnama in naravnost nasproti. Ako se bojiš svojimu telesu kaj žaliga storiti, si mu ne upaš grešne sladnosti odreči, tebi gotovo ni resnica, Jezusa ljubiti in se zveličati. Mo¬ liti, postiti se in pritergovati si, telo kro¬ titi, to je veselje svetnikov. O moj preljubeznjivi Jezus, polni bo¬ lečin! prava resnica mi je, te ljubiti; to¬ rej se mi studijo vse mesene sladnosti, 303 in vsili priložnost k grešni poželjivosti se hočem skerbno varovati. Nikoli nikakor nočem privoliti v kakoršno koli veselje, ktero bi tvoji čisti ljubezni nasproti bilo. Čuti, moliti, postiti se, tvoje terpljenje in bolečine premišljevati bodi tudi moje ve¬ selje, moja sladkost, kakor je svetnikam bila. O Jezus! poterdi tudi mene v voj¬ ski zoper nevarniga telesniga sovražnika, kakor si svoje svetnike poterdoval, in mo¬ čne delal, ter jih v svoji ljubezni ohranil. Amen. XI. štacijon. Jezusa na križ pribijajo. Jezus, na križ pribit, na vsili udih ranjen, je zgubil vso telesno prostost. Ako je tebi resnica, Jezusa ljubiti, vzemi svojim počutkam škodljivo prostost, ter jih imej v berzdi 5 ljubezen Jezusova naj gospoduje nad tvojimi očmi, jezikam, uše¬ si, rokami in nogami. Svetniki so svoje počutke svetu zapirali, so Jezusa v svojim sercu nosili, se nad njim samim razvese¬ ljevali, in nič niso želeli slišati, viditi, go¬ voriti, razim kar je iz Boga, in kar serce k Bogu obrača. Ako je tudi tebi resnica, 304 pravo ljubezen imeti do Boga, zapiraj in zaklepaj svoje počutke. O moj Jezus! ki si se dal iz ljubezni do mene neusmiljeno na križ pribiti, vze¬ mi v hvalo za to ljubezen moje serce v dar in posest, in napolni ga tako, de ne bo mogla poželjivost v njem gospodovati. Tvoja ljubezen, kraljica vsili čednost, naj kraljuje v mojim sercu in v mojih počutkik, de nič ne bom vidil, ne slišal, ne govoril, ne občutil, kar bi bilo tvoji ljubezni na¬ sproti. Daj mi okusiti, o Jezus! kako slad¬ ka je tvoja ljubezen, de bom vse časno malo cenil, in le tebe ljubil. Amen. XII. štacijon. Jezus iimerje na križu. Jezus umerje na križu iz ljubezni; vsi ga sovražijo in zaničujejo, ki sam nikogar ni sovražil, in ne zaničeval 5 vse pa, — tudi svoje sovražnike je preserčno ljubil. Ako hočeš tudi ti Jezusa ljubiti, se moraš do vsili ljudi, do bogatih in ubožnih, do prijatlov in sovražnikov ljubeznjivo in po- strežno obnašati, kakor so se svetniki do vsih ljudi skazovali. Ako imaš pa sovra¬ štvo in zamerzo do kakiga človeka , ti ni 305 resnica, Jezusa ljubiti, in se zveličati, ker Jezus je zgolj ljubezen. O preljubeznjivi Jezus! iz ljubezni do nas si se bil včlovečil; iz ljubezni si tri in trideset let med ljudmi prebival; iz lju¬ bezni si vse mnogo terpljenje in zaniče¬ vanje sprejemal; iz ljubezni si do posled¬ nje kaplje svojo kri prelil; iz ljubezni si umeri na križu, in to ljubezen si skazal vsim — tudi nar večini grešnikam. S to ljube¬ znijo si tudi svoje zveste služabnike obda¬ roval. O dodeli tudi meni gnado, de bom enako ljubezen imel do tebe in do vsih ljudi, de se bom do vsili s pravo ker- šansko ljubeznijo obnašal. Amen. XIII. štacijon. Jezus s križa suet iu Marii v naročje položen. Jezus z vsimi svojimi zakladi je v Mariinim naročji; kdor tedaj želi zakladov Jezusovih, kdor želi pri Bogu milost naj¬ ti, naj k Marii pride. Ako je tebi resni¬ ca, Jezusa ljubiti, o kristjan! in se zve¬ ličati: ljubi, hvali in časti Marijo. Ona je vrata nebeške; svetniki so po nji prišli k svetosti in častitljivosti. Priserčno lju¬ bi in nasledvaj Jezusa; s tem ljubiš tudi 20 306 Marijo. S poterpežljivostjo, ponižnostjo, čistostjo, pokoršino, krotkostjo, z voljno vdanostjo in z enakimi čednostmi Marijo nar bolje častiš in ljubiš. O Marija, prežalostna Mati Božja, kraljica vsib svetnikov! po tebi so svet¬ niki tolike in tolikošne gnade dobivali; po tebi so našli pot v ljubijoče serce Jezu¬ sovo. Tebe tedaj, o Marija! si tudi jez mater izvolim, tebe hočem po detinsko lju¬ biti, tvojiga ljubijočiga serca z nobenim greham ne žaliti, tvoje ljubezni in tvojih britkost nikoli ne pozabiti. O sprejmi tu¬ di mene za svojiga služabnika, za svoji- ga otroka, in pripravi mi pot v Jezusovo ljubijoče in premilostljivo serce. Amen. XIV. štacijon. Jezus v grob položen. Jezus je premagal vse svoje sovraž¬ nike, njegove svete rane so znamnja ča¬ stitljive zmage; v teh Jezusovih svetih ranah so si svetniki iskali pribežališa, v njih so našli varnost, v njih so svoje dušne sovražnike serčno premagali. Ako hočeš tudi ti Jezusa ljubiti in svoje duš- ne sovražnike premagati, zvoli si stano- 30 ? vanje in pribežališe v Jezusovih svetih ranah. V njih si varen, ker tvoj živež je Jezus sam, ki se ti v jed in pijačo da¬ je 5 tvoje orožje bodi ponižnost, pohlev¬ nost, poterpežljivost, ljubezen, čistost, po- koršina. S takim orožjem je premagal Jezus; vzemi tedaj tudi ti vsak dan to orožje v roke, poterduj se s svetimi za¬ kramenti, ostani v Jezusovih ranah, in zmagal boš. O moj Jezus! ti si vse naše sovraž¬ nike častitljivo premagal, in si nam dal dosti orožja, živeža in moči, de moremo premagati, kakor so svetniki, zlasti sveti (sveta) L, tako častitljivo premagali. V tvo¬ je svete rane skrijem svojo pamet, de ne oslepim; svojo voljo, de nebom zapeljan; vanje skrijem svoj spomin, de te nikoli ne pozabim; svoje serce, de nič dalje ne poželim, nič dalje ne ljubim, kakor le te¬ be. O Jezus! oboroži me, poterdi me, in daj mi v tvojih ranah vekoma počivati. Amen. $ h D e p. O moj Jezus! bodi vekoma hvaljen, češen in moljen, ker si nas tolikanj lju— 308 V bil, in tako drago odkupil. Cešen, hva¬ ljen in zahvaljen bodi za vse gnade, ki si jih svojim svetnikam in svetnicam, zla¬ sti sv. I., skazoval, in jih še skazuješ. O moj Jezus! prava resnica mi je, tebe čez vse ljubiti, in v Božjim strahu živeti. Torej ponovim zdaj vse dobre sklepe, ktere sim kterikrat storil, in po Marii jih zročim tvojimu ljubeznjivimu sercu. Pri¬ pravljen sim, raji umreti, kakor pa tako mlačno, tako merzlo živeti, de bi se s ka¬ kim greham od tebe ločil. O Jezus! te¬ bi živim in umerjem. O Jezus! tvoj sim živ in mertev. Amen. 309 z a posebne stiske, ali splošne ali tndi po¬ sebnih družin in ljudi, kakor oh vojski, la¬ koti , pogorišu, bolezni, živinski kugi, veliki suši ali dolžim deževanji ali slabi letini. Take splošne brit— kosti in nadloge Bog pošilja zavoljo splošnih gre¬ hov, n. pr. zavoljo oskrunovanja nedelj in praznikov (3. Mojz. 26.), zavoljo velikih skrivnih grehov ali očitnih pohujšanj, pobitev itd. Splošne stiske se nar lože odvernejo s splošno pokoro in mo¬ litvijo, kakor pri Ninivljanih. K teinu križevimu potu naj se tedaj ljudstvo ob tacih silah tudi očitno in v množicah zbira. veliki Bog! mi ubogi grešniki se pred teboj na kolena veržemo in te ponižno hvalimo, ker si ti naš Gospod in Bog. Ti si nas vstvaril in dosihmal tako vse ljubeznjivo in očetovsko za nas skerbel, toliko hudiga od nas odvračal; mi pa smo ti bili silno nehvaležni, grešili smo, tvoje očetovske ljubezni nismo spoznali, tvoje dobrote smo v hudo obračali, tvoje gnade 310 zanemarjali, tvojo jezo dražili. Zdaj pa, ko nas hudo obiskuješ, smo tukaj pred teboj, o preljubi Oče! spoznamo, de smo prav hudo delali in te prosimo, nikar nas ne tepi, ker žal nam je, de smo te žalili, in zares se hočemo poboljšati. Res smo s pregrehami hude šibe zaslužili; ali ne¬ dolžna kri tvojiga preljubeznjiviga Sina kliče k tebi za usmiljenje. O preljubi Je¬ zus, srednik med Rogam in ljudmi! poka¬ ži razžaljenimi! Očetu svoje svete rane in spravi nas ž njim; dodeli nam milost, de pri ti molitvi tvojo ljubezen, tvoje ter- pljenje in svoje grehe prav spoznamo, serčno obžalujemo in s pravo pokoro se¬ danje šibe odvernemo. O Marija, žalostna Mati! o vi sveti angelji in izvoljeni Božji! pomagajte nam v naši britkosti, de zopet dosežemo gnado, mir in pokoj. I. štacijon. Jezus po nedolžno k smerti obsojen. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O, Ker si s križem svojim svet odrešil. (Tako se začne vsak štaeijon.) V’si ljudje, vse stvari so se vzdigni¬ le, nedolžniga Jezusa terpinčiti in umoriti. To so naši grehi storili, ker smo stvari 311 Božje v greh obračali, zato se zdaj zo¬ per nas vojskujejo. Soleče je zoper nas, ker je moglo k naši liudobii sijati; ob¬ nebje je zoper nas, ker smo ga s hu¬ dobnim poželenjem, preklinjevanjem, pre¬ piranjem, rotenjem in pridušanjem napol- novali; zemlja je zoper nas, ker je nas grešnike mogla nositi in preživiti, in smo tolikrat njen sad v greh obračali; ogenj in voda se vojskujeta zoper nas, ker smo bili tako silno ožgani za hudo in tako mer- zli za dobro; tiče pod nebarn in zveri na zemlji se vojskujejo zoper nas, ker smo tako nespametno, tako živinsko žive¬ li, in nismo Boga hvalili in ljubili. Ako se pa skesani k Bogu spreobernemo, bo¬ mo zopet mir dosegli. Zdihnimo tedaj in recimo: Res je, o pravični Bog! stvari smo nehvaležno v greli obračali, in po pravici se zdaj zo¬ per nas vojskujejo. Ozri se pa, nebeški Oče! na svojiga nedolžniga Sina, ki je za nas bil v smert obsojen. Ako smo tvoje stvari v greh obračali, je mogel pa Jezus zato od vsili stvari terpeti, je te¬ daj naš dolg plačal. Utolaži tedaj svojo jezo, o preljubi Oče! zapovej stvarem, de naj nam služijo in več ne škodvajo. Po¬ glej, Oče! svojiga nedolžniga Sina Jezu- 312 sa, in prizanesi nam grešnikam, ki te po¬ nižno prosimo milosti in odpušenja. Ni¬ koli več ne bomo stvari v greh obračali, toliko bolj pa bomo tebe v vsili stvareh ljubili, hvalili in častili. Oče naš. Cešena Marija. V. O križani Gospod Jezus Kristus! O. Usmili se nas in ubozih duš v vicah. (Tako se sklene vsak štacijon.) II. štacijon. Jezus križ na svojo ramo sprejme. Jezus brez pomoči, brez tolažila sprej¬ me križ, le samo zato, de bi nam poma¬ gal, nas odrešil, nas tolažil. Ni je tedaj pomoči, ne tolažbe, razun le v Kristuso¬ vim križu. Ako se zanašamo sami nase ali na svojo lastno moč in previdnost, nas pa Bog zapusti. Ako se zanašamo na stvari, na človeško pomoč, prijaznost in milost, na denar, blago in bogastvo, — nas pa Bog osramoti, de naj bi spoznali, de le Bog sam zamore nam pomagati, nas braniti in tolažiti. Povej zdaj, o človek! kje so tvoje dobrote, na ktere si zaupal? Zdaj naj ti pomagajo! Lej tedaj! brez Bo¬ ga ni pomoči, ne sveta. Oberni se torej k Bogu, on sam ti zamore, on hoče pomagati. 313 Zdihni tedaj, o grešni človek! in re¬ ci: O Jezus! ti nam svojo pomoč umak¬ neš, de bi spoznali tvojo vsigamogočnost in svojo slabost; de bi tolikanj bolj pre- vidili praznost in nečimernost vsili stvari in pri tebi samim pomoči iskali. K tebi tedaj kličemo za pomoč, ker sami si ni¬ kakor ne moremo pomagati, in nas ne more noben človek, nobena stvar v naših britkostih utolažiti; ti sam si naša pomoč, naše tolažilo. O Jezus! s težkim križem obložen, glej! mi smo žalostni in zapušeni: kje bomo pomoči iskali, ako nas ti zapu¬ stiš? Ti imaš vso oblast v nebesih in na zemlji: oh, odžali in poterdi nas v ti nad¬ logi! III. štacijon. Jezus pervič pod križem pade. Jezus pade pod težkim križem; buta¬ la naših grehov in krivic je Jezusa na Ha poderla. Mi svojiga bližnjiga po kri¬ vici stiskamo, zato pa nas Bog stiska; mi išemo tujiga posestva, zato pa nam Bog naše lastno posestvo jemlje, in do¬ kler tujiga blaga ne povernemo in svoji- inu bližnjimu vse škode ne popravimo, dotlej šiba Božja nad nami sloni. Ako 314 težo svojih zadolžeiij in krivic odložimo, nam Jezus spet pomaga. O pravični Bog! kako silno ti krivi¬ co sovražiš; ne prošnja, ne molitev ne pomaga, ker ti nam krivičnim usmiljenja ne skažeš, dokler svojima bližnjima vse škode ne povernemo. Preljubi Oče! po¬ glej na svojiga nedolžniga Sina, ki leži pod križem; po njegovi ljubezni in po nje¬ govih bolečinah vzemi od nas butaro gre¬ hov! poteri v nas vse krivice, kakor si poterl krivičniga Ahana *), de jenja tvoja pravična jeza in nam prizaneseš. IV. štacijon. Jezus svojo jircžaljeno Mater sreča. O kolika je ljubezen, kolika britkost Je¬ zusova in Mariina, ko se srečata! In kako malo mislimo na to ljubezen, na serčno britkost! Le malo je ljudi, de bi hotli z Jezusam in Marijo ljubiti in terpeti. Sle- hern bi le po šegi sveta živel, napuhnjen, maštovanja željin, lakomen, poželjiv, ne pa po nauku in zgledu Jezusovim in Mariinim v ponižnosti, pohlevnosti, ljubezni in po- terpežljivosti; človek človeka, bližnji *) Joz. 7, 315 bližnjiga celo budi k napuh«, ošabnosti v obleki, k togoti in maštovanju, k goljutii in družim greham. Ne gledamo na to, kaj Bog hoče; zato tudi Bog več ne gleda na to, kar mi hočemo, temuč nas šiba in tepe, de bi spregledali in se v svojim življenji ne ravnali po svetu, ampak po Bogu in njegovih svetih zapovedih in po¬ stavah. O Jezus, ti presvetla luč! kako jasno si nam vender svetil s svojim naukam in življenjem; mi pa smo bolj po tem svetu in v zmoti živeli, kakor po luči tvojih presvetih zgledov. O Jezus! odpri nam oči z žarki svoje milosti, de bomo svojo slepoto spoznali, in ne več v posvetnosti, ampak po tvojim zgledu živeli v zado¬ voljnosti, ponižnosti, poterpežljivosti, lju¬ bezni in čistosti, in de se vredne storimo tvoje gnade in tvojiga usmiljenja. O Ma¬ lija! skaži se našo mater, de bomo ka¬ kor pravi otroci Božji posvetnost zaniče¬ vali in Jezusa zvesto nasledvali. V. štacijon. Simon Cirenčan pomaga Jezusu križ nesti. Simeona morajo prisiliti k križu; sra¬ muje se namreč, z Jezusam križ nositi, 316 Tudi naše serce je enako spačeno. Sra¬ mujemo se biti z Jezusam ponižni, revni in zaničevani, — bežimo in bojimo se kri¬ ža kakor nar hujšiga hudiga: tako pa Jezusa s križem zaničujemo. Strežba po¬ čil tkam, posvetni dobiček, maštovanje za nar manjši krivice je nam ljubši, kakor Jezus: tako pa Boga zaničujemo. Zato tudi nas Bog zaničuje in se nas sramuje. Ker se mi njegoviga križa sramujemo in pred njim bežimo, nas s šibami k križu sili. Ako ga pa vender s skesanim in potertim sercam sprejmemo, bomo s Si¬ monam vred milost dosegli. O preljubi Zveličar! kako smo slepi, kako spačeni, kako poželjivi po zaniker- nim grešnim veselji, po dobičku in mašto- vanji; tebe smo prezirali, križa se bali in nič nas ni bilo volja terpeti! O Jezus! zato ti pa hvalo vemo, de nas na teni svetu milostno tepeš, de bi nam tamkej prizanesel. Zal nam je, de smo grešili; prizančsi nam, o Jezus! ali daj nam v saj gnado, de šibe s poterpežljivostjo spreje¬ mamo in tako s telesnim terpljenjem veči duhovne dobrote dosežemo. Amen. 817 VI. štacijon. Veronika Jezusu potni pcrt poda. Jezus se k Veroniki ljubeznjivo ober- ne in svoj obraz v njen pert vtisne ; od nas pa svoje obličje proč oberne, ako ni¬ mamo spoznanja, ne strahu Božjiga. Egipt je Bog s strašnimi šibami in stiskami te¬ pel, ker ni Boga spoznal in je sabote oskrunoval; enako prihajajo kazni in po¬ korila čez našo deželo, ker Boga ne spo¬ znamo in ne častimo, nedelje in praznike tako prederzno oskrunujemo, čas milosti zapravljamo, besedo Božjo zaničujemo! Mi ne poslušamo besede Božje, zato tudi Bog ne posluša naše molitve; mi Boga ne spoznamo in ne častimo, zato tudi Bog nas več ne pozna. Ako pa spet Boga prav spoznavamo, molimo, častimo, in v njegovim strahu živimo, bo tudi on nas vnovič spoznal za svoje otroke. O prelepi Jezus! od tvojiga obličja smo se odvernili, ker smo grešili. S hu¬ dimi deli smo si serce zatemnili, in tebe nismo spoznali, ne tvojiga glasu poslušali, ter smo čas tvoje milosti zapravljali; zato zdaj svojo pravično jezo nad nami razo¬ devaš in nas več nočeš spoznati. Glej pa, ljubi Zveličar! spet se k tebi povernemo, 318 s skesanim glasam svoje grehe spoznamo; oh, pokaži nam svoje obličje, daj, de se v tebi razveselimo, de tvojo Božjo besedo in čas tvoje milosti više cenimo, tebe bolje spoznamo, častimo in hvalimo. VII. štacijon. Jezus drugič pod križem pade. Jezus, neusmiljeno tepen, s križem obložen, je iz mesta gnan, pade v silnih bolečinah pod križem. Oh, tudi tega ter- pljenja smo mi krivi. Kar svojimu bližnji- rnu žaliga delamo, to delamo Jezusu sa- mimu. Nič Jezusa bolj ne žali in ga hujši k pravični jezi ne draži, kakor če smo do bližnjiga terdi, neusmiljeni, če bolnim, ubožnim, terpečim pomoči in lju¬ bezni ne skazujemo. Mi s potrebnimi ni¬ mamo usmiljenja, zato tudi Bog nas pu¬ sti terpeti; mi smo terdi do druzih, zato je tudi Bog terd do nas; mi ne pomaga¬ mo, zato tudi on nam ne pomaga. Kdor ni usmiljen, ne bo usmiljenja dosegel. Ako smo pa do druzih milostni in usmi¬ ljeni, se bo tudi Jezus do nas usmiljeniga skazoval. O kako nemilo si zdelan, preljubi Je¬ zus, iz ljubezni do nas! Mi pa, kako smo 319 nehvaležni, neusmiljeni do tebe! Ti ter- piš v bolnih, ubozih in zapušenih, in za nje v pomoč kličeš 5 mi pa bližnjimu nismo pomagali, tebe nismo uslišali. Zato nas zdaj tepeš, de bi se učili usmiljenja. O Je¬ zus! daj nam tedaj usmiljeno, daj nam ob¬ čutljivo serce. Nikar ne glej na naše grehe, ki zdaj preserčno zavoljo njih ža¬ lujemo, temuč zavoljo svojiga velikiga usmiljenja in zavoljo tega svojiga prebrit- kiga padca pod križem se nas usmili, in potolaži nas v sedanji nadlogi. VIII. štacijon. Jezus jeruzalemske žene tolaži. Ne jokajte se čez mene, ampak jo¬ kajte se čez sebe in čez svoje otroke, pravi Jezus usmiljenim ženam. Tudi mi ne objokujmo toliko sedanje britkosti, am¬ pak veliko bolj svoje grehe, zavoljo kte- rih nas Bog tepe in strahuje. Zanikerna odreja otrok in njih preslabo varstvo pred hudim, očitne pohujšanja, plesi, ponoče¬ vanja, pijančevanje, prek linj e vanj e — to Boga sili, de nas s šibami obiskuje in strahuje. Ako se hočemo te šibe in ne¬ sreče oteti, moramo očitne pohujšanja od¬ praviti, sovraštva zapustiti, v Božjim strahu 320 in krotenji ohraniti sami sebe, družino in otroke, pohujšljive ljudi v svoji soseski ugnati, se k bogaboječimi! življenju po¬ veri uti, svoje grehe obžalovati in za nje pokoro delati. Tako se bo jeza Božja utolažila in terpljenje Jezusovo ne bo nad nami zgubljeno. O pravični Bog! tukaj smo na kole¬ nih pred tvojo neskončno velikostjo, in britko objokujemo svoje grehe, ki so te v pravično jezo dražili, in pa tebi, o Jezus! toliko terpljenje napravili. O dodeli nam gnado, se spreoberniti in resnično pokoro storiti 5 vodi po pravim potu starše in vikši, de bodo svoje otroke in podložne v Bož¬ jim strahu in svetim krotenji ohranili, po¬ hujšanja in očitne pregrehe zaterli, de se tedaj z očitno pokoro tvoja pravična jeza utolaži in odverne. IX. štacijon. Jezus v tretje pod križem pade. Jezusa, našo ljubezen, zaničujejo, ta¬ ko neusmiljeno zdelujejo, de jim pod kri¬ žem pade, ga z nogami teptajo, sujejo in tepejo. Tako iše hudobija nedolžnost za¬ treti. Enako hudobijo počenjamo pa tudi mi zoper Jezusa , kadar svojiga bližnjiga 321 sovražimo, preganjamo in zatiramo. Bog nas strahuje, ker smo med seboj tako pre¬ pirljivi, tako hudovoljni, tako nevošljivi, tako maštovanja željni; ker se mi med se¬ boj sovražimo, tudi nas Bog sovraži. Ti notes terpeti svojiga bližnjiga, ga ne vi- diti, ne slišati5 tise hočeš maštovati, no¬ češ odpustiti: zato tudi Bog tebe noče terpeti, ne slišati, ne pogledati, ti ne od¬ pustiti, temuč se maštuje nad tvojim gre- ham, in te kaznuje in tepe. O grešnik! odpusti vse sovraštvo in maštovanje, in ponižno prosi Boga za odpušenje. Preljubi Jezus! ti ne sprejmeš nobe¬ ne molitve, nobeniga daru brez ljubezni. Oh, odpusti nam, kakor tudi mi zdaj vsim iz serca odpustimo, ki so nas razžalili, in te prosimo za tiste, ki so nam hudo de¬ lali. O Jezus! odpusti nam; nočemo se več maštovati. Preljubi Oče! ti daješ svoje sobice vzhajati nad dobrimi in hudobnimi; prosimo te po Jezusovi ljubezni, daj, de nam sije solnce tvoje milosti, in stori nas tako močne, de se bomo med seboj res¬ nično ljubili in si odkritoserčno odpustili. Amen. 21 322 X. štacijon. Jezusa slečejo, mu želča in jesiha piti podajo. Vse rane, ki jih je Jezus prejel, ka¬ dar je bil na svojim presvetim telesu bi¬ čan in tepen, s ternjem kronan, sovan in pahan, se tu spet ponavljajo. Tako stra¬ šno tedaj nedolžno telo Jezusovo terpinči- jo, s tolikimi bolečinami nedolžno meso napolnujejo, žele in jesih mu mora biti namesto ohladila. Naše poželjivo meso in življenje dela nedolžnimu Jezusu tolike bo¬ lečine, in stori, de nas Bog; tepe, ker po mesenim poželenji Jezusa zaničujemo, svo¬ je telo više kakor Boga čislamo, svoje meso nad Jezusa samiga ljubimo. Mi te¬ lesnih dobrot prenezmerno išemo, z ne¬ zmernostjo v jedi in pijači svoje telo po¬ željivo delamo, v greh obračamo darove Božje, in Jezusa iz svojiga serca sune¬ mo. Zato nas Bog tepe in nam svoje darove odteguje, de naj se naše telo z duham vred poniža, k pokori oberne in de bi se ognilo večniga ognja. Z bolečinami prenapolnjeni Jezus! ti moraš nedolžen toliko terpeti, ker smo mi svojimu telesu preveč dopustili, ga preveč umehkužili. Oh, odpusti nam, o Jezus! iz serca nam je žal zavoljo našiga grešni- m ga življenja; nikoli več ne bomo z ne¬ zmernostjo v jedi ali pijači svojimu životu stregli. O Jezus! daj nam moč zoper te¬ ga nevarniga sovražnika. O predobrotljivi nebeški Oče! zavoljo Jezusovih bolečin nam odpusti; ne dajaj nam vsakdanjiga kruha v poželjivost ali preobjedanje, ampak za potrebo, de te bomo zamogli brez zaderž- ka hvaliti in ljubiti. Amen. XI. štacijon. Jezusa na križ pribijajo. Jezus, za roke in noge z žeblji neu¬ smiljeno na križ pribit, terpi na vsih udih strašne bolečine, in rabeljni ga iz vsih moči terpinčijo, ker mi iz vsih moči gre¬ šimo. Oči, ušesa, jezik, roke in noge so nam orodje v greh, in se zoper Boga vojskujejo; zato se tudi Bog zoper nas vojskuje, de bi s strahovanjem in šibanjem našo hudobijo svaril in razdjal. A ko hočemo milost doseči, moramo svojo pre- derznost in poželjivo prešernost obžalova¬ ti in zavreči, svoje počutke pa ko orodje za pokoro in ljubezen, za spravo z Bo- gam in za čednost rabiti. Preljubeznjivi nebeški Oče! na našim telesu je vse zagrešeno; torej smo po 21 * 334 pravici tako hudo strahovani. Ozri se pa na Jezusa, svojiga preljub iga Sina; vse na njegovim telesu je razboleno, vse je ranjeno zavoljo nas! Odpusti nam tedaj na- šo prešernost in vse grehe našiga revni- ga života. K tebi povzdigujemo svoje grešne roke in te prosimo, odpusti nam! K tebi obračamo svoje zagrešene oči, in kličemo, usmili se nas! Serčno nam je žal zavoljo vse naše mesene samopašnosti, kte- ro zdaj preklicujemo, in se ji odpovemo. O nedolžni Jezus! skaži nam usmiljenje, odpusti nam grehe, poterdi nas v dobrim. XII. štacijon. Jezus na križu umerje. Jezus med razbojnikama visi na križ« v očitno zasramovanje; prosi za nas ne- beškiga Očeta; nam zroči svojo preljubo Mater, nam zapusti vse svoje terpljenje in zasluženje, Očetu svojo dušo zroči, in odpre se njegova desna stran. Tako te¬ daj je njegovo ljubijoče serce za vselej odperto in pripravljeno, milosti deliti; Mii pa se z nehvaležnostjo teh gnad nevredne delamo, ko Jezusa tako malo poznamo, mu tako slabo služimo, toliko ljubezen zaprav¬ ljamo, toliko gnad zanemarjamo. Kolikor 335 bolj smo zvesti in hvaležni, toliko bolj pogosto nam Bog milosti deli. O Jezus! bodi brez konca česen in hvaljen, de si nas tako drago odkupil, in toliko nezmerno ljubil. Ti si nas nehva¬ ležne ljudi svojimu nebeškimu Očetu in svoji preljubi Materi tolikanj skerbno pri¬ poročil, in vedno je tvoje ljubijoče serce pripravljeno, milosti deliti. O Jezus! pre- serčno nam je žal, de smo bili tolikanj nehvaležni, smo te tako malo spoznali, ta¬ ko slabo ljubili, toliko milost zapravili, te tolikrat žalili in tvojimu užaljenimu sercu britkosti delali! Oh, odpusti nam, o Jezus! in pomiluj nas. Zavoljo svojih britkost skozi tri ure na križu nas nikar ne zapusti", zavoljo prežalostne Matere nas odžali; za¬ voljo svojiga ljubijočiga serca potolaži na¬ še užaljeno serce. XIII. štacijon. Jezusa s križa snamejo in Marii v naročje polože. Jezus je umeri in leži inertev v Ma¬ riinim naročji. Tako je njegovo terplje- nje dokončano; Mariino terpljenje pa ni do¬ končano 5 ona vse Jezusove rane čuti v svo¬ jim sercu. Enako je za naše rane njeno ser¬ ce odperto. Ako nas je groza, de nam pri 326 Jezusu ni več milosti, upamo še v Marijo; ona za nas skerbi, za nas prosi, in nas bolj ljubi, kakor mati svoje otroke. O kje bi že bili zavoljo svojih grehov, ko bi nam Ma¬ rija ne bila milosti sprosila! ZaBogamje Marija naše upanje, naše tolažilo. O Marija, žalostna Mati! tvoj prelju¬ bi Sin te nam je na križu Mater dal; sker- bi torej za nas; prosi za nas, varuj nas! Kadar se nam vse upanje zatemnuje, to¬ laži ti nas, pomagaj nam, o Marija! Tudi v sedanji britkosti nas nikar ne pozabi; že toliko grešnikov si se usmilila, že to¬ liko žalostnih si potolažila; po Jezusovih svetih ranah in po tvojih brhkostih te prosimo, pomagaj nam, o Marija! XIV. štacijon. Jezus v grob položen. Silna je bila Mariina žalost, ker njen preljubeznjivi Sin je bil pokopan in ji spred oči vzet; kmalo pa se je z njego¬ vim prečastitljivim vstajenjem in vneboho- dam vnovič potolažila. Enako je z naši¬ mi brhkostmi; Bog se serdi nad nami, pa le nekoliko časa; ako svoje grehe obža¬ lujemo, hude nagnjenja berzdamo, k Bogu kličemo in v Jezusovih svetih ranah to- 327 lažbe in utehe išeino, jo kmalo tudi v res¬ nici najdemo. Svoje svete rane je Jezus ohranil kakor znamnja zmage in milosti. On je naš vsakdanji besednik pri nebe¬ škim Očetu, in tolaži njegovo pravično jezo. Kolikor je njegovih ran, toliko prič, ki za nas prosijo. Jezusove svete rane prema¬ gujejo Božjo jezo in njegovo očetovo ser- če mečijo. O ti preljubi Jezus! toliko tolažilo in hladilo imamo v tebi. Akoravno smo ne¬ kaj časa v brhkosti in stiskah, vender ti ostaneš naše tolažilo, naš besednik. Še zmirej tečejo tvoje rane, nas poživljati*, ne moreš nas pozabiti, ne zapustiti. O pošlji nam tedaj tolažbe in polajšanja iz svojih ran, o Jezus! Tvojimu ljubijočimu sercu darujemo in zročimo pričujoče opravilo, svoje prošnje in zdihovanja, svoje sklepe in dobre misli, svojo revšino in nadlogo. O Jezus! tebi se čisto in do dobriga zro¬ čimo in vdamo, po tvoji sveti volji hoče¬ mo terpeti, živeti in umreti. Amen. § k D © p« O dobrotljivi Bog! bodi ti večna hva¬ la, de, kadar nas s šibami obiskuješ, nas tudi z Jezusovim presvetim terpljenjem usmiljeno tolažiš. Prosimo te, ne zaverzi prošenj svojiga ponižaniga ljudstva; varuj našiga papeža in vse duhovstvo; zedini v svoji ljubezni vse keršanske poglavar¬ je; zateri krivoverstva in razdvoje; vodi vikši in starše; ohrani mladost in otroke v svojim strahu, v pokoršini, v nedolžno¬ sti in ljubezni; tolaži žalostne, ubožne in bolnike in vse terpeče; spreoberni greš¬ nike; povikšaj svojo gnado v pravičnih, de se po njih molitvah strahovanje od nas odverne. O Jezus! usmili se nas, de se svojih grehov iz serca kesamo, voljno za¬ voljo njih terpimo, in vselej v tvoji lju¬ bezni in v tvojim strahu ostanemo. Amen. 329 za pripravo k smerti. Jsigamogočni večni Bog! ki gospoduješ čez žive in mertve, jez nevredna stvar preponižno molim tebe, o neskončno veli¬ častvo! verujem v tebe, o neskončna res¬ nica! upam v tebe, o neskončno usmiljenje! ljubim tebe, moja nar veči dobrota in mo¬ je vse! Kar imam, sim prejel od tebe, o Bog! tebi zopet vse darujem, in iz vsiga serca mi je žal, de sim te tolikrat z gre¬ hi razžalil. Preljubeznjivi Jezus! s kri¬ žem si premagal smert, hudiča in vse mo¬ je zopernike; daj mi na tem križevim potu spoznati nastave hudobniga duha; uči me, kako naj se vojskujem zoper sovražnike svoji ga zveličanja, in kako naj se priprav¬ ljam za srečno smert. Ta križev pot da¬ rujem tebi v čast, ki si kervav pot potil •n tri ure na križu umiral, v čast preža- lostne Matere Marije in svojih svetih po¬ dočnikov, de po njih priprošnji srečno smertno uro od tebe dosežem. Amen. 330 I. štacijon. Jezus krivično v smert obsojen. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. O. Ker si s križem svojim svet odrešil. (Tako se začne vsak štacijon.J Nedolžnost je obsojena, Jezus mora umreti! Vsak človek mora umreti, in nihče ne ve ne dneva ne ure, kdaj bo umeri. Sa¬ tan grešnika pregovarja: „Sej še ne bodeš umeri; veseli se, uživaj ta svet, ni se treba spovedovati, po¬ koriti, bližnje priložnosti k gre¬ hu ogibati, sej še ne bodeš umerl“. Tako ogoljufani grešnik greh na greh naklada, v duhu čezdalje bolj slabi, dokler smert ne pride, in tako je hudič premagal. O moj Jezus! ti si hotel umreti, de bi jez vekoma v nebesih s teboj živel. O Jezus! želim razvezan biti; studi se mi grešiti, studi se mi nečimerno raz¬ veseljevanje; torej me tudi ne veseli da¬ lje živeti. Umreti hočem, ker je Jezus na tem svetu tako malo ljubljen, celo tako gerdo zaničevan! Umreti hočem, iz lju¬ bezni in kesanja, ker je moj Jezus zame umeri, kteriga sim tolikrat razžalil, in ker brez greha ne morem živeti, de bom pn Jezusu prebival in ga prav resnično ljubil- 331 O Jezus! daj mi gnado, de napuhu, lakomnosti, nečistosti, požrešnosti, jezi čezdalje bolj umiram, de samo ti s poniž¬ nostjo in poterpežljivostjo v meni živiš. O Jezus! pridi, pridi! Amen. Oče naš. Cešena Marija. Križani Gospod Jezus Kristus! usmili se mene in ubozih duš v vicah. (Tako se sklene vsak štacijon.) II. štacijon. Jezus s križem obložen. Satan človeka pregovarja: „Naj te molitev ali spoved nič ne skerbi, Bog je usmiljen; sej nisi tako hu¬ dobno živel, boš že prišel v nebe¬ sa, pred smer tj o se boš skesal, spovedal, in vse bo dobro a . Grešnik! če je mogel .Jezus nedolžni tako terpeti, tako pokoriti se, kaj pač tebe čaka? Vse, tudi nar manjši hudo bode kaznovano; ko¬ liko hudiga si storil! koliko dobriga opu¬ stil! koliko časa in koliko gnad potratil! kako mlačna je volja! kako slep je um! kako zvit, kako čuječ je satan! V tacih ne¬ varnostih bi nič ne maral za pomočke svo- jiga zveličanja, in bi se nič ne bal gre¬ ha in pekla? Pravični Bog! reši mene in vse uraer- 332 ljive te zaderge, lažnjive mirnosti! Ohra¬ ni me v svojim otročjim strahu, de ne pojdem tako brezskerben v večnost. Ako Jezus, gola nedolžnost, toliko terpi, ako bo pravični komaj zveličan, kako se bo meni grešniku godilo ? Pekel sim zaslu¬ žil ; ne vem pa, če nad svojimi grehi prav žalujem. Lahko še tudi v smertni greh pa¬ dem, v njem umerjeni in se vekoma pogubim. O Jezus! nimam ga miru, temuč v strahu in trepetu k tebi pribežim. Rad bom molil, pokoro delal in svete zakra¬ mente prejemal, de bom vreden Jezusove ljubezni in milosti. Amen. III. štacijon. Jezus pade pervič pod križem. Jezus pod težkim križem na tla pade, in satan umirajočiga človeka v maloserč- nost in obupnost pripravlja, rekoč: „Greš- nik! ti si toliko grehov storil in se nisi nobenkratresnično pobolj¬ šal; jez sim le enkrat grešil in sim vekoma pogubljen. Toliko ča¬ sa, toliko gnad si ti potratil, ki jih jez nisim imel, in ti misliš v ne¬ besa priti, ko sim vender jez po¬ gubljen? Ktere zapovedi pač nisi 333 prelomil? Spovedal si se, pa le po verhu, brez resničnima kesanja in sklepa*, pa se še sedaj nisi od k ri¬ to serčen proti Bogu; ko bi dalje živel, bi dalje grešil; torej te pe¬ kel čaka w . — O človek! zgodej se obo¬ roži zoper to skušnjavo. Usmiljeni Jezus! le na tebe stavim svoje upanje: ako sim jez veliko grešil, si pa ti veliko terpel; vem sicer, de sim pekel zaslužil; pa tudi vem, de si ti svo¬ jo kri za me prelil: so mar moji grehi veči, kakor tvoje zasluženje? Moji grehi imajo konec, tvoje zasluženje in tvoje usmi¬ ljenje pa nima konca, torej me ne boš pogubil. Sej si moj Odrešenik, in si ob¬ ljubil, de skesaniga serca ne boš zaver- gel. Glej, moje serce je skesano; spo¬ znam in obžalujem svoje grehe; spolni te¬ daj, kar si obljubil in odpusti mi; moj Odrešenik si, ne boš me pogubil; ti si moj Bog, jez sim tvoj otrok; svojiga otro¬ ka pa ne boš zavergel. Amen. IV. štacijon. Jezus sreča svojo žalostno Mater. Kdor svet ljubi, se mu smert grenka zdi, in prijaznost Jezusova in Mariina nad- 334 ležna. Satan človeku svet tako lep dela, de se ves vanj zateleba in nič več ne misli na nebeške dobrote. Čast, veljavo, lepoto, bogastvo, lepo obleko, prijatelstvo človek raji ima, kakor nebesa; in ker nas smert loči od sveta, se smerti tolikanj bo¬ jimo: posvetni človek noče nič slišati od smerti: kako se bo tedaj k smerti priprav¬ ljal? Ako hočeš srečno umreti, zgodej umri svetu, in iši si veselja pri Jezusu in Marii. Preljubeznjivi Jezus! kako svet zani¬ čuje tebe in tvojo preljubo Mater! Koli¬ ka krivica je, v svet zaljubiti se, in po¬ zabiti nebeške očetnjave, ktero si za me tako drago odkupil! O Jezus! v prelepih nebesih me pričakuješ z Marijo, vsimi zveličanimi duhovi in vsimi svetniki; kako bi se pač veselil pozemeljskiga prahu? Pripravil si mi v nebesih vse veselje, vso srečo; kako bi me pač še mikalo nečimer- no, krivično, minljivo veselje? Nar veči, nar slaji veselje na zemlji ni nič proti ve- čnimu veselju v nebesih. Tam se boni vdeleževal nar boljši prijaznosti Božje, bla¬ žene Device in Matere Marije, angeljev in svetnikov; tam bom imel neskončno bo¬ gastvo, lepoto, modrost in mir. O kako ostuden je svet, kadar v nebesa gledam! 335 O Jezus! daj mi gnado, de svoje oči proti nebesam obračam. Amen. V. štacijon. Simon pomaga Jezusu križ nesti. Simon je bil v posvetno zamišljen; zato ni hotel križa sprejeti, ker ni nič do¬ bička pričakoval. Mnogi skerbe za čas¬ no, za večno pa ne, in tako vse zgube. Pomisli, človek! Bog te je vstvaril, de bi njemu služil in se zveličal. Jezus je ne¬ sel križ, de za njim hodi in reši svojo dušo; za dušo ti bodi tedaj čez vse naj bolj mar! Le eniga Boga imaš; ako si tega z grebam zgubil, nimaš nikogar več, kteri bi te zveličal. Le ene nebesa imaš; ako si te zgubil, ti druziga ne ostane ka¬ kor pekel. Le eno dušo imaš; ako je ta zgubljena, je vse zgubljeno. Vse časno mine, duša pak je večna. Večni Bog, nebeški Oče! za nebesa si me vstvaril; kaj mi je zemlja mar? O moj Jezus! tako drago si odkupil mojo dušo; kako bi jo tedaj smel zgubiti zavoljo čas¬ nih skerbi, njo, za ktero si toliko terpel! Le eniga Boga imam, le ene nebesa, le eno dušo; ako sim te zgubil, je vse zgu¬ bljeno! Nihče me ne more iz pekla rešiti, 336 nihče ne pojde z menoj v večnost, jez sam bom mogel tje iti! Torej hočem le za svojo dušo skerbeti: kako bom Bogu služil, z Jezusam križ nosil in si nebesa pridobil, to bodi moje opravilo. O moj Jezus! podpiraj me per tem svetim opra¬ vilu. Amen. VI. štacijon. Veronika poda Jezusu potni pert. Goreča duša, ki ima zmiram Jezusa pred očmi, ki si je njegovo terpljenje in njegove čednosti z neprenehanim premiš¬ ljevanjem prav globoko v serce vtisnila, ne bo z lepo padla, ampak bo srečno zma¬ gala: zakaj kjer Jezus v sercu prebiva, mora satan bežati; zatorej iše z nečimer- nimi mislimi, z nečimernim govorjenjem, z grešnimi željami naše serce spriditi, in Jezusa iz njega izgnati. Zatorej čuj, kri- stijan! nad svojim sercam, ter z večkrat¬ nim premišljevanjem, s pogostim zdiho- vanjem iz svete ljubezni, in z lepim, pri¬ jaznim obnašanjem Jezusa v se sprejemaj. O moj Jezus! pokaži mi svoje obličje, spomin svojiga terpljenja in svoje ljube¬ zni mi prav živo v serce vtisni, de te ni¬ koli ne pozabim, zlasti ne v poslednjim 337 vojskovanji s smertjo, kadar me bodo pe¬ klenski duhovi obdajali, skušali, in si pri¬ zadevali, mojo dušo v oblast dobiti; tadaj mi pokaži oblkje svoje, o ljubi Jezus! hudičem v strah, meni pak v tolažbo. Oh! nikar me ne zapušaj v tisti nar huji ne¬ varnosti ! Amen. VII. štacijon. Jezus pade drugič pod križem. Jezus je iz mesta pahnjen, ktero je toliko ljubil; vse mora zgubiti, de najde zgubljeno ovco. Kako grenka je srnert bogatinam, kterih serce je navezano na časno blago, in kteri velikrat telo in du¬ šo zgube, ker krivičniga blaga nočejo poverniti! O duša moja! nabiraj si več¬ nih zakladov v nebesih; goreče si prizade¬ vaj za dobre dela, za dela svete ljubezni, ponižnosti in poterpežljivosti, za post, mo¬ litev, milostinjo, za svete maše in odpustke: to so večni zakladi. In kakor bogatin svoj zaklad skerbno hrani, ravno tako tudi ti glej, de od duhovnih dobrot nič ne zgu¬ biš z grebam; nikar po nemarnim ne zgu¬ bljaj, kar si pridobil z velikim trudam. O moj Jezus! iz ljubezni do mene si bil ti ubožen, de bodem jez po tebi bogat 22 338 v nebesih. Iz ljubezni do mene si bil ti iz mesta pahnjen, de sim jez v nebesa povabljen. O moj Bog"! ti si neskončno bogat; vse svoje zaklade si mi zapustil, de se jih vdeležvam. Skerbno si hočem tedaj prizadevati za nebeške dobrote, za dela svete ljubezni, ponižnosti, poterpež- ljivosti; vse nečimernosti pa hočem zani¬ čevati, ker ž njimi ne morem ne greha izbrisati, ne nebes si pridobiti. Kaj mi pomaga ves svet, ako se moja duša po¬ gubi! O moj dobrotljivi Jezus! varuj me večniga pogubljenja. Amen. VIII. štacijon. Jezus sreča jeruzalemske žene. Kdo bi se ne jokal, ker je Jezus, go¬ la nedolžnost, tako neusmiljeno zaničevan, tako hudo udelan! O kako se moja duša z greham ogerdi, kako hudo se udela! Le nedolžna kri Jezusova, le spokorne solze jo morejo očistiti. Kervavo kopel mi je napravil moj Jezus, namreč zakrament svete pokore, kjer morem dušo greha oči¬ stiti in se milosti Božje vdeležiti. O moj Jezus! kdo mi bo dal solza, de se bom jokal, ker si tako hudo zani¬ čevan in toliko terpiš, ker sim te tako 339 malo ljubil, tolikrat žalil, in te še sedaj pravne ljubim! Vekoma ti bodi slava, čast in hvala, de si nam pripravil tako kerva- vo kopel, in si privolil, zakrament svete pokore prejemati, kadar želimo! O Jezus! daj nam grehe prav spoznati, de jih ser- čno obžalujemo, studimo, se jih odkrito- serčno spovemo, jih nikdar več ne ponav¬ ljamo, in tudi še pred smertjo zakrament svete pokore vredno prejmemo. Amen. IX. štacijon. Jezus pade tretjič pod križem. Zelo nevarne so skušnjave hudičeve za tiste, kteri žive v jezi, sovraštvu in ne- vošljivosti; hudoba jih šunta: „Sej imaš prav, nikar se ne vdajaj sovražni- kam, niti treba odpušati; nikar ne govori ž njim, če ne, bo mislil, de ima prav, in bo še hudob niši; sej mu lahko po tem odpustiš, ko se boš nad njim z maš to val 44 . Tako se sovraštvo vkorenini, in serd ostane v ser¬ cu, dokler duša ne zleti, kam? — v pekel: zakaj kdor ne odpusti, tudi ne more od- pušenja dobiti. Le v peklu se pogubljeni sovražijo. Ako hočeš biti otrok Božji, se 22 * m ponižaj z Jezusam, in solnce naj ne zaha¬ ja za tvojo jezo. Nezmerni Bog! pod križem ležiš, z nogami sovan, zasramovan, in pri vsem tem se ne ustavljaš sovražnikam, se ne jeziš, le molčiš! Jez nisim bil toliko zasramovan; kako bi tedaj želel maštovati se? Ti od- pušaš in pozabljaš moje grehe; torej tudi jez nočem biti tako terd do svojiga bliž- njiga, ampak hočem iz ljubezni do tebe vse zasramovanje in vso krivico odpustiti in po¬ zabiti. Ti si se pod križ ponižal; kako bi tedaj jez bil tako termast ? Ti ležiš pod nogami svojih sovražnikov in molčiš; in jez bi se kregal in prepiral? Nikdar več ne pojdem v jezi k počitku. O Gospod! poterdi me v tem svetim sklepu. Amen. X. štarijon. Jezusa slečejo, iu mu dajo želča piti. v Zelč je strupeni greh, kteriga greš¬ niki Jezusu dajejo. Grešniki iz navade nimajo upanja zveličati se. Kdor je vdan napuhu, lakomnosti, posebno nečistosti in posvetnimu razveseljevanju in mu je greh v navadi, tudi na smertni postelji ne bo nehal grešiti. Spoved navade ne preme¬ ni, in tudi poslednja spoved grešne na¬ vade ne odpravi. Lakomni ali nečisti duh, 341 kteri je v tvojim sercu vedno v miru pre¬ bival, se na smertni postelji ne bo dal ta¬ ko hitro izgnati. S tistim orožjem, s kte- rirn te je hudič v življenji vselej prema¬ gal, te bo tudi na smertni postelji zma¬ gal. Kar je bilo grešniku vselej toliko všeč, ga bode tudi na smertni postelji mi¬ kalo, in grešnik bo ali dovolil v skušnja¬ vo ali pa obupal. Terpeči Jezus! tako sramotno si sle¬ čen, z želčem in kisam napajan, okervav- Ijen, tako grozovitno razmesarjen! Kaj mi pomaga tvoje terpljenje, ko bi mogel zavoljo svoje navadne sladnosti pri vsem tem vekoma v peklenskim ognji goreti? Zavoljo teh tvojih bolečin te prosim, od¬ pravi iz mojiga serca vse hudo poželenje, de s pogosto spovedjo stare grehe s ko¬ renino vred izrujem, z vsakdanjim zatira¬ njem svojo poželjivost morim, in tako s pomočjo tvoje gnade na smertni postelji zmagam. Amen. XI. šlucijoii. Jezus križan. Mnogi bolniki so skušani z nepoter- pežljivostjo. Hudič želi, de bi se bolnik ne spokoril za storjene grehe, in si s hu- 342 do boleznijo nič zasluženja ne pridobil; torej ga v nepoterpežljivost spravlja. Se¬ daj so mu bolečine prehude, sedaj mu pre¬ dolgo terpe, sedaj mu postelja, sedaj jed, sedaj mu ljudje niso prav. Ta hudobni duh zlasti take nadlegva, ki so bili v živ¬ ljenji tako nepoterpežljivi in niso hotli nič z voljo terpeti. Sedaj se uči voljno ter- peti; glej, kaj je terpel Jezus, tvoj Gospod! Preljubeznjivi Zveličar! ali je kako- šna bolečina, kakoršna je tvoja bolečina? Ti visiš na terdim križu, in meni bi bila bolniška postelja preterda ? Ti si grozo¬ vito z žeblji pribit; in meni bi bilo prete- žavno v postelji biti? Vsi tvoji udje so razboleni, in jez bi se pritoževal zavoljo bolečin ? Tebe z želčem napajajo, meni pa jed ni všeč. Tebe je vse zapustilo; jez pa hočem postrežen biti. Torej hočem iz ljubezni do tebe voljno terpeti vse bole¬ čine, ktere mi boš še poslal; kolikor več sedaj s teboj terpim, toliko več veselja bom v tebi imel. O Gospod! podeli mi voljno poterpljenje. Amen. XII. štacijon. Jezus na križu umerje. Ko je Jezus že umiral, judje še ni¬ so nehali preklinjati; še celo mertvimu so 343 serce prebodli. Kolikor bolj se ti bo smert bližala, toliko bolj te bo skušnjavec nad- legval; de pa uideš njegovi zlobi, stori z Jezu sam tole zvezo: O moj Jezus! odpovem se svetu in vsimu napuhu, hudiču in vsimu njegovi¬ mi! navdajanju; spoznam pred Bogam, vsi¬ lili angelji in svetniki, de hočem v edino zve¬ ličavni katoliški veri živeti in umreti, v pra¬ vim upanji in otročjim zanašanji na usmi¬ ljenje in neskončno zasluženje Jezusa Kri¬ stusa, svojiga Odrešenika, kteri nobeniga skesaniga grešnika ne zaverže, v resnični ljubezni do svojiga tako ljubiga Boga in Odrešenika Jezusa Kristusa, kteriga sarniga ljubim, in zunaj kteriga nič ne želim 5 serč- 110 mi je žal, de sim tolikokrat razžalil tebe, svojiga tako ljubiga Odrešenika, svojo nar veči dobroto. Vsim odpustim, kteri so me razžalili; po tvoji presveti volji hočem živeti in umreti, de bom kmalo vidil svojiga pre- ljubiga Jezusa v nebeškim veličastvu. Pri¬ poročim se v varstvo Marii, svoji ljubi Ma¬ teri, svojimu angelju varim in svojim sve¬ tim pomočnikam; ako bi utegnil na smert- ni postelji zavoljo hudih bolečin ali zavoljo zmešane pameti kaj druziga misliti, sedaj terdim: moje poslednje besede in misli naj bodo: Jezus, Marija, Jožef! Amen. 344 XIII. štacijon. Jezus Marii v naročje položen. O Marija, tolažnica vsili umirajočih! stoj mi na strani v strašni smertni uri. Ko bodo hotli hudobni duhovi mojo dušo požre¬ ti, tadaj mi pokaži svojo moč zoper nje, o mogočna kraljica! bodi mi pomočnica v nar huji sili. Ti si moja Mati; skerbi te¬ daj za me v nevarnim bojevanji s smertjo. Spomni se tedaj, o milostljiva Mati! koli¬ kokrat sim k tebi zdihoval; ne bo mar mo¬ ja prošnja uslišana? Spomni se, kaj je za me terpel Jezus, tvoj preljubi Sin; bode li njegovo terpljenje nad menoj zgubljeno ? Sej bi bilo to zoper tvojo materno ljubezen; ti si moja Mati, jez sim tvoj otrok; ti boš varovala svojiga otroka. Se to te prosim, preljuba Mati! ti imaš Jezusa, mojiga Od¬ rešenika v svojim naročji; sprosi, oh, spro- si mi gnado, de bom na smertni postelji prejel sveto popotnico, de se bom združil z Jezusam v presvetim zakramentu; za¬ kaj kdor ta kruh je, ostane v Bogu in Bog v njem. Tadaj smem reči: Moj ljubi je moj, in jez sim njegov; torej hudobni duh nima pri meni nič opraviti; zakaj jez sim Božji. O Marija! usliši me, 343 in odganjaj od mene hudobne duhove s svojo pričujočnostjo. Amen. XIV. štacijon. Jezus t grob položen. Moje edino pribežališč v bojevanji z dušnimi sovražniki so tvoje svete rane, o Jezus! One me branijo zoper moje sovraž¬ nike, zoper svet, satana in meso; daj, de v njih mirno počivam, kadar se grešna po- željivost zoper me vzdiguje. Ako sim slab, mi tukaj teko živi studenci tvoje milosti, de se poživim; ako sim mlačen in merzel, mi gori tukaj ogenj svete ljubezni; ako sim žalosten, dobim v njih veselje; ako sim grešil, se ž njimi grehi izbrišejo; ako želim sveta, modrosti in čednosti, so v njih skriti vsi zakladi; — ko bi se nikdar ne bil od njih obernil, bi me sovražniki nikdar ne bili premagali. De bom pa v bojevanji s smertjo srečniši, te prosim, daj mi gnado svetiga poslednjiga olja zoper silo mojih sovražnikov, de se moji skrivni grehi in moje skrite kazni izbrišejo, in de se po¬ manjša huda navada in grešno poželenje. Posveti si, o Gospod! moje telo v živ tem¬ pelj; zapreti hočem vrata svojiga serca, svoje petere počutke, in skriti se v tvoje 346 petere kervave rane; v njih bom zdihoval po tebi, o večna luč! o večna ljubezen! Pridi kmalo, pridi, in končaj bojevanje, de si bodem svest tvoje ljubezni. Amen. V imenu presvete Trojice spoznam, de vse, kar imam, od Boga izhaja. Večna hva¬ la ti bodi, predobrotljivi Bog! za vse pre¬ jete dobrote; pripravljen sim terpeti, živeti in umreti, po tvoji sveti volji. Moj Jezus mi je pred smertjo zapustil neskončno za- služenje in večno veličastvo; kar še imam, tako volim: Vse veselje, vso čast, vse bo¬ gastvo in uživanje tega sveta prepustim njim, ki so zavoljo grešniga življenja za¬ padli večnimu pogubljenju; moje veselje, moja radost in moja slava bodi Jezus kri¬ žani; moje razveseljevanje bodi, z Jezu- sam terpeti; moje bogastvo, z Jezusam ubožno živeti; svojo pamet denern v sve¬ to rano njegove desne roke, de ga prav spoznam; svojo voljo v rano njegove leve roke, de samo njega ljubim; svoj spomin v ranjene svete noge, de vselej in samo 347 na Jezusa mislim, in svet zaničujem; dam mu svoje serce, de ga skrije v svojim ranjenim sercu; vse svoje počutke in mo¬ či združim s človeštvam Kristusovim, de mu bom v vsim enak; vse svoje terplje- nje in vse svoje nadloge in težave zdru¬ žim z njegovimi bolečinami; vse čednosti in gnade položim v naročje njegove pre¬ ljube Matere Marije, ker sim jih po nji prejel; vse svoje zasluženje darujem v spreobernjenje grešnikov; vse svoje za- dostenje in svete odpustke, ki jih utegnem dobiti, darujem ubogim dušam v vicah; torej nič druziga ne želim, kakor Jezusa križaniga, v čigar svetih ranah naj umer¬ jeni. Amen. Pesem pri sv. h, pridite, stvari! Kaj, glejte, se godi! On, Mer’ nas vse živi, Strašno za nas terpi. 1. štacijon. Razgajžlan, zapljevan, In kronan , zasramvan; Pred sodbo je peljan, Nedolžen v smert izdan. križevim potu. 2. štacijon. Glej, križ mu nalože Na ranjene rame, Oh , Jagnje Božje gre, ln nese vsili dolge. 3. štacijon. Opešal je v močeh, Podre ga križ, naš greh, Vtopljen v sveta dolgeh, Leži potert na tleh. 348 4. štacijon. Oh , žalosten spomin! Ker sreča Mater Sin: Nji gre meč bolečin Do serca globočin. 5. štacijon. Omagal Jezus je Od teže križeve; O Simon! prosim te, Ne brani križa se ! 6. štacijon. S pertam Veronika Obriše Jezusa; Spomin za to ji da Terpljenja britkiga. 7. štacijon. Slabosti ves prevzet Pod križem pade spet; O, jenjaj , grešni svet! Se v grehih delj živet’. 8. štacijon. Usmiljene žene! Ne jokajte čez me; Točite le čez se Spokornih sere solze. 9. štacijon. Oh, Jezus omedli, Pod križem spet leži; Naj vender se zbudi, Kdor še v pregrehah spi! 10. štacijon. Ko pride na goro , Ga slečejo gerdo, Pijačo mu dajo Ostudno in grenko. 11. štacijon. Na križ ga polože , Razpno roke, noge, Žeblji mu zdaj nove Se rane narede. 12. štacijon. Na križu tam visi, Oh, sveta teče Kri! Za grehe vsih ljudi, Zveličar smert stori. 13. štacijon. Marija! k teb’ hitim, Tvoj’ga Simi častim. Z vama, dokler živim, Rad jokam in terpim. 14. štacijon. Za naš greh mertviga Molimo Jezusa, In položimo ga V grob svojiga serca. * O Jezus! hvala zdej Ti bod’ ino vselej, Skoz svojo smert nam daj, Te ljubit’ vekomaj. 349 W vsigamogočni večni Bog, nebeški Oče! pred tvojim presvetim obličjem se veržem na kolena in spoznam, de sim nevredna, grešna stvar, ki ne moreš nad menoj in mojimi deli dopadajenja ime¬ ti. Spoznam, ko bi se ne bil Jezus, tvoj edino- rojeni Sin, za me na križu daroval, bi ne mogel in ne smel še svojiga serca, svojih rok in oči k tebi povzdigovati. — Ker je pa preljubi Jezus sam moj besednik pred teboj, in se nam še celo v sv. rešnjim Telesu zapustil, de njega samiga, pravo Jagnje Božje, tebi darujemo, ter smemo ž njim pred tvoje sveto obličje priti, in ker on sam na¬ še zdihljeje, želje in prošnje milostno sprejema, in jih tebi pred sedežem neskončne tvoje milosti zro- čuje; torej imam vse svoje zaupanje v Jezusa in njegovo neskončno zasluženje. V njem tedaj in ž njim, ki se bo ravno zdaj pri sv. maši tudi za me daroval, te želim častiti, hvaliti, tvoji milosti se v vsih svojih potrebah priporočevati. Želim pa tudi prav posebno presveto Trojico zahvaliti za nezmerni dar Jezusove smerti na križu in za neskončni sad, ki izvira iz tega njegoviga ter- pljenja za žive in mertve. Ozri se milostljivo na 350 me in na moje današnje prizadevanje, in podpi¬ raj me s svojo mogočno gnado, de to presveto opravilo po vrednosti v tvojo čast in v svoje zve¬ ličanje opravim. O Marija! ki si bila pri daritvi Jezusovi na križu pričujoča, pristopi tudi zdaj k nam s svojo pomočjo, ko se ta presveta daritev na altarji po¬ navlja, de jo vredno in spodobno opravimo. Od začetka do evangelija. (Prizadevaj siv tem delu posebno goreče častiti ne¬ beškima Očeta, č a s t i t i p a ga po Jezusu Kristusu, ki se pri sv. maši daruje.) Moj Bog! — verujem, de si tukaj z nami pričujoč, — de si nar veči in neskončna svetost in popolnost. — O kolikiga češenja in poviše¬ vanja, kolike časti in hvale si Ti vreden! Kdo more to misliti, kdo zapopasti ali izreči? — Tukaj pred sedežem tvoje milosti klečim jez tvoja nevredna stvar, in priserčno želim in hre¬ penim, de bi te mogel častiti in hvaliti s tisto neizrečeno častjo in hvalo, ktere je tvoje veličan¬ stvo vredno. — Ali kako bi bilo to mogoče, ker sim le slaba, nevredna, pregrešna stvar? — Obernem se torej v tem trenutku k vsim stvarem, — in jih pokličem na pomoč. Vse, kar je in živi na svetu, od solnčniga vzhoda do za¬ hoda, — in vse, kar se na nebu giblje ali mig¬ lja: vse vstvarjene reči hvalite, povišujte in časti¬ te z menoj Gospoda, ki je moj in vaš Bog! — Obernem se k vsim nebeškim duhovam: Vi angelji in arhangelji! vi kerubini in serafini! vi svetniki in svetnice Božje! hvalite in častite z 351 menoj vred Gospoda, mojiga Boga. Ali neskon¬ čni Bog! kaj je tudi vsa ta naša čast proti tisti, ktere si ti vreden! — Spoznam, de tvoja čast je vikši, kakor Iti ti jo mi vsi skazovati zainogli, — Le sam in zgolj sam tvoj edinorojeni Sin Jezus Kristus te more častiti s tisto častjo, kte¬ re si ti vreden. On je sam Bog, on sam tedaj ti more v resnici Božjo čast skazovati. — In rav¬ no ta Jezus se zdaj na altarji tebi v tvojo nar vikši čast daruje. — O kako sim srečen, kako sim vesel, de se smem v tem darovanji ž njim skleniti! O kako zares srečen sim, ker imam to gnado, de smem tebi namesti svoje slabe časti darovati njega in njegovo Božje češenje, ktero ti on neprenehama skazuje in še posebno zdaj tukaj na altarji! Z .Jezusam tedaj se zdaj pri sv. maši sklenem, de bi tebi ž njim in v njem vred¬ no čast skazoval. Darujem ti v tvojo nar veči čast tisto globoko poniževanje, s kterim se je Je¬ zus pred teboj na svetu poniževal, in se zavo¬ ljo nas in zavoljo povračevanja tvoje Božje ča¬ sti še vedno ponižuje. — Darujem ti tisto ne¬ skončno češenje, ktero ti Jezus v nebesih zdaj skazuje ; darujem ti vso tisto čast, s ktero on ča¬ sti in povišuje na altarji tebe in tvoje sveto ime. — Kar je Jezus v tvojo nar veči čast storil, in zdaj dela, želim tudi jez storiti. Z njim se po¬ nižujem v globočino svoje revšine; ž njim se to¬ pim pred tvojim obličjem v svoj nič; ž njim te molim in častim z vso tisto molitvijo in častjo, ktero ti on daruje in skazuje. O nebeški Oče ! sprejmi milostljivo mojo sklenitev z Jezusam, sprejmi moje serčne želje, tebe po Jezusu in z Jezusam dans vredno poča- 353 stiti 5 s tem želim nadomestiti vse to, kav bi sam rad storil, pa ne morem. Dovoli mi dobrotljivo, de k temu pridenem in ti v tvojo čast darujem tudi samiga sebe z vsimi svojimi mislimi, željami, besedami, djanjem in opušanjem vred. Preserčno želim, de bi vse to oznanovalo in povikševalo tvojo čast. Tega pa ne želim le samo za se, am¬ pak tudi za vse ljudi, de bi te zmiram bolj in bolj spoznavali, te v vsih svojih delih hvalili in častili. To spolnovati nam milostljivo dodeli po Jezusu Kristusu, svojim Sinu, po kterim in v kterim imamo vse zaupanje v tvojo neskončno dobroto. Amen. K evangeliju. (Od evangelija do povzdigovanja si posebno prizadevaj s v oj e grehe sere n o obžalovati in daruj za nje in za grehe vsiga sveta Jezusa z njegovim neskončnim zasluženjem v spravo z Bogam in prosi po tem zaslu- ženji milosti in odpušenja.) Zaznamnjam se z znamnjem sv. križa j*, in spoznam, de je moja sveta dolžnost, nauke svete vere znati, jih pred vsiut svetain terditi, se za nje serčno poganjati in vselej po njih živeti. To tudi terdno sklenem in hočem toliko gorečniši za naprej dopolnovati, kolikor več sim do danes za¬ mudil. Oh zares, nebeški Oče! ti si tolike časti in hvale vreden; ako pa nazaj pomislim, kako me pri tem premišljevanji serce zaboli 5 — kako malo časti sim ti skazoval in kako mlačen sim bil v tej dolžnosti! — Ne le častil te nisim, oh, še koliko nečast sim ti delal s svojimi grehi! Kolikokrat sim te zatajil, ker sim se bal poka¬ zati, de sim tvoj služabnik 5 kolikokrat sim te ža- 353 lil, ker sim tvojim zapovedim nasproti ravnal; — kolikokrat sim se od tebe odvernil, ker sim svo¬ jiga bližnjiga žalil, opravljal ali mu celo krivico storil, kteriga ti ljubiti zapoveduješ; —- koliko¬ krat sim te zaničeval, ker sim svet in njegove dobrote bolj čislal, kakor tvoje gnade; — koliko¬ krat sim te izdajal ali celo po Iškarijotovo izdal, ker sim za kratko lažnjivo veselje, za kako ob¬ ljubo, časen dobiček, ali pa de bi svojo jezo nad bližnjim stresel, tvojo prijaznost zapravljal, ali jo celo do čistiga zapravil! — Oh, kako res gerdo, nehvaležno in hudobno sim ravnal proti svojimu nar boljšimu Očetu, kako sim žalil svojiga nar večiga dobrotnika! — Spoznam svojo nehvalež¬ nost, — krivico in hudobijo;—-sramota in strah me obhaja, ko se spomnim, kako sim delal. Zal mi je, iz vsiga serca mi je žal. — O de bi mogel tako žalost nad svojimi grehi imeti, ka- koršno so nar veči spokorniki imeli! O de bi mogel s svetim Petram, Magdaleno in drugimi spokorniki vred s pravimi spokornimi solzami iz¬ uriti svojo nehvaležnost in zbrisati vse svoje gre¬ be! Usmili se me, o predobrotljivi Bog! odpusti mi moje zmote in hudobije, spreoberni me do čistiga in sprejmi me za svojiga otroka. — K darovanja. Sveti Oče, vsigamogočni Bog! sprejmi ta neomadežani dar, kteriga ti rnašnik, tvoj služab¬ nik, za se in za nas daruje. Z mašnikam se sklenem in darujem ta dar z ravno tistim name¬ ri ani , s kterirn ti : ga on daruje; darujem ti ga zlasti za svoje lastne neštevilne grehe, zamere in za- 23 354 nikernosti, za vse pričujoče verne, še posebno za tiste, kteri sami ne vedo prav moliti in daro¬ vati; pa tudi za vse verne kristjane, tudi za ti¬ ste, ki se svete maše vdeležiti ne morejo; da¬ rujem ti za žive in mertve; naj bo nam in vsim ta dar v zasluženje in večno zveličanje. Amen. Ker pa vsi naši darovi le samo iz Jezuso- viga terpljenja, srnerti in zasluženja svojo ceno imajo; torej se sklenem pri ti sveti maši z Jezu¬ sovim darovanjem, in želim tako darovati, kakor je on sam tebi daroval, in še daruje. O pre¬ sveti Oče! ozri se tedaj milostljivo na to nedol¬ žno Jagnje, nad kterim imaš vse svoje dopada- jenje. Darujem ti njegovo presveto življenje, vse njegove skerbi, želje in hrepenenje, ktere je ime¬ lo njegovo usmiljeno serce zavoljo našiga zveli¬ čanja; darujem ti vse stopinje in zdihljeje, ktere je ljubi Jezus zavoljo našiga odrešenja storil; da¬ rujem ti Jezusa samiga, kakor se nam je v pre¬ svetim rešnjim Telesu v oblast in lastnino zročil in se za nas daruje na altarji v zadostenje in spravo za naše grehe. Darujem ti pa tudi še prav posebno vse terpljenje našiga preljubiga Odrešenika. Poglej tedaj z visokih nebes, o presveti Oče! na svoji- ga preljubeznjiviga Sina, in spomni se, kako revno je on na sv. križu visel, in svojo predra¬ go kri za grehe človeštva prelil. O nar boljši Oče! poglej presveto glavo, kako je s ternjeffl prebodena in zavoljo prevelicih bolečin omedlena in nagnjena! Poglej sveto obličje, kako je oplju¬ vano in razbito, in ni več človeškimu podobno. Poglej, kako so mu oči vderte, ustnice otekle, lica raztergane, senci zdelani, njegove rame 355 razpete, njegove persi ranjene, njegova koža raztegnjena, njegove roke in noge z žeblji pre¬ bodene, njegova stran presunjena. Ozri se na vse to in spomni se, de ta je tvoj preljubeznjivi Sin, kteriga si iz svojiga Božjiga bitja od vekoma rodil. Tega tvojiga preljubeznjiviga Sina ti da¬ rujem v poplaeanje za vse svoje storjene grehe, darujem ti ga v zadostenje za vse svoje zaslu¬ žene šibe in strahovanja. Sprejmi ta imenitni dar, in zavoljo njega mi bodi milostljiv in usmiljen v življenji in smerti. Amen. K prcdglasju. Vredno in pravično, spodobno in zveličavno je, de te vedno in povsod hvalimo, sveti Go¬ spod, vsigamogočni Oče, večni Bog! in de tvo¬ jo slavo še zlasti in posebej zato oznanujemo, ker si nam svojiga edinorojeniga Sina dal, ki je s svojo smertjo na križu smert premagal in nam s svojim od smerti vstajenjem novo življenje dal. Sklenem se tedaj z vsimi nebeškimi močmi, in ž njimi vred kličem: Sveti, sveti, sveti Gospod, Bog nebeških trum! Nebo in zemlja ste polni tvoje slave. Hosana na visocim ! Cešen bodi, kte- ri pride vimenu Gospodovim! Hosana na visocim! Leta visoko Hvaljeni, kteri pride v imenu Gospodovim, pa ni drugi, kakor ravno ti, o pre- dobrotljivi Jezus! Torej te tudi jez nevredna stvar z vsimi močmi hvalim, in kar te dohvaliti ne morem, naj dohvalijo angelji in vikši angelji za mene. O dobrotljivi Jezus! jez te častim, — in kar ne morem dočastiti, naj dočastijo vsi svetniki za me! O dobrotljivi Jezus! jez te lju- 23 * 356 bim, — in kar pomanjkuje moji ljubezni, naj pomaga Marija, tvoja presveta Mati. O dobrot¬ ljivi Jezus! jez te prosim za odpušenje in mi¬ lost, — in kar ne morem sprositi, naj sprosi sveta cerkev za me. O dobrotljivi Jezus! jez te molim, — in kar ne morem domoliti, naj do¬ polni tvoje nar svetejši Serce. O predobrotljivi Jezus! jez te častim in hvalim, — in kar rte premorem, to ti milostljivo prizanesi moji ne¬ zmožnosti ! Amen. K spominu za žive. Ponižno te prosim, predobrotljivi Oče! sprej¬ mi in blagoslovi po Jezusu Kristusu naše dari za svojo sveto katoliško cerkev, ktero milostlji¬ vo umiri, zedini, povikšaj in razširi; pa tudi za našiga papeža, za našiga škofa, in za našiga cesarja in za vse pravovernike svete katoliške in apostoljske cerkve. Spomni se, o Gospod! še posebno naslednjih svojih služabnikov in .služab¬ nic.... (Imenuj ali misli jih, ktere želiš Bogu priporo¬ čiti). Spomni se tudi, o milostljivi Bog! mašnika pri altarji in vsih pričujočih in vsih tistih, za kte¬ re oni molijo; naj bo vsim ta čista daritev v čas¬ ni in večni blagor. — Sklenem pa svoje ponižne prošnje s proš¬ njami Jezusove presvete kem', ktera za nas bolje govori in kliče, kakor kri pravičniga Abeljna, kar si nam sam po aposteljnu zaterdil. Njene presvete kaplje naj bodo tedaj dosti močne be¬ sednice za mene in za vse pričujoče in njih pro¬ šnje pred teboj. In de se z usmiljenim očesam na me ozreti moreš, še vnovič vse svoje grehe 357 obžalujem, terdno sklenem se s tvojo gnado za- naprej skerbno varovati vsih, zlasti smertnih gre¬ hov, posebno teh- Dodeli mi, o Gospod! k temu potrebno gnado — po Jezusu Kristusu, kteri se tudi za me na altarji daruje. Amen. K povzdigovanja. (Od povzdigovanja do zauživanja po Jezusu posebno Boga hvali za brezštevilne dobrote, ktere si na duši in na telesu prejel od njega.) Ko se sv. rešuje Tel6 povzdiguje. Molim, častim, hvalim te, o pravi ži¬ vi Bog, v podobi kruha, na altarji pri¬ čujoč! O Jezus! bodi meni milostljiv, od¬ pusti mi moje grehe! Ko se sv. rešnja Kri povzdiguje. Molim, častim, hvalim te, opravi ži¬ vi Bog, v podobi vina na altarji v resni¬ ci pričujoč! O Jezus! tebi živim; o Je¬ zus ! tebi umerjeni. O Jezus! tvoj sim živ in mertev! Daj, o Jezus! de tvoja pre¬ draga kri, ki si jo za me prelil, ne bo nad menoj zgubljena. Po povzdigovanji. Moli zdaj, duša moja! na altarji čisti dar, sveti dar, neomadežani dar, sveti kruh večniga življenja in kelih neprenehljiviga zveličanja. Ta dar te spominja visokosvetiga terpljenja Kristusa, 338 Sinu Božjiga, našiga Gospoda, in vsili nezmer¬ nih dobrot, ktere si zavoljo njega od Boga pre¬ jela in jih prejemaš. Glej tedaj, moja duša! od dobrote Božje milosti živiš, in karkoli imaš, vse je njegov dar. Spoznaj tedaj, de brez števila so Božje gnade in dobrote, neskončna njegova dobrotljivost. „Hvali tedaj, moja duša! Go¬ spoda in vse, kar je v meni, njegovo sveto ime. Od solnčniga vzhoda do za¬ hoda bodi hvaljeno ime Gospodov o u . (Ponovi nekterikrat te besede). — Ali ko bi tudi 110Č in dan hvalil svojiga Gospoda, je moja hvala proti tvojim dobrotam le kakor kaplja proti ne- zmernimu morju.— Ti, o Gospod! si neskončne hvale vreden, in tako ti zamore le Jezus sam skazovati. Ker te tedaj sam ne morem zadosti hvaliti, ti darujem njega in njegovo hvalo, ktero ti je skazoval na zemlji, in ti jo zdaj na altarji skazuje v zahvalo za vse dobrote, ktere si meni in vsimu svetu skazal. Ozri se tedaj, večni Oče! na altar, na svojiga ljubiga Sina, kteri se ti tudi v ta namen daruje, in sprejmi milostljivo njegovo hvalo v nadomestenje za mojo merzloto in mlač¬ nost v zahvali, ki sim jo tebi dolžan. Skleni se, moje serce! z Jezusovo hvalo, — skleni se ta¬ ko , de boš vse goreče in vneto v hvaležnosti do Gospoda, svojiga Boga. Vi angelji in svetniki pa prosite, de bi Bog dobrovoljno sprejel mojo hvalo, in pomagajte mi s svojimi prošnjami, de bom Božje dobrote bolj in bolj spoznaval, in se mu nikoli več nehvaležniga ne bom skazoval. Ker pa tvoja dobrota, o Gospod ! nima kon¬ ca, se milostljivo spomni tudi svojih vernih slu¬ žabnikov in služabnic, ki so pred nami v več- 359 nost šli, in v tvojim miru počivajo, zlasti pa teh le.... Pa tudi vsim, ki v Kristusu počiva¬ jo, milostljivo dodeli kraj hladu, luči in miru po ravno tistim Kristusu, Gospodu našim. Enako se usmili nas svojih služabnikov na zemlji, ki v svojih revah in brhkostih v tvojo milost zaupamo, in dodeli nam, priti v družbo svetnikov v nebesih, po Kristusu, Gospodu na¬ šim, po kterim je tebi, vsigamogočni Oče! v edi¬ nosti sv. Duha večna čast in hvala. Amen. Pred zanživanjem. Spomni se z britkostjo in hvaležnostjo treh ur, ktere je Je¬ zus na križu visel. O z britkostjo obdani Jezus! spomni se ti¬ stih treh zadnjih ur svojiga življenja in neizreče¬ nih bolečin, ktere si terpel. O večni Bog! kdo zamore prav premisliti, kolikošne notranje in zu¬ nanje brhkosti si ti terpel, ko si na križu na ro¬ kah in nogah z ojstrimi žeblji pribit visel, in od Boga in ljudi bil zapušen! Moja duša se ustra¬ ši, kadar to premisli, in moje serce medli, ka¬ dar se spomni, kako strašno si bil na križ razpet. To tvoje terpljenje boli tudi mene in boli me ve¬ liko bolj, kakor izreči zamorem. O pomnoži in povikšaj to usmiljenje v meni, ki ga imam do tvojih smertnih bolečin, in ohrani ga v mojim oserčji do konca mojiga življenja. Tavžent in tavžentkrat se ti iz vsih moči zahvalim za to raz- petje in visenje na križu, ktero si tri ure terpel, še posebno tisti čas, ko si grenko smert terpel, in v prevelikih težavah svojo dušo izdihnil. Za¬ voljo teh tvojih marter, ktere si tiste tri ure ter- 360 pel in zavoljo vsili tvojih nar britkejših težav te prosim, oh! bodi meni v moji zadnji uri na stra¬ ni , in zavoljo svoje grenke srnerti mi dodeli sreč¬ no smert. Amen. K zanživanju. Gospod! nisim vreden, de greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo, in ozdravljena bo moja duša. (Trikrat.) (Obudi resnično žalost nad svojimi grehi in serčne želje, se z Jezusam skleniti, ter se po duhovno obhajaj; potem pa v tem poslednjim delu prosi nebeškiga Očeta po .Jezusu posebno potrebnih gnad, dušnih in telesnih, za se in za druge. Veliko enacih čutil je v naslednjim „poče¬ sen ji presvete rcšnje Kervi 4 , kteriga utegneš še pred zauživanjem začeti, ako je čas.) Počešenje presvete Kervi Jezusove. (Se pripravno moli med zau&ivanjem .) Bodi počešena, ti presveta rešuj a Kri moji- ga Zveličarja! Z nar globokejši ponižnostjo te ljubim, častim in hvalim, ker ti si nar imenitniši cena našiga odrešenja, in močni studenec, v kte- rim so grehi vsili ljudi oprani. O ti imenitna Kri mojiga Gospoda Jezusa Kristusa! zdihujem k tebi in zaupljivo milosti prosim. O ti sveta Kri, o ti žlahtna Kri, o ti močna Kri! ljubim te, ča¬ stim te, pozdravljam te, in zavoljo tebe usmilje¬ nja pričakujem. O Kri Jezusova, ti neprecenlji¬ va Kri! O Kri mojiga Jezusa, ti Božja Kri! Zavoljo tebe jez zaupam, ti si moje sladko to¬ lažilo , ti moja nar močnejši zanesljivost. Po te¬ bi upam odpušenje svojih grehov, po tebi upam odpušenje zasluženih šib in kazen zadobiti. Po 361 tebi upam gnado Božjo doseči. Ti znaš vse, ti zamoreš vse, ti premagaš vse. Tvoje zasluže- uje preseže vse moje zadolženje in ena sama kapljica je več vredna, kakor vse bogastvo sve¬ ta. Zato tebe zaupljivo na pomoč kličem in iz serca zavoljo tebe usmiljenja prosim: o blaga Kri, o sladka Kri, o predraga Kri! Oh, operi, oh, očisti, oh, očedi mene! Oh, ozaljšaj, oh, posve¬ ti me, oh, poplačaj za me, in skaži mi gnado in odpušenje mojih grehov. O nebeški Oče! poslu¬ šaj glas te Kervi Jezusove, in za njega voljo mi skaži usmiljenje. Spomni se, kako je ta Bož¬ ja Kri v tolikim zasramovanji za nas prelita bi¬ la; spomni se, kako je ona pod križem‘z noga¬ mi poteptana bila. Zato te prosim, zavoljo te prelite Kervi, in zavoljo te nečasti, ktera se je zgodila, odpusti meni vso nečast, ktero sim ti storil, in dodeli mi tudi v prihodnje potrebnih po- močkov, se greha obvarovati. V zadostenje za to ti darujem vse kaplje te presvete Kervi z vsim zasluženjem vred, kteriga je ona pri tebi zado- bila. Ker je ena sama kapljica te neprecenljive Kervi več vredna, kakor vsi zakladi tega sveta in lahko vse dolgove poplača; torej se terdno za¬ nesem , de bodo tudi moji grehi zavoljo tega ime- nitniga daru zbrisani, ktere iz celiga serca obža¬ lujem in sovražim. O Jezus moj! odpusti mi jih, v svoji sveti Kervi očisti in zveličaj me. Amen. Prošnja k Jezusa za ljubezen. (,S'e pripravno moli po zau&ivanji ali po sv. obhajilu.') O nebeški Ženin moje duše, Kristus Jezus! ti veš, de tebe ljubiti želim, vender te zavoljo 362 svoje mlačnosti, in brez tvoje gnade ljubiti ne morem. Zato prosim ponižno, in k tebi zdihu¬ jem, daj mi tvojo prijaznost spoznati in užgi moje serce s svojo sladko ljubeznijo. Oh, izde¬ ri mojo lastno ljubezen z vsim, kar tebi v meni ne dopade, iz inojiga serca, in napolni ga s svojo Božjo ljubeznijo tako, de zunaj tebe ne bo nič druziga ljubilo. O Kralj mojiga serca! usliši to mojo resnično prošnjo, na kteri vse stoji 5 ker če tudi še toliko dobriga storim, ako pa tvoje prave ljubezni nimam, bi pri tebi nobeniga deleža ne imel, temuč bi večno od te¬ be pahnjen bil. O nar slajši Jezus, ki nikomur prošnje ne odrečeš, kdor te goreče prosi, daj mi vsaj eno samo iskro svoje ljubezni, in stori, de v meni nikoli ne ugasne, temuč dan na dan ve- či in bolj goreča prihaja. Amen. Imenitna zaveza z Bogam. Ktera je neprecenljive vrednosti, ako se z resničnim fiercam moli. *) O čez vse častitljiva presveta Trojica! ker jez tebe, kakor nevredna stvar zavoljo svoje sla¬ bosti in veliko zaderžkov ne morem tako častiti, hvaliti in moliti, kakor zares v sercu želim to dopolnovati, torej storim imenitno zavezo, ktera se ne sme nikoli razdreti, temuč mora vsako mi¬ nuto ponovljena, poterjena in od mojiga svetiga *) Se posebno dobro podi tudi k jutranjim ali večernim molitvam. 363 angelja varha tebi darovana biti. Kolikorkrat bo¬ do namreč moje žilice tripnile in serce udarilo, tolikokrat želim tebe svojiga Boga v tvoji časti, kakor tudi svojiga Jezusa v visocim zakramentu svetiga resnjiga Telesa z vsimi angelji in svet¬ niki v imenu vsili ljudi in stvari moliti, hvaliti ? častiti, in tebi k tvoji slavi srečo vošiti. Kolikorkrat moje žilice tripnejo, tolikokrat ti darujem in želim darovati v tvojo čast in sla¬ vo vse službe, ktere so ti Kristus, včlovečena Beseda, Mati njegova Marija in vsi svetniki tu¬ kaj na zemlji skazovali, kakor tudi vso hvalo, čast in poveličevanje, ktero ti vsi angelji in svet¬ niki v nebesih skazujejo; vse svete maše, ktere tvoji mašniki bero in bodo brali; vse dobre dela, ktere vsi ljudje na zemlji opravljajo ali jih bodo opravljali. O de bi mogel jez vsim kapljicam v morji, vsim bilkam na polji, vsim cvetlicam na verteh, vsimu perju na drevesih, vsim čerkam po bukvah, in vsim stvarem glas dati, de bi z menoj in s Serafini tebe neprenehama molili, častili, ljubili, hvalili in povikševali! Ravno tolikrat se jez tebi zahvalim, in iz serca želim zahvaliti za vse in za vsako gnado, ktere si ti deveterim verstam angeljev in vsim svetnikam in svetnicam na zemlji skazal, in jih zdaj v nebesih skazuješ. Kolikorkrat moje žilice tripnejo, se jez te¬ bi zahvalim in prosim vse angelje in vse svetni¬ ke , de bi oni tebi namesto mene serčno hvalo dajali in peli, ker si ti mene vstvaril, odrešil in posvetil, mi svete zakramente dodelil, brez šte¬ vila dobrot na duši in na telesu skazal, me tako dolgo pogubljenja varoval, in upam, de me ga boš tudi za vselej obvaroval. 364 Ravno tolikrat ti darujem v zadostenje za svo¬ je grehe in nehvaležnosti svoje telo in svojo dušo, serce z vsimi močmi, vse djanje in nehanje. Da¬ rujem ti samiga sebe, in se popolnama tvoji Božji volji zročim; delaj z menoj, kakor s svojim last¬ nim blagam, kakor koli je tvoja sveta volja. O dodeli mi gnado, de tudi hudo iz tvojih rok radovoljno prejmem , in tebi za ljubo z veseljem prenašam! Kolikorkrat moje žilice tripnejo, jez skle¬ nem, vse svoje dela, ne iz potrebe ali navade, ampak iz ljubezni do tebe in zavoljo tebe s ti¬ stim namenam opravljati, s kterim je moj Jezus vse svoje dela opravljal, vse svoje terpljenje pre- terpel, vse svoje zasluženje daroval. Ti, o moj dobrotljivi Bog! sprejmi vse to v svoje dopada- jenje, meni in vsim vernim v časno in večno sre¬ čo in blagor. To zavezo zapečatim s kervjo iz stranske rane Jezusove, in jo shranim in zakle¬ nem v ravno tisto presveto rano, de naj bo vse, kar sim v tej zavezi govoril, dotlej terpelo, do¬ kler bodo moje žilice tripale in moje serce tol¬ klo; ta zaveza se ne sme nikdar razdreti. Do¬ deli mi in poterdi to, o trojedini Bog! Amen. (Se poda tudi po zauživanji, ako je čas.) Bodi česen in hvaljen, o nebeški Oče! za visoko daritev svete maše, pri kteri sim zdaj pričujoč bil. Dodeli mi milost, de sad sv. maše ne bo zgubljen nad menoj, temuč de ostane ne- usušljiv studenec za moj časni in večni blagor. 365 Zavoljo Jezusa, njegovih kervavih ran, in zavoljo njegove daritve na altarji te ponižno prosim , ni¬ kar me ne zapusti današnji dan; podpiraj me v moji veliki slabosti, v skušnjavah in napadih s svojo močno gnado, de me moje lastno hudo nagnjenje, svet ali satan v svoje mreže in smert- ni greh ne spravi. Posebno pa te prosim , ob¬ varuj me teli le grehov.... in teh hudih prilož¬ nost...., ktere so mi nar bolj nevarne. Pripo¬ ročim ti pa tudi, o usmiljeni Oče! vse žive in rnertve, za ktere sim pri sveti maši molil, in za ktere sim posebno dolžan moliti, kteri so mojim prošnjam priporočeni ali kteri tistih nar bolj po¬ trebujejo ; kteri so v nevarnostih, v skušnjavah , v hudim zalezovanji, v križih in težavah, v bo¬ lezni ali pa na smertni postelji 5 kteri so v ne¬ varnosti se v smertnim grehu s sveta ločiti; kte¬ ri so nocoj ta svet zapustili ali se bodo še da¬ nes ločili. Priporočim ti vse duhovstvo tvoje sve¬ te cerkve, vse deželske oblastnike, vse Bogu posvečene osebe, vse nedolžne, vse grešnike, in vse žive ii rnertve. Vsih se usmili, o dobrot¬ ljivi Oče! ker vsi smo tvoje stvari. Obvaruj nas, reši nas, zveličaj nas po Jezusu Kristusu, Go¬ spodu našim. Amen. 366 ®r®ga §?» naša. (Po svetim Alfonzu Ligvorii.) ll? imenu Boga Očeta in Sina in sveti- ga Duha. Amen. Presveta Trojica! v tvojim imenu ho¬ čem biti pri tej sveti in veličastni daritvi, de te po dolžnosti častim in molim. Božji Zveličar! daj mi skleniti se v duhu s tvojim maš ni kam, de večnimu Oče¬ tu darujem predrago daritev, ki je dana za moje zveličanje, in dodeli mi tiste ob- čutljeje, kteri bi me bili vnemali, ko bi bil na Kalvarii bil pri kervavi daritvi tvo- jiga terpljenja. Pristop. Ozri se v britkosti svojiga serca na mnoge grehe, ki si jih storil v svojini življenji; spomni se zlasti tistih grehov, kteri te nar bolj ponižu¬ jejo. Potoži Bogu vso svojo revo in prosi ga, de ti odpusti grehe, in de ta sveta daritev skliče Božje preveliko usmiljenje na tvojo preveliko revo. O moj Bog! spovem se ti vsih gre¬ hov, ki sim jih storil. Vpričo Marije, nar čistejši izmed vsih devic, vpričo vsih 367 svetnikov in vsili vernikov spoznam, de sim kriv, de sim silno kriv; zato prosim Marijo, preblaženo Devico, in vse svet¬ nike , moliti za me pri Bogu. O moj Bog! milostivo usliši mojo mo¬ litev, in dodeli mi odvezo in odpušenje vsili mojih grehov. Gospod! usmili se nas. Obudi v svojim sercu veliko zaupanje v Božjo dobrotljivost, ki ti daje tako gotov pomo- ček, pri Bogu doseči milost. O Bog, Stvarnik naših duš! usmili se dela svojih rok; usmiljeni Oče! bodi inilostiv svojim otrokam. Začetnik našiga zveličanja! ki si bil za nas darovan, vde- leži nas zasluženja svoje smerti in drage kervi, ki si jo za nas prelil. Preljubeznjivi Zveličar, sladki Jezus! imej usmiljenje z našo revo in odpusti nam naše grehe. Slava. Obudi veliko željo v svojim sercu, skazati Bogu vso čast in bližnjimu vse dobro, ki je v tvoji moči. Veseli se s svetimi angelji vred, de tudi ti spoznavaš skrivnosti svete vere. Tvoje serce naj se napolnuje z velikimi in visokimi mi¬ slimi od veličastva Božjiga in njegoviga Sina Je¬ zusa Kristusa. 368 V Čast Bogu na visokim, in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje. Hvalimo te, častimo te, molimo te, povišujemo te; zahvalujemo se ti zavoljo tvoji ga veliciga usmiljenja. Bog, nebeški Kralj! Bog, vsi- gamogočni Oče! Gospod, edinorojeni Sin, Jezus Kristus! Gospod, Bog, Jagnje Bož¬ je , Sin Očetov! Ki odjemlješ grehe sve¬ ta , usmili se nas! Ki odjemlješ grehe sve¬ ta , sprejmi našo molitev! Ki sediš na desnici Očetovi, usmili se nas! ker ti sam si svet, ti sam Gospod, ti sam Narvikši, s svetim Duham, v veličanstvu Boga Oče¬ ta. Amen. Molitev. Dodeli nam, o Gospod! po prošnji Marije prečiste Device in svetnikov, kte- re častimo, vse gnade, ki te jih mašnik, tvoj služabnik, prosi za se in za nas. Z njim združen molim za vse tiste, za ktere sim dolžan moliti, in te prosim, o Gospod! daj meni in vsim vso pomoč, ki je potrebujemo, de kdaj dosežemo večno zveličanje, v imenu našiga Gospoda Je¬ zusa Kristusa. Amen. Berilo. Misli si, de živiš v času očakov in prero¬ kov, ki so neprenehauia zdihovali po Odrešeniku. 369 Imej tudi njih hrepenenje, obudi v sebi njih željo in tiste čutila, ktere so takrat oni imeli. Tudi ti čakaš ravno tistiga Zveličarja; ali ti si veliko srečnejši kakor oni, zakaj gledal ga boš priču- jočiga. O moj Bog! med toliko in toliko ljud¬ mi, ki žive v nevednosti, si me poklical k spoznanju prave vere. Glej, iz vsiga serca sprejmem tvojo Božjo postavo, z vsim spoštovanjem poslušam, kar si nam oznanoval po svojih prerokih, in vse to sprejmem s tisto pokornostjo, ki sim jo besedi Božji dolžan, in veselim se iz vsi- ga serca, de so se te obljube spolnile. O moj Bog! zakaj ni moje serce ena¬ ko sercu svetnikov stare zaveze ? Zakaj ni¬ mam enake želje, tebe spoznati in častiti, kakoršno so imeli očaki in preroki ? Zakaj nimam serčne želje aposteljnov, tebe lju¬ biti, ter samo in le tvoj biti? Evangeli. Evangeli, ki ga boš sedaj poslušal, naj ti bo pravilo tvoje vere in tvojiga obnašanja — pravilo, ktero nam je dal sam Jezus Kristus in ktero smo obljubili spolnovati s kerstno obljubo, pravilo, zoper ktero se velikokrat pregrešimo, in po kterim bomo nekdaj sojeni ostro in brez usmiljenja. O moj Bog! ne bodo me učili mojih dolžnost preroki in aposteljni, ampak tvoj 24 370 edinorojeni Sin sam; njegova je beseda, ki jo bom sedaj slišal. Ali kaj mi bo pomagalo, o Jezus ! če sim tudi veroval, de je tvoja beseda, če pa vender nisim ravnal svojih del po svojim spoznanji? Kaj mi bo pred tvojim sodnjim štolam poma¬ galo, de sim vero imel, če pa nisim do¬ segel zasluženja, ki izvira iz ljubezni in iz dobrih del? Verujem, o moj Bog! in vender ži¬ vim, kakor ko bi ne veroval, ali kakor ko bi veroval evangeliju, kteri bi tvojimu na ravnost nasprotoval. O moj Bog! ne sodi me, ker so moje dela vedno nasprot¬ ne moji veri. Verujem, o moj Bog! daj mi moč in serčnost, de bom tudi spolno- val, kar verujem. Sej bo vsa ta čast tebi šla, o moj Jezus! Vera. Poterduj se zdaj v sveti veri. Kar koli nam sveta cerkev verovati zapoveduje, se opira na besedo Božjo, je po prerokih oznanjeno, v svetim pismu razodeto, s čudeži poterjeno, z ustanov¬ ljeno sveto cerkvijo zagotovljeno, po svetih mu¬ čencih spričano, z našo sveto vero in z edinostjo njih, ki se je zvesto deržijo, poočiteno. Verujem v eniga Boga, Očeta vsiga- mogočniga, stvarnika nebes in zemlje, vsih vidnih in nevidnih reči, in v eniga 371 Gospoda Jezusa Kristusa, Sinu Božjiga, edinorojeniga, kteri je rojen iz Očeta od vekoma, kteri je Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog od praviga Boga, ki je rojen in ne storjen, kteri je z Očetam eniga bitja, po kterim je vse stvarjeno, kteri je zavoljo nas ljudi in zavoljo na- šiga zveličanja z nebes prišel, Okaj se pri¬ pogne z desnim kolenam), in je pO SVetim DullU IZ Marije Device meso na se vzel, in se včlovečil. Tudi je bil križan za nas pod Poncijem Pilatam, je terpel in bil v grob položen. Tretji dan paje vstal od smer- ti po besedah pisem. Šel je v nebesa. Sedi na desnici Očetovi, in bo spet pri¬ šel s častjo sodit žive in mertve: njego- vimu kraljestvu ne bo konca. Verujem v svetiga Duha, Gospoda in oživljavca, kte¬ ri iz Očeta in Sina izhaja, kteriga z Oče¬ tam in Sinam vred in enako molimo in častimo: kteri je po prerokih govoril. Ve¬ rujem eno, sveto, katoliško in apostoljsko cerkev. Spoznam en kerst v odpušenje grehov. Verujem vstajenje mertvih in prihodnje življenje. Amen. Darovanje. Spomni se nezapopadljive sreče, ki te je došla ker moreš v tej daritvi Boga nar bolj po- 24 * m polnama častiti, se mu tako zahvalovati, de je tvoja zahvala enaka njegovim darem, ker moreš svoje grehe do čistiga izbrisati ter za se in za druge vse gnade prejeti, ki jih le potrebuješ. Dobro obračaj vse drage trenutke tega milostni- ga časa. Neskončno sveti Oče, vsigamogočni večni Bog! če ravno sim celo nevreden pred te priti, se vender prederznem, tebi ta čisti dar po mašnikovih rokah darovati, s tistim namenam, s kterim je naš Go¬ spod Jezus Kristus postavil to sveto da¬ ritev, in ki ga še sedaj ima, ko se vno¬ vič na tem altarji za nas daruje. Darujem ti ta dar, de spoznam tvoje nar višji gospostvo čez me in čez vse stvari; darujem ti ga v izbrisanje svojih grehov in v zahvalo za vse dobrote, s kterimi si me osipal. Darujem ti poslednjič, o moj Bog! ta visoki dar, de od tvoje neskončne dobro¬ te za se, za svoje rodovince, dobrotnike, prijatle in neprijatle dobim tiste drage zveličavne gnade, ki se morejo grešnikam dati samo zavoljo zasluženja Jezusoviga, kteri sam se le sme imenovati pravični, in ki je hotel za nas vse biti spravna daritev. Spomni se tudi, o Gospod! vsih ver¬ nih duš, in zavoljo zasluženja svojiga 373 Sina jim daj kraj hladu, luči in miru. Ni¬ kar tudi ne pozabi, o moj Bog 1 ! svojih in mojih sovražnikov, usmili se vsili never¬ nikov, vsik krivovercov in vsih grešni¬ kov, blagoslovi nje, kteri me preganjajo, in odpusti mi moje grehe, kakor jim tudi jez odpustim vse, kar koli mi hudiga de¬ lajo ali bi radi delali. Predglasje. Vzdigni se v duhu v nebesa k sedežu Bož- jiinu. Časti tamkaj Gospoda v svetim strahu pred njegovim neskončnim veličastvam, in hvali ga z angelji in kerubini, kteri obdajajo sedež Božji. Glej, približal se je srečni trenutek, ko bo¬ de kralj angeljev in ljudi na ta altar prišel! O moj Bog! daj mi svojiga svetiga Duha, loči moje serce vsih pozemeljskih stvari, de bom le na te mislil. O kako zelo sim dolžan, te vselej in povsod hva¬ liti, o Bog nebes in zemlje, neskončno veliki Gospod, vsigamogočni, večni Oče! O moj Bog! res je dolžnost, ali prav je in dobro, de se z Jezusam Kristusam sklenemo in te neprenehama molimo. Po njem časte zveličani duhovi tvoje veliča¬ stvo , po njem ti hvalo dajejo nebeške mo¬ či in se tresejo svete groze. Dodeli nam, 374 o Gospod! de svojo slabo hvalo združimo s hvalo svetih angeljev in de ž njimi sklenjeni veseli glas ženemo: Svet. Svet, svet, svet je Gospod Bog voj- skinih trum! Nebo in zemlja ste polni njegoviga veličastva! Čast tebi na viso¬ kim! Česen bodi, ki pride v imenu Go¬ spodovim! Čast tebi po višavah! Tiha maša. Pomisli, kako bo Jezus sedaj prišel na al- tar kakor na prestol neskončne milosti, kjer smeš tudi ti vpričen biti, de potožiš Jezusu vse po¬ trebe, de ga prosiš in vse od Boga prejmeš. Ali nam bo pač Bog še kaj odrekel, ker nam je dal svojiga edinorojeniga Sina? Ponižno te prosimo, premilostivi Oče! po Jezusu Kristusu, Sinu tvojim, Gospo¬ du našim, sprejmi in posveti te prečiste darove, ktere ti darujemo za tvojo sveto katoliško cerkev, de ji mir daš, jo varu¬ ješ, v edinosti ohraniš in po vsim svetu vladaš: pa tudi za tvojiga služabnika na- šiga papeža I., in našiga škofa I., in za našiga cesarja I., in za vse, kteri se der- že prave katoliške in apostoljske vere. 375 Prav posebno ti priporočujemo, o Go¬ spod ! vse, za ktere smo dolžni moliti ; vse, kteri so pri tej presveti daritvi pričujoči, zlasti pa I. I. — in de ti bo naše češe- nje še bolj všeč, bodi združena naša mo¬ litev z molitvijo prečiste Device Marije, Matere našiga Gospoda in Zveličarja Je¬ zusa Kristusa 5 bodi združena z molitvami vsili tvojih aposteljnov in mučencov in vsih svetnikov, tvoje veličastne cerkve v nebesih. O moj Bog! de bi jez sedaj imel tisto gorečo željo, s ktero so sv. očaki hrepeneli po prihodu Mesijevim! o de bi vender imel njih vero in ljubezen! Pridi, moj Gospod Jezus, preljubeznjivi Odrešenik sveta! pridi in stori nar veči skrivnost. Glej! Jagnje Božje kmalo pri¬ de, ki odjemlje grehe sveta. Povzdigovanje. Glej, tvoj Zveličar in Sodnik Jezus Kri¬ stus pride na alfar. Molči nekoliko časa in ču¬ di se temu, kar se na altarji godi. Ponovi svo¬ jo gorečnost in prepusti svoje serce čutilu spo¬ štovanja, zaupanja in otročjiga strahu Božjiga. Včlovečena Beseda, Gospod Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek! veru¬ jem, de si tukaj pričujoč; molim te z vso ponižnostjo svojiga serca, ljubim te iz vsi- 376 ga serca, in ker dans iz ljubezni k meni prideš, se ti tudi hočem vsiga posvetiti. Češena bodi predraga kri, ki si jo ti, o moj Jezus! prelil za vse ljudi; upam, de tudi za me ni bila zastonj prelita. Daj mi gnado vdeležiti se zasluženja, ktero si mi s prebritko smertjo pridobil. Prelju- beznjivi Jezus! glej, svoje serce ti daru¬ jem v zahvalo za neskončno ljubezen, ki te je nagnila svoje življenje iz ljubezni do mene svojimu nebeškimu Očetu darovati. Sklep tihe maše. Poln ljubezni premišljuj svojiga Jezusa na altarji, premišljuj skrivnosti, ki jih tukaj ponav¬ lja. Daruj mu svoje serce in svoje telo. Daruj se vsiga nebeškimu Očetu in prosi ga, naj mi- lostivo sprejme molitve, ktere mu ta preljubi Sin za te opravlja. — Moli tudi ti za druge. O moj Bog! kolika bi bila pač moja nehvaležnost, ko bi vnovič v greh privolil, odkar sim vidil, kaj se je tukaj sedaj go¬ dilo ! O moj Bog! nikdar ne smem poza¬ biti, česar si me spomnil v tej visoki skriv¬ nosti, namreč bolečin, ki si jih prestal v svojim terpljenji, in svojiga častitiga vsta¬ jenja; nikdar ne smem pozabiti, de je tvoje ranjeno telo, de je tvoja za me prelita kri na tem altarji resnično pričujoča. Glej, 377 neskončno veličastni Bog! sedaj ti res¬ nično darujem čisti, sveti in brezmadežni dar, ki si nam ga ti sam hotel dati, in ki so bile vse druge daritve le njegova slaba podoba. O veliki Bog! tukaj je resnično več kakor v vsik daritvah, kte- re so ti darovali Abelj, Abraham in Mel- kizedek. Edina daritev, vredna tvojiga altarja, je naš Gospod in tvoj Božji Sin Jezus Kristus, nad kterim imaš vse do- padajenje od vekoma. Ponižno te prosimo, vsigamogočni Bog! naj bodo vsi, kteri se z ustmi ali sercam vdeležujejo te presvete daritve, s tvojimi dobrotami napolnjeni; dodeli, o moj Bog! de bodo tudi duše vernih, ki so zaspali v miru svete cerkve, teh tvojih dobrot deležne, zlasti I. I. O Gospod! zavoljo te daritve jih reši vsiga terpljenja. Ne¬ skončno inilostivi Bog! tudi nam grešni- kam, ki smo tvoji služabniki in upamo v tvoje veliko usmiljenje, daj gnado, de se bomo kedaj združili s tvojimi svetimi apo- steljni in mučenci in z vsimi svetniki, de te bomo ž njimi združeni vse večne čase ljubili in hvalili. Oče naš. Sedaj smo z Jezusam vnovič na Kalvarii. — Ostanimo pod križem v serčnim mUovanji, 378 kakor Marija Magdalena, v zvesti ljubezni, ka¬ kor sveti Janez, s terdnim upanjem, svojiga Zveličarja enkrat v veličastvu ugledati, kakor drugi učenci; ozirajmo se sem ter tje od deleč na nje, in objokujmo svoje grehe, kakor sv. Pavel. O moj Bog! kako srečen sim, de si ti moj Oče! O kako me razveseljuje mi¬ sel, de bodo nebesa, kjer sedaj ti kra¬ ljuješ, kedaj tudi moje prebivališe! Vladaj, o Gospod! vse serca in voljo vsih ljudi. Daj svojim otrokam dušno in telesno hra¬ no. Glej, jez odpustim vsim ljudem iz vsiga serca, odpusti tudi ti meni. Po- terduj me v skušnjavah, in brani me v terpljenji tega revniga življenja, varuj me posebno greha, nar večiga zlega. Amen. Jagnje Božje. Bog, ki je tako veličasten v nebesih, tako mogočen na zemlji in tako strašan v peklu, je na altarji kakor pohlevno in milostno jagnje. Pri¬ de pa izbrisat grehe vsih in zlasti tvoje. Kako močno naj ti povišuje ta misel zaupanje, kako močno naj te to tolaži! Jagnje Božje, ki si bilo za me zakla¬ no, usmili se me! O presveta daritev, ki si bila daro¬ vana za moje zveličanje, reši me! Božji Srednik, dohodi mi milost pri svojim Očetu, daj mi svoj mir! 379 Obhaj ilo. Za duhovno obhajilo obudi vnovič vero v pričujočnost Jezusa Kristusa. Obžaluj tudi svo¬ je grehe in imej goreče želje, svojiga Zveličarja z mašnikam v svoje serce sprejeti. Prosi Jezu¬ sa, de to hrepenenje milostivo sprejme in se s podelitvijo svojih gnad s teboj sklene. Ako pa hočeš v resnici sveto obhajilo prejeti, moli obha¬ jilne molitve, ki jih v teh bukvah nahajaš. O moj preljubeznjivi Jezus! kako rad bi bil med tistimi srečnimi kristjani, ki smejo vsaki dan k tvoji mizi pristopiti! O kako dobro bi bilo za me, o moj Jezus! ko bi te smel sedaj v svoje serce sprejeti, de bi te po dolžnosti počastil, in ti potožil svoje potrebe, in se vdeležil gnad, ki jih deliš njim, ki te resnično prejmejo! Ker pa sedaj nisim vreden te milosti, o moj Bog! pridi ti moji revi na pomoč. Odpusti mi vse grebe; zakaj glej, studim jih iz vsiga serca, ker jih ti so¬ vražiš. Sprejmi mojo resnično željo, s teboj se skleniti. Očisti me z žarkam svoje gnade in daj, de te bom smel skorej v svoje serce sprejeti. Sedaj te pa prosim, o moj Bog! dodeli mi tiste gnade, ktere *) Moli zadnje obhajilne molitve. 380 po mašnikovim obhajilu dobivajo vsi verni, kteri so pri tej presveti daritvi. O moj Bog! pomnoži po tem presve¬ tim zakramentu mojo vero, poterdi moje upanje, očisti v meni ljubezen do tebe, daj, de bom le po tebi hrepenel, de bom le za te živel. Amen. Poslednje molitve. Skerbi, de boš prinesel Jezusu dar zadar; daruj mu tedaj iz ljubezni do njega samiga se¬ be, lastno ljubezen, strah pred ljudmi, vso ne- voljo in vse nagnjenja, ki te zaderžujejo v spol- novanji tvojih dolžnost. O moj Bog! ti prideš darovat se za moje zveličanje, glej, tudi jez se hočem darovati za tvojo čast. Glej, tvoja dari¬ tev sim, ne prizanašaj mi. Radovoljno hočem sprejeti vse terpljenje, ktero mi boš poslal; vse nadloge hočem sprejeti iz tvojih rok in jih skleniti s terpljenjem svojiga Jezusa! Poslednjič terdno sklenem nar manjši greh sovražiti, in se ga va¬ rovati, zlasti pa ogibati se tistih grehov, v ktere me hudo nagnjenje nar močneje vabi. O moj Bog! tvoje zapovedi hočem zvesto spolnovati, in raji vse zgubiti i» preterpeti, kakor le eno tvojih zapoved prelomiti. m Mašnikov blagoslov. O moj Bog 1 ! blagoslovi te svete skle¬ pe; blagoslovi nas vse z roko svojiga maš- nika, in daj, de bo tvoj blagoslov vedno nad nami. V imenu Boga Očeta in Sina in sve- tiga Duha. Amen. Poslednji evangeli. O Božja Beseda, edinorojeni Sin Bo¬ ga Očeta, luč sveta, ki si z nebes prišel nam pot tje pokazat, nikar ne pripusti, de bi bil enak nesrečnimu ljudstvu, ki te ni hotlo spoznati Mesija. O moj Bog! nikar ne pripusti, de bi tako oslepel, kakor uni nesrečni, ki so raji hotli biti sužnji hu- dobniga duha, kakor pa otroci Božji, v ktere si jih hotel preroditi. Včlovečena Beseda! molim te z vso po¬ nižnostjo; le v tebi je vse moje upanje, in svesto pričakujem, de, ker si moj Bog in sicer Bog, ki seje včlovečil zavoljo našiga zveličanja, mi boš dal gnade, ki jih potre¬ bujem v svoje posvečenje tukaj na zemlji, de te bom kedaj vso večnost v nebesih imel. Amen. 382 Tr®||® sv. maša. (Po sv. Frančišku Sales.J g*. K začetku. vk/če nebeški ! verujem, de ti tvoj edinoroje- ni Sin Jezus Kristus pri sveti maši daruje svo¬ je terpljenje in svojo smert na križu v zadoste- nje za naše grehe. N is im vreden, tukaj pričujoč biti. Daj mi gnado, sveto mašo slišati s tako ponižnostjo in s takim obžalovanjem svojih mno¬ žili grehov, kakoršno bi bil čutil, ko bi bil pri¬ čujoč bil z Marijo Magdaleno pod križem umi- rajočiga Odrešenika. Usmiljeni Jezus! oh, jez sim grešil, in tisi bil za me v smert obsojen ; jez sim bil kriv smer- ti, in ti si za me prestal nar grozovitniši smert na križu. V ponižnosti in kesanji se terkarn na persi. Usmili se me, premilostivi Jezus! usmili se me, in dodeli mi zavoljo svojiga grenkiga terpljenja in svoje britke smerti odpušenje grehov, in gnado k pobožnimu in bogaboječimu življenju! V znamnje svoje ljubezni in zvestobe do tebe bom voljno prenašal nadloge tega življenja, in v spokornosti za tabo hodil po potu terpljenja, de se bom vdeleževal tvojiga veličastva. Amen. K slavi. Slava Bogu na višavah, in ljudem mir na zem¬ lji, kteri so svete volje! Tebe hvalimo, tebe molimo, trojedini Bog! za nezasluženo milost vstvarjenja, rešenja in posvečenja. Usmili se nas, o Jezus! in dopolni našo slabo hvalo, Jagnje Božje, ktero od- jemlješ grehe sveta! Dodaj iz svojiga neskončni- 383 ga zasluženja, kar naši slabosti primanjkuje! Usmili se nas, kteri na desnici Boga Očeta nad vsimi gospoduješ. Pred teboj, vsigamogočnim, nar svetejšim Bogam, naj se pripogujejo kolena vsili, kteri so v nebesih in na zemlji. Amen. Pri molitvah mašnikovih. Prosimo te, o Gospod! milostivo usliši mo¬ litve svoje svete cerkve. Zavoljo zasluženja Je- zusoviga, zavoljo prošnje njegove deviške Mate¬ re, pribežališa vsili grešnikov, in zavoljo zdru¬ ženih prošnja vsili svetnikov dodeli odpušenje grehov vsim živim in mertvim. Spreoberni vse grešnike, poterdi mene in vse, kteri te ljubijo, s posvečujočo gnado, perpelji zmotene k zedi¬ njenju s sveto cerkvijo, blagoslovi nje pastirje in vse poglavarje, de ti moremo v miru služiti, in enkrat vsi v tvojim gledanji tvoje usmiljenje hva¬ liti in te vekoma poveličevati. Amen. K berilu. O Gospod! pri svetim kerstu sim obljubil, po nauku aposteljnov tebe čez vse ljubiti, in gre¬ ha varovati se. Kako nehvaležen in liudiga stra¬ hovanja bi bil vreden, ko bi zoper kerstno ob¬ ljubo ravnal! Razsvetli in poterdi me, de ohra¬ nim nauk in opominovanje aposteljnov vedno v sercu in pred očmi, in de po njih zgledu v vsih skušnjavah tebe zvesto posnemam v ponižnosti, krotkosti, ljubezni, zmernosti, čistosti in v vsih druzih čednostih. K evangeliju. O moj Jezus! z nebes si prišel, de si nas učil z besedo in z zgledam, kaj nam je verovati, 384 upati in delati, de bomo sveti in zveličani. Jez imam terdno voljo , tebe posnemati. O moj Je¬ zus ! stori, de se moje merzlo serce vname od ljubezni do tebe, de se moja slaba volja po- polnama združi s tvojo sveto voljo, tako de od¬ slej tvoja sveta volja vodi vse moje misli, že¬ lje , besede in djanja. Upam, de mi boš tudi gnado dal, ta svoj sklep dopolniti, kteriga sim sedaj pred tabo ponovil. Veselo hočem vse spre¬ jeti, kar boš poslal nad me in nad vse, kar je mojiga, de bom tebi dopadljivo služil. K veri. O moj Bog! verujem, de si me za večno zveličanje vstvaril, de si poslal svojiga Sina v moje rešenje in svetiga Duha v moje posvečenje. Hvalim te za to, in te prosim, nikar ne pripa¬ sti, de bi bil za toliko dobrot, ktere sim prejel od tvoje ljubezni, nehvaležen, in de bi te prosto¬ voljno z greham žalil. Daj mi ljubezen in zve¬ stobo v spolnovanji tvojih zapoved, vzemi mi iz serca vsako nagnjenje, tudi k malim greham, vse želje, ktere tebi niso všeč, vse misli, ktere se na te ne obračajo. Daj, de bom s teboj ljubil revšino, terpljenje in zaničevanje, de bom s te¬ boj tako natanko sklenjen, de me nič ne bode moglo ločiti od tebe. Amen. K darovanju. Presveti Oče! koliko hudo je greh, de je mogel tvoj Sin toliko in tako hudo terpeti, de je zadostil tvoji pravici! Kolika je pa tudi tvoja ljubezen do nas, de si celo' svojiga edinorojeni- ga Sina zavoljo našiga rešenja poslal na svet, 385 de se ne pogubimo, ako verno upamo v njego¬ vo zadostenje, in iz ljubezni do tebe in do nje¬ ga tvoje zapovedi spolnujemo. Daj mi k temu svojo gnado zavoljo zasluženja njegoviga terplje- nja in njegove britke smerti na križu, in odpu¬ sti mi moje grehe , de ti bode všeč moja pokor- šina, moja molitev, ktero sim ti dolžan, moja prositev in hvalitev. Iz tega namena milostivo glej na spravno daritev svojiga Sina, ktero ti z mašnikam darujem v podobah kruha in vina, s tistim namenam, s kterim je naš Gospod Jezus Kristus to presveto daritev daroval, in ti jo še danes daruje, in ti jo bo do konca sveta daroval po mašnikovih rokah. Sprejmi jo, usmiljeni Oče! za me, za moje rodovince in prijatle, za vse ži¬ ve in mertve, v odpušenje naših grehov, in v dosego vsili potrebnih in koristnih gnad in darov. De se ti za to hvaležniga skažem, ti tudi samiga sebe darujem z dušo in telesam, ter kerstno obljubo ponovim, de bom svojo neraz¬ deljeno ljubezen in vse moči svojiga telesa in svoje duše obračal v spolnovanje tvojih zapoved. Iz ljubezni do tebe se odpovem vsacimu grehu, in nečimernimu in nevarnimu razveseljevanju. Le tvoja volja se zgodi z menoj sedaj in vekoma. Ves sim pripravljen, s pomočjo tvoje gnade tebi zvest biti tudi v kteri koli skušnjavi in v kterim Koli terpljenji. Pred povzdigovanjem. Oče nebeški! sedaj bo prišel tvoj Sin , naš Gospod in Zveličar, na ta altar, kruh in vino spremenit v svoje presveto meso in kri. Izženi iz serca vso raztresenost, in daj mi pobož- 25 386 nost, de ga bom kar le mogoče vredno molil, in de bom tebe, trojedini Bog! hvalil zato neskon¬ čno ljubezen. Svet, svet, svet si ti, kteri si vekoma bil in boš vekoma! Vse stvari naj ne- preneliama hvalijo tebe, Bog Oče, Bog Sin in Bog sveti Duh! Posveti in očisti vse naše misli, nagnjenja, želje, sklepe in dela, deti bodo do¬ padljive. Zlasti te prosim za vse prednike tvo¬ je cerkve, za vse vladarje in gosposke, za rodovince in prijatle, de vsi dosežejo pomoč tvoje gnade in tvoje tolažbe, in de bodo zavoljo Je- zusoviga zasluženja rešeni vsiga hudiga in vsili nevarnost na duši in na telesu. De ti bode pa ta moja prošnja še bolj všeč, jo sklenem s proš¬ njo milostne Device Marije, s prošnjami vsili aposteljnov, mučencov in svetnikov. Usliši njih prošnje, de te bomo enkrat v nebesih ž njimi vekoma hvalili in častili. Amen. Pri povzdigovanji svetiga rešnjiga Telesa. O moj Jezus! molim te pričujočima v podobi kruha, in te prosim, spremeni tu¬ di moje še tako posvetno serce popolna- ma v svojo ljubezen, de le tebi živim, i» iz ljubezni do tebe vsimu umiram, kar bi utegnilo tvojo ljubezen v meni manjšati. Pri povzdigovanji svete rešuje Kervi. Presveta Kri mojiga Odrešenika! mo¬ lim te, in te prosim, očisti me vsili gre¬ hov, in vtisni mi spomin svojiga terplje- nja in svoje smerti na križu tako globoko 387 v serce, de te iz hvaležne ljubezni ni¬ kdar ne bom prostovoljno z greham žalil. Po povzdigovanji. Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe! milosfi- vo sprejmi daritev svojiga Sina v odpušenje naših grehov in v dosego posvečujoče gnade, brez kte- re nič dobriga storiti ne morem. Meso se v me¬ ni še zmiram duhu ustavlja, in mi napravlja s svojimi spačenimi nagnjenji terdo vojskovanje. Poželjivost iše le, kar je prijetno in pričujoče, in ljubezen do samiga sebe priterduje, kar pože¬ ljivost hoče. Pomagaj mi, o Gospod! z gnado svojo, de bo moj duh gospodoval nad grešno poželjivostjo, in de bom tako dosegel mir, ki si ga obljubil njim, kteri te ljubijo, in kteri je oku¬ šanje večniga zveličanja. Dodeli mi znotranji mir, de bodem tukaj, po njem pokrepčan, svetu in samimu sebi tako popolnama umeri, de bom otet liudiga terpljenja v vicah. Reši, o Gospod! iz njih zavoljo te presvete daritve Jezusove moje rodovince, pri— jatle, dobrotnike, in vse duše, ktere tam terpe. K očenašu. Oče nebeški! daj nam vsim gnado, tvoje sveto ime častiti, sveto vero čezdalje bolje spo¬ znavati, tvoje zapovedi zvesto spolnovati, in tako za nebesa si prizadevati. Daj nam vse gnade ■n darove na duši in na telesu, kterih za to po¬ trebujemo. Odpusti nam vse grehe, daj nam spravno serce, otmi nas vsih skušnjav, in, če so po tvoji previdnosti za nas koristne, pomagaj 25 * 388 nam, de nas one in nadloge tega sveta v greh ne zapeljajo. Amen. Pri svetim obhajilu in do konca svete maše. Preljubeznjivi Jezus! kako usmiljeniga veli- ciga duhovna imamo v tebi, kteri ne pozna samo vsih naših skušnjav, potreb in slabost, ampak se tudi, po svetim obhajilu z nami združen, voj¬ skuje in zmaguje; zakaj ti zakramenta svetiga rešnjiga telesa nisi le postavil ko daritev v našo spravo, ampak tudi ko hrano naši duši, v raz¬ svetljenje našiga uma, v poterjenje naše volje, in v vnetje našiga serca k tvoji ljubezni. O moj Jezus! ker te z mašnikam v svetim obhajilu ne moreni prejeti, te prosim, daj mi gnade svetiga obhajila, ker po njem hrepenim. Mojo dušo žeja po tebi. Naj se spolni njena želja, de sim tudi zelo nevreden. Odpusti mi vse grehe in posveti mi serce, in sprejmi me v svojo milost. Prosim te, naj gnada svetiga ob¬ hajila vse moje želje le v tebe obrača, de časne skerbi mojiga serca od tebe ne odvernejo. Po- terdi mene in vse, za ktere sim dolžan moliti, s pomnoženo ljubeznijo do tebe, in z molitevjo in blagoslovam mašnikovim, de bomo zmagovali me¬ seno poželenje in lastno ljubezen. Daj nam gna- do, le s telesam na zemlji živeti, z duham in željo pa neprenehama pri tebi biti, dokler nam ne dojde sreča, brez ločitve, z vsimi angelji in svetniki v tvojim veličastvu tebe vekoma moliti in hvaliti. Amen. 389 Jutranja moli ter. (Po sv. Frančišku Šale*.) Moj Bog in moj Gospod ! molim in hvalim te, ker si me za večno zveličanje vstvaril, odrešil in posvetil, in ker si mi brez števila gnad in do¬ brot na duši in na telesu, in ta dan zopet dode¬ lil, de bi dosegel večno življenje. Koliko ljube¬ zen in zvestobo sim ti za to dolžan! Le tebi gre moja nerazdeljena ljubezen ko mojimu Stvar¬ niku, Odrešeniku in Posvečevavcu. Od današ- njiga dne naj bodo tvoji službi posvečene vse moje misli, želje, besede in djanja. Ne po me¬ senim poželenji, ne po navdajanji lastne ljubezni, ne po hudobnih zgledih spačeniga sveta, am¬ pak le po tvojih zapovedih hočem živeti, in ta¬ ko za svoje zveličanje delati. Prosim te, po- terdi me k temu z gnado svojo, brez ktere ne morem dobriga ne hoteti ne storiti. Oče nebeški! kteri si iz ljubezni do mene svojiga Sina na svet poslal, in kteri si vse pozemeljske stvari ljudem v prid in veselje vstvaril, varvaj me, de nobene stvari v zlo ne obračam, na njo serca ne nave¬ zujem , in zavoljo nje tebi svoje ljubezni ne od¬ tegujem 5 temuč de me vse stvari k tebi napelju¬ jejo , ker one vse oznanujejo tvojo vsigamogoč- nost, dobrotljivost, modrost in lepoto. Gospod Jezus Kristus, moj preljubeznjivi Odrešenik! prosim, tvoj zgled, tvoja pokoršina proti nebeškimu Očetu do smerti na križu, s kte- ro si me rešil, in tvoj nauk mi bodi vedno pred 390 očmi, de tvoja ljubezen moje serce v vsih skuš¬ njavah nagne k spolnovanju storjenih sklepov; de bo vse moje življenje po tvojih zgledih obravna- no in po tvojim zasluženji iieprenehana molitev, in tvojimu Očetu in tebi prijetna služba s poniž¬ nostjo, pokoršiiio, krotkostjo, poterpežljivostjo, zmernostjo, čistostjo in ljubeznijo do bližnjiga. Bog sveti Duh! molim te, in te prosim, po- terdi me z guado svojo, in posveti moje namene v vsim mojim djanji in nehanji z ljubeznijo, kte- ra je misli, želje, molitve, djanja in brhkosti Jezusove na zemlji nebeškima Očetu tolikanj pri¬ jetne delala, de bode tudi moja današnja molitev, in vse, kar bodem danes mislil, želel, govoril in delal, njemu prijetno. Poterdi tudi, o Bog sveti Duh! vso duhovsko in deželsko gosposko, vse moje rodovince in prijatle; spreoberni grešnike, in ohrani vse pravične v Božjim strahu in v Bož¬ ji ljubezni. Preljuba Devica in Mati mojiga Odrešenika! v tvoje materno varstvo izročim tudi danes svoje telo in svojo dušo, vse svoje djanje in nehanje. Prosi svojiga Sina milosti, de bom njegov zgled posnemal, mu s čistim telesam služil, in z oči- šenim sercani dopadel. Moj sveti angelj varh! varuj, in brani me tudi danes v vsih skušnjavah in v mojim priza¬ devanji za pobožno, Bogu dopadljivo življenje. Vodi moje misli, de bom ravnal po tvojim sve¬ tim navdajanji, de bom v poslednji uri svojiga življenja po tvojim varstvu in po tvoji prošnji sprejet v število izvoljenih v nebesih. Vi svetniki Božji! ki ste premagali skušnja¬ ve peklenskiga duha, svojiga mesa in hudobniga 391 sveta, ker ste zvesto in serčno delali z Božjo gnado, prosite za me grešnika pri Bogu, de bom v ljubezni in zvestobi za vami hodil, zlasti za tabo, moj sveti pomočnik! de bom enkrat z vami Boga vekoma hvalil in molil. Amen. Molitev svete Elizabete. Kaj li me bo še danes zadelo? Moj Bog! tega celo ne vem. To pa vem: nič me ne bo zadelo, kar bi ne bil ti že od vekoma previdil, ukazal in sklenil. To mi je dovolj, o moj Bog! to mi je dovolj 5 jez molim tvoje večne in neiz¬ vedljive sklepe; iz ljubezni do tebe se jim pod- veržem iz vsiga serca. Vse hočem z vdanostjo tako sprejeti, kar in kakor ti hočeš; vse ti da¬ rujem; in to daritev sklenem z daritvijo Jezusa Kristusa, svojiga Božjiga Odrešenika. Prosim te, nebeški Oče! v njegovim imenu in po nje¬ govim neskončnim zasluženji, daj mi gnado po- terpežljivosti v moji brhkosti in v mojim terplje- nji, in popolnama vdanost, ki smo ti jo dolžni v vsim, kar ti hočeš in dopušaš. Amen. Molitev k prečisti Devici Marii, ki so jo posebno priporočili sr. Oče Pij IX. za ohranjanje čistosti. O moja Gospa! o Mati moja! tebi se vsiga darujem, in de se tebi vdaniga skažem, ti dans posvetim svoje oči, svoje ušesa, svoje usta, svo¬ je serce, sebe popolnama vsiga. Ker sim tedaj tvoj, o dobra Mati! varuj me, brani me, ka¬ kor svojo lastnino in svoje posestvo. 392 krajši molitev v kteri koli skušnjavi. O moja Gospa! o Mati moja! spomni se, de sim tvoj. Varuj me, brani me, kakor svo¬ jo lastnino in svoje posestvo. Sv. Oče Pij IX. so podelili 5. velik. šerp. 1851 : 100 dni odpustka vsim, kteri molijo zjutraj in zve¬ čer po ang’el je vi m češenji, s pobožnostjo in s skesa¬ nim sercam opravljenim, pervo molitev; pop ol nama od¬ pustek vsim tistim, kteri vse dni celi g a mesca to opravljajo, kteri dan koli v mescu zakrament svete poko¬ re in svetiga rešnjiga Telesa vredno prejmejo, in v namen sv. Očeta v kakošui cerkvi molijo; in poslednjič od¬ pustek za 40 dni, kolikorkrat kdo krajši molitev pobožno moli. Večerna molitev. (Po sv. Frančišku Saless.J Moj Bog in moj Gospod! molim te, iu te hvalim za vse dobro, kar sim današnji dan zo¬ pet od tebe prejel. Odpusti mi mojo slabost , za¬ voljo ktere nisim zvesto spolnoval sklepov in ob¬ ljub , ktere sim bil davi storil. Kako sim bil danes zopet velikokrat tako posveten in mesen v mislih, tako neskerben iu raztresen v zunanjih pocutkili, tako malo pobožen v molitvah in svetih vajah, tako vnemaren pri znotranjim navdajanji tvoje gnade, tako neprevi¬ dni v govorjenji, tako neusmiljen do svojiga bliž- njiga, tako nagel v jezi, tako brez ljubezni v obsojevanji, tako hiter v presojevanji svojiga bližnjiga, tako terd z drugimi, tako mehak do samiga sebe, tako razuzdan v svojih nagnje¬ njih in strastih, tako navezan na pozemeljsko, tako nezmeren v veselji, in tako maloserčen v 393 skušnjavah, nadlogah in terpljenji! Tvoje pomo¬ či in tvojiga opominovanja mi ni manjkalo; le jez nisim pridno in sereno delal s tvojo gnado. Zo¬ pet sim podoben človeku, kteri je bil na potu od Jeruzalema v Jeriho med razbojnike zadel. O moj Jezus! bodi mi zopet usmiljeni Samarijan, in vli olja in vina v moje rane. Odpusti mi vso zani- kernost v spolnovanji mojih dolžnost, vso pomanj¬ kljivost v zatajevanji samiga sebe in v čuječ¬ nosti, in vso nezvestobo. O Gospodi daj mi kesanje, ktero je potrebno v odpušenje vsakda¬ njih pregreškov, in zopet očisti mojo dušo s ker- vijo, ktero si tudi za me prelil. Glej na moje kesanje, in usmili se me! Daj mi gnado, de bodem zavoljo današnjih pregreškov zopet bolj ponižen in manj zaupljiv v samiga sebe. Moj Bog in moj Gospod! kteri nikdar ne počivaš, zatisni mi oči in varuj me nocojšno noč vsih nevarnost na duši in na telesu. Odvračaj od mene in od vsih mojih rodovincov in prijatlov vse grešne misli, skušnjave, bolezni, ogenj in naglo smert. Odpri jutre naše oči k novimu življe¬ nju , in daj nam zopet zdravim vstati k tvoji službi, de bomo enkrat deležni večniga počitka. Amen. O Marija, brez madeža spočeta Mati Bož¬ ja! nikdar se še ni slišalo, de bi ti koga ne bi¬ la uslišala, kteri te je pomoči prosil. Mati usmi¬ ljenja! sprosi mi gnado in usmiljenje Božje. Škerbi za me, hvalim te, ljubim (e, upam v te, in se ti vsiga darujem. Moj sveti angelj varil! odpusti, ker se tudi današnji dan nisim spomnil tvoje pričujočnosti, in sim z grehi, ktere sim tudi danes zopet storil, 394 tebe razžalil. Prosi tudi z menoj odpušenja, čiij nocoj zopet na moji strani in odvračaj od mene vse skušnjave k grehu in drugo hudo. Tudi ti, moj sveti pomočnik, in vsi svetniki, prosite za me! Prav koristni opomin, in prošnja do Boga za gnado spreobernjenja. (Se. Frančiška Salez.J „Resnično, vam povem: Ako se ne spreo- bernete, in niste, kakor otroci, ne pojdete v ne¬ beško kraljestvo^. Mat. 18, 3. Vstani, duša moja! in kar nič več ne od¬ lašaj svojiga spreobernjenja. Kar je bilo, je mi¬ nulo ; kar še le bo, ni v tvoji oblasti, le seda¬ njost je tvoja, in sedanjost je silno silno hiter, kratek čas, ki ti je samo za to podeljen, de Bogu služiš in večno zveličanje dosežeš. Do¬ bro premisli moč teli besedi. Neskončni Bog, kratek čas, dolga večnost! Bog, kteri te vidi 5 čas, kteri ti hitro zginja; večnost, ktera te ča¬ ka : Bog, kteri je vse; čas, kteri ni nič; večnost, ktera ti za vselej ali vse vzame ali pa vse da: Bog, kterimu tako malo služiš 5 kra¬ tek čas, kteriga tako slabo obračaš 5 večnost, ktero si nesrečno pripravljaš. O pravični Bog! o kratki čas! o dolga večnost! O Bog! moje serce na te gleda, moje serce po tebi hrepeni, moje serce tebe iše, de se tebi vda, de se tebi podverže, de se s teboj napolni. Prosim te, po- sestvaj moje serce, iztrebi greh, nagnjenje do stvari, nerodno ljubezen do sarniga sebe, de ti bodem vse dni svojiga življenja zvesto služil, in de bodem tako vreden tebe vekoma posestvati. Amen. Spovedne molitve. 395 Pripravljanje za sveto spoved. (Sv. Alfonza Ugvor.) Misli si, de je ta spoved poslednja v tvojim živ¬ ljenji. Pripravljaj se za njo, kakor človek, kteri je na srn e rtni postelji in že prav Mizo groba. Prosi Boga, naj ti pomaga vest dobro izprašati, in naj ti razsvetli' um, de boš svoje grehe prav spoznal. O Bog in Oče svetlobe! razsvetlil si vse ljudi, kteri pridejo na ta svet, pošlji vender v moje ubogo serce žarek svete ljubezni in praviga kesanja, de bom mogel zoper tebe storjene grehe prav spoznati, obžalovati in se jih izpovedati. Ti pa, porodnica mojiga Boga! ki si tolikanj Jjubeznjiva do grešnikov, kteri žele svoje grehe resnično obžalovati, stoj mi na strani s svojo milostjo in gnado, ki vse premore, ti, o Ma¬ rija ! moje edino upanje za Bogam! Moj sveti angelj varil! pomagaj mi s svojo pomočjo spoznati vse razžaljenja, kterih sim se zoper svojiga Boga kriviga storil. Vsi svetniki in izvoljeni nebeški! prosite za me, de obrodim vreden sad pokore. Amen. Klicanje v svetiga Duha. Grešnik sim, o Bog! nisim spolnil, kar sim ti pri poslednji spovedi obljubil, zakaj zopet sim se povernil v poprejšnje grehe, in morebiti sim še veliko družili grehov storil. O moj Bog! ka¬ ko zelo me vest peče; zopet moram klicati v tvo- 396 je neskončno usmiljenje. Zato hočem prejeti sve¬ ti zakrament, kteriga si ti, preljubeznjivi Jezus! postavil v odpušenje grehov. Rad bi se dans spreobernil iz vsiga serca, rad bi zopet dobil tvojo ljubezen; ali sam iz sebe nič dobriga ne premorem. Zato prosim tebe, o sveti Duh! tvo¬ je Božje pomoči. Razsvetli me, de vse svoje grehe spoznam in si jih ne zakrivam. Spreo- berni mi serce, de svoje grehe iz serca studim in terdno sklenem resnično poboljšati se. Poter- di me, de pri spovedi vse storjene grehe odkri- toserčno razodenem, iz napčne sramožljivosti nič ne zamolčim ali prikrijem, in potlej vreden sad pokore obrodim. O sveti Duh vsih milost! ne zaverzi prošnje nesrečniga grešnika. Prosim te po Jezusu Kristusu, Gospodu našim, usliši mo¬ jo molitev! Amen. Molitev pred izpraševanjem vesti. Sramujem se pred te priti, o Bog! zakaj mnogoterno in velikrat sim te razžalil in z gre¬ hi tvojo jezo razdražil. Vem, de sim za vselej od tvojiga obličja zaveržen, ako mi ne odpustiš. Želim pa iz vsiga serca, s teboj spraviti se; torej hočem svojo vest preiskati, de spoznani vse pregrehe, s kterimi sim te razžalil5 resno in marljivo hočem pregledati vse kota svoje du¬ še, in vse grehe, ktere sim jez nesrečni storil, pred teboj skesano spoznati, ker le tako smem upati, de mi boš odpustil. Ker sim pa slab in nagnjen, sarniga sebe slepiti, te preponižno pro¬ sim , pomagaj mi z nebeškim razsvetljenjem pri tem preimenitnim delu. Daj mi gnado najti vse svoje nepopolnamosti, spoznati vse svoje zmote 89 ? in vse, s čemur sim te razžalil, in tvojo ljube¬ zen z nehvaležnostjo povernil; ker vem, de nič ni skritiga pred teboj, o večna modrost! Ako- ravno za veliko storjenih grehov dobro vem, vender še veliko družili ne spoznam, ker me lastna ljubezen slepi in mi ne pusti spoznati vsih svojih grehov. O Gospod! daj, de bom tudi te spoznal. Usmili se me in razsvetli temo moje duše; ozdravi mojo slepoto in odpravi zagri¬ njalo , ktero mi prikriva marsiktere pregrehe in zanikernosti, de se mi'oči odprd čez ves grešni stan moje duše. Pomagaj mi, neskončno do¬ brotljivi in usmiljeni Bog! znebiti se hudiga bremena, ki me teži. Pridi, sveti Duh! in raz¬ svetli z žarkam svoje Božje luči moj um, de vse svoje grehe natanko spoznam, se jih od- kritoserčno in skesano spovem in zopet tvojo gnado dosežem. Amen. Kratko izpraševanje vesti. Misli. Besede. 398 D j a nj e. C 'S < <15 i- bJD Postopati, Čas slabo obračati, Za denar igrati, pri igri kregati se, goljufati, dolžnosti zanemarjati, Dolžno molitev, ali do¬ bre dela opušati, Sveto mašo, pridigo za¬ mujati , Nedelje in praznike sla¬ bo obračati, Pri molitvi iz lenobe raztresen biti, Post prelomovati, Zanikernost v opravilih, Bližnjimu škodovati, Napuhujen, gizdav biti, Neusmiljenje do ubozih, Nečistost seboj ali z dru¬ gimi, Jeze ne zatirati, Nezmerno jesti in piti, Nevošljivost, Lenoba v službi Božji, Tujiga blaga ne pover- niti, bližnjimu vse škode ne popraviti, Nepokoršina do staršev in prednikov, Druge zapeljevati ali po¬ hujševati, Tujih grehov se vdele- ževati. Molitev po izpraševanji vesti. [Sc. Frančiška Salezjana.) Moj Gospod in moj Bog! serca, ktero se ponižuje pred teboj , ne boš zavergel. Jez ubo¬ gi , tvojiga usmiljenja in tvoje gnade nevredni grešnik preponižno in preserčno obžalujem pred tvojimi nogami vse grehe, s kterimi sim te do te ure razžalil. Tebi nisim skazoval dolžne ča¬ sti in ljubezni, grešil sim zoper bližnjiga in zo¬ per samiga sebe. Ne obžalujem in ne studim pa svojih grehov samo zato, ker sim ž njimi zgubil mir svojiga serca, in ker se mi je bati Tolikrat sim grešil s tem djanjem. 399 zaslužene kazni; temuč zlasti zato, ker sim tebe, vso svetost, razžalil, ker sim bil tolikanj nehva¬ ležen do tebe, svojiga Stvarnika in preljubeznji- viga Odrešenika, ker tvojiga navdajanja, o Bog sveti Duh! nisim zvesto spolnoval. Spoznam, de nisirn vreden tvojiga usmiljenja, de je silno po¬ manjkljivo moje kesanje. Omeči, o Gospod! to¬ likanj terdo serce, ki se je tako hudo pregrešilo zoper tvojo ljubezen, de bom obžaloval svoje grehe iz popolnama ljubezni do tebe, in de bom terdno sklenil poboljšati se, de v prihodnje ne bom ravnal po svoji spačeni volji in po svojim hudim nagnjenji, ampak po tvoji presveti volji, de ne bom iskal stvarem, ampak le tebi dopa- sti. Predobrotljivi Jezus! nadomesti, kar mojimu kesanju še pomanjkuje, z zasluženjem svoje ža¬ losti , ki si jo občutil nad mojimi grehi na Oljski gori in na križu. Poterdi moj sklep, tebi slu¬ žiti z vso zvestobo svojiga serca, navdajanju sv. Duha nikdar ustavljati se, lastno ljubezen in hudo poželenje v sebi zatirati, vsili grešnih priložnost z vso resnobo ogibati se, in vsili pripomočkov k zveličanju se poprijemati, de bom tebi dopadljivo živel in tako vreden tvoje ljubezni in tvojiga u- smiljenja. Odpri mi serce in usta, de se bom skesano in odkritoserčno svojih grehov spovedal, in de bom z gnado zakramenta svete pokore pre¬ jel odpušenje, mir vesti, in razsvetljenje in moč k poboljšanju. Sveta Marija, tolažba in pribe- žališe grešnikov! prosi za me ljubiga Jezusa, svojiga Sina, de z izpovedjo svojih grehov do¬ bim milost in usmiljenje. Amen. 400 Molitev k Jezusu iu Marii. (.SV. Alfonzu Liffvor.) O moj Jezus! toliko si terpel, vso svojo kri in svoje življenje si dal, de bi te ljubil 5 jez pa, de bi stregel svoji lastni ljubezni, sim ti to le z nehvaležnostjo povračeval. Oh, kolikrat sim se od tebe obernil in zgubil tvojo gnado! Vedil sim sicer, de me grehi pred teboj zelo ostudniga delajo, oh, vedil sim, pa sim jih vender storil! O moj preljubi Odrešenik! ozdravi me zavoljo drage kervi, ki si jo za me prelil. Prosimo te tedaj, pridi na pomoč svojim slu¬ žabnik a m, kt er e si z drago k er vij o od¬ rešil. Zal mi je iz vsiga serca, de sim tvojo neskončno dobroto razžalil. O moj Bog! pomno¬ ži mi to kesanje, daj mi tako žalost zavoljo mo¬ jih grehov, de bom do sinerti obžaloval, ker sim tebe razžalil. Ko bi mo'gel sedaj umreti, bi te nič več ne mogel ljubiti. O moj Bog! ker mi še priložnost daš, ljubiti te, te hočem resnično lju¬ biti , in nič druziga nočem ljubiti, kakor le tebe. Ljubim te, moja nar višji dobrota! ljubim te iz vsiga serca, in ker te ljubim, ti darujem vso svojo voljo. Daj mi gnado, de te bom v pri¬ hodnje zmiram ljubil, in po tem stori z menoj, in ukazuj z menoj, kakor ti je všeč, zakaj glej, vse sprejmem. Daj mi gnado, de v vsih skuš¬ njavah in v vsih nevarnostih se k tebi zatečem in le pri tebi pomoči išem. — O Marija, Mati moja! dobodi mi to gnado, de se v skušnja¬ vah vselej k Bogu in k tebi zatečem, ki pri Bo¬ gu vse premoreš. 401 Molitev sv. Bernarda k Materi Božji. *) Spomni se, o premila Devica! nikoli še ni bilo slišati, de bi bil kdo zapušen, kteri je pod tvoje varstvo pribežal, tvoje pomoči prosil, tvoji priprošnji se priporočeval. S takim zaupanjem vnet hitim k tebi, o devic Devica in Mati! k tebi pri¬ dem , pred teboj jez grešnik zdihovaje stojim. Prosim te, o Mati Besede (Mati Jezusova)! ni¬ kar ne zaverzi mojih besedi, temuč milo jih po¬ slušaj in usliši. Amen. M O I i t © Y e (Caslilljiviga papeža Pija Vl.J O Bog! ki ti je lastno usmiliti se vselej in prizanesti, ne glej na število in hudobijo mojih grehov, ampak na velikost svojiga usmiljenja. Oh! ne zaverzi potertiga in ponižaniga serca. S tvojo pomočjo hočem svoje življenje poboljšati, vsili nevarnost in grešnih priložnost ogibati se, celo raji umreti, kakor še kdaj grešiti. Pokori iae, o Bog in Gospod! ki sim te tolikrat in ta¬ ko zelo razžalil, pokori me, kakor ti je všeč — vse sim zaslužil. Le to te prosim po tvojim preljubim Sinu, ki je umeri za nas grešnike, ni- *) Sv. Oče Pij IX. so 11. grudnu 1846 podelili v sim vernim 300 dni odpustka vsakikrat, kadar molijo to molitev s pobožnostjo in s skesanim sercam, — in popol- nama odpustek vsim tistim, kteri to molitev vsaki dan skozi mesec vsaj enkrat molijo, konec mesca zakramenta sv. pokore in sv. rešnji^a Telesa vredno prejmejo, tisti dan kakošno cerkev obišejo, in tam v namen sv. Očeta molijo. 26 408 kar me ne zaverzi na vekoma od svojiga obličja, ne odreci mi gnade, še v tem življenji vreden sad pokore obroditi, de enkrat v nebesih z vsi- mi svetimi spokorniki tvoje preveliko usmiljenje vekoma hvalim in častim. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Ponovljenje kerstne obljube. Verujem v Boga Očeta, Sina in svetiga Duha. Verujem v Jezusa Kristusa, edinorojeni- ga Sina Božjiga, kteri je Bog in človek skupej, in kteri je človeški rod s svojim terpljenjem in svojo smertjo odrešil. Verujem vse, kar je Bog razodel, kar je Jezus Kristus učil, kar so apo- steljni oznanovali, in kar nam sveta katoliška cerkev, v kteri hočem živeti in umreti, verovati zapoveduje. Odpovem se iz vsiga serca hu¬ diču, njegovimu napuhu, in vsim njegovim delani. Odpovem se tudi vsim greham in vsim zapelji¬ vim naukam sveta. Terdno sklenem po keršan- sko živeti. Bog me poterdi v mojim sklepu s svojo mogočno gnado. Amen. Molitve po spovedi. Hvala in zahvala po 102. psalmu. Hvali, moja duša, Gospoda, in nikar ne po¬ zabi vsih njegovih dobrot. Hvali, moja duša, Gospoda, ki ti odpuša vse pregrehe, ki ti ozdrav¬ lja vse slabosti; ki oteva pogina tvoje živ¬ ljenje, ki te venča z milostjo in usmiljenjem. Milostljiv in usmiljen je Gospod , poterpežljiv in obiln usmiljenja. Ne serdi se večno, tudi ne 403 žuga vekoma. Ni nam storil po naših grehih, in ni nam povračeval po naših hudobijah. Ka¬ kor visoko so nebesa od zemlje, tako močno je njegovo usmiljenje nad njimi, ki se ga boje. Kakor deleč je vzhod od zahoda, tako deleč de¬ ne naše hudobije od nas. Kakor se oče otrok usmili, se Gospod usmili njih, ki se ga boje; ker on ve, kakošne stvari de smo; pomni, de smo prah. Usmiljenje Gospodovo je od vekoma do vekoma nad njimi, ki se ga bojijo in njego¬ ve zapovedi spolnujejo. Hvalil bom Gospoda vsaki čas; njegova hvala bodi vedno v mojih ustih. Poveličujte z menoj Gospoda; in povišuj¬ mo skupej njegovo ime. Iskal sim Gospoda, in me je uslišal, ter me je rešil iz vsih mojih nadlog. Angelj Gospodov se bo vstopil okrog njih, ki se ga boje, in jih bo otel. Pokusite in glejte, ka¬ ko sladek je Gospod; blagor mu, kdor vanj zaupa. Pridite, otroci, poslušajte me; strah Go¬ spodov vas bom učil. Varuj svoj jezik hudiga, in tvoje ustnice naj ne govore goljufno. Ogibaj se hudiga in delaj dobro; iši miru, in hiti za njim. Blizo je Gospod njim, ki so potertiga ser¬ ca, in ponižnim v duhu pomaga. Gospod je mojo dušo spreobernil; na pot pravice meje pe¬ ljal zavoljo svojiga imena. Povzdigoval te bom, Gospod! ker si me sprejel; in nisi dal mojim so- vražnikam se veseliti nad menoj. Gospod, moj Bog! v te sim klical, in si me ozdravil; k svo- jimu Bogu sim vpil, in Gospod je slišal, in se me je usmilil; Gospod mi je pomagal. Moje ža¬ lovanje si mi spremenil v veselje; Gospod, moj Bog! vekoma te bom slavil. 404 M © I I t e v. K tebi sim se vernil, o preljubeznjivi Je¬ zus, moj Odrešenik, moj Gospod in moj Bog! Kakor usmiljen in ljubeznjiv oče sprejme svojiga otroka, ki skesan domu pride, tako si tudi ti me¬ ne zopet sprejel. Pri tej sveti spovedi si mi po besedah svojiga pooblasteniga mašnika zopet dal gnado, ktero si mi bil dodelil v zakramentu sve- tiga kersta. Slep sim bil na duši, in spregledal sim. Gobe ostudniga greha so me oskrunile, pa sim zopet očišen in oblečen v obleko prelepe ne¬ dolžnosti in gnade. Moji storjeni grehi so zgi¬ nili spred tvojih oči, izbrisal si mi jih v zakra¬ mentu svete pokore, in zopet si me obdaril s svetostjo in pravičnostjo. V tej pravičnosti mo¬ ram odslej pred teboj hoditi in jo v sebi hraniti in množiti do večniga življenja. To si mi oblju¬ bil, ako spolnujem tvoje zapovedi. Poznam jih, o Gospod! hočem se jih pa tudi zvesto deržati. Pojdem, in nič več ne bom grešil. Gospod Je¬ zus Kristus! to ti obljubim. Vsigamogočni, v kterim vse premorem, pomagaj mi! O moj preljubi in preljubeznjivi Zveličar! vekoma bodi češeno tvoje ime, vekoma bodi hva¬ ljeno tvoje usmiljenje. Ti si resnično moj Jezus: moj Odrešenik, moj Zveličar. Desiravno sim te tolikrat in tako hudo žalil, me vender nisi za- vergel, temuč si me zopet milostno sprejel med svoje otroke, ker sim se zopet k tebi vernil, in sim terdno sklenil poboljšati se. O moj Bog! kako srečen sim, de sim zopet v tvoji hiši, zo¬ pet med tvojimi otroci; de smem veselo in tola- živno upanje v svojim sercu imeti, de te bom ve- 40.i koma hvalil, ljubil in gledal, ako bom spolno- val, kar sim ti obljubil. In k temu mi zmiram rad daješ svojo gnado. Uči me pa tudi to sre¬ čo ceniti in si vse prizadevati, de je nikdar več ne zgubim. Jezus, moj Rešenik in Zveličar! spoznam obilnost in velikost tvojiga usmiljenja; hvaležno se hočem v prihodnje tvoji sveti službi izročiti; nikdar več nočem grešnimu poželenju streči; vsiga se hočem skerbno varovati in ogi¬ bati, kar bi me utegnilo od pota tvojih zapoved tudi le nekoliko odverniti. Presveti Jezus! po- terduj in podpiraj mojo voljo, de bom dopolnil ta svoj sklep in de bom smel reči: Nič me ne bo ločilo od ljubezni Jezusa Kristusa vekoma ne. Amen. Neskončno pravični, neskončno usmiljeni Bog! milostivo sprejmi pokoro, ki mi je bila pri spo¬ vedi naložena za moje mnoge in velike grehe, desi je tudi majhna. Naj bo tebi dopadljiva in meni zadostna za popolnama prejemo zakramenta svete pokore; zato mi daj gnado, to malo poko¬ ro s pravo pobožnostjo opraviti. (Ako je mogoče, opravi tukaj naloženo pokoro.) Zopet sim ozdravel; moja duša je zopet zdrava. Sedaj pa ne smem, sedaj pa tudi nič več nočem grešiti, de se mi kaj hujiga ne pri¬ godi. Spopolni, o moj Bog! kar si storil v meni. Obljubil sim: tvoje zapovedi hočem spol- novati; ti, o Gospod! bodi moj pomočnik in moj rešenik v vsih nevarnostih, ki obdajajo mojo dušo. Preblažena Devica Marija, pribežališe greš¬ nikov! moj sveti angelj varh, in vi, moji izvolje¬ ni sveti pomočniki! prosite za me, de bom vre¬ den Kristusovih obljub. 406 Molitev k Jezusu. (Sv. Alfonza Ligv.) Moj Bog! dovolj dolgo si me prenašal, ne boš dalje na me čakal, vsiga se ti darujem. Tolikrat si me že opominjal, svetu odpovedati se in le tebe ljubiti, tudi dans me kličeš. Glej, tu¬ kaj sim, sprejmi me v svoje naročje, sedaj se ti dam popolnama vsiga. O čisto Jagnje! ki si se na križu na Kalvarii za me darovalo, očisti me ti poprej s svojo kervijo, odpusti mi vse razžaljenje, ki sim ti jih prizadel , in vnemi me po tem s svojo sveto ljubeznijo. Ljubim te čez vse, ljubim te iz vsiga serca! Kaj bi pač še na zemlji najdel, kar bi bilo bolj vredno mo¬ je ljubezni, kakor ti? Kdo me je na zemlji bolj ljubil, kakor ti? Mati Božja, moja besednica Ma¬ rija! prosi za me in stori, de resnično in za vselej poboljšam svoje življenje 5 v tebe upam. Molitev k Materi Božji. (Sv. Anzelma.') Hvaljen bodi Gospod Bog, ki me je opral v kervi svojiga Sina, in je na tvojo priprošnjo, o Marija! raztergal vezi mojih grehov, ki so mi sedaj odpušeni! Sedaj smem v miru iti. Vsi ljubi svetniki naj s teboj namesto mene Boga ne- prenehama časte in hvalijo zavoljo njegove do¬ brotljivosti in njegoviga neskončniga usmiljenja. Oh! ko bi mogel sedaj z opravljanjem svoje po¬ kore Gospoda ravno tako neskončno častiti in veseliti, kakor sim ga s svojimi grehi onečastil in razžalil! O presveta Devica! ki si tako ne- 407 izrečeno dopadljiva v očeh Narvišjiga, združi mo¬ je zadostenje z neskončno vrednim zadostenjem tvojiga Sina Jezusa Kristusa in pokaži ga s svo¬ jim obilnim zasluženjem očem Božje pravice. Sprosi mi gnado, de obrodim vreden sad poko¬ re. Sveta Marija! sprosi mi pri svojim ljubim Sinu dobriga duha in modrost svetnikov, de bo moje življenje po vsili postavah in zapovedih Bož¬ jih brez graje. Amen. Molitev svetiga Avguština. Hvala ti bodi, moj Gospod in Zveličar! ker si mi brez vsiga mojiga zasluženja rane zacelil, me spravil, satanove sužnosti rešil, od teme gre¬ ha k luči gnade pripeljal, in od dušne smerti zopet v življenje obudil. Ponižno spoznam svojo slabost, in kličem v tvoje usmiljenje za gnado, de, ker si mi z usmiljenjem naproti prišel, do¬ deljene milosti in dobrote v meni ohraniš in po¬ množiš. Daj, o dobrotljivi Zveličar! de tvoj dar, ki si mi ga prostovoljno dodelil, nad menoj ne bo zgubljen; dokončaj, kar si v meni pričel, in dodeli mi, kar sim s tvojo pomočjo v svoje po- boljšanje sklenil, kteri z Očetam in svetim Du¬ ham od vekoma do vekoma živiš in kraljuješ. Amen. Molitev sv. Frančiška Salezjana. O Bog! usmili se me zavoljo Jezusoviga zasluženja. Moj Bog! stopim pred tebe ubog in brez zaslužljivih del, in nič nimam, s čemur bi ti mo¬ gel za svoje grehe zadostiti; pa darujem ti za- 408 služenje Jezusa, tvojiga ljubiga Sina, ktero je neskončno veči kakor vse razžaljenje, ktero smo ti jez in vse druge stvari kedaj prizadjali. Večni Oče! darujem ti ceno rešenja, ktero je Jezus Kristus umirajoč na križu za me dal. O Gospod! glej na Jezusovo obličje, sliši glas njegove kervi, ki prosi za me usmiljenja; in če moje oči sedaj nimajo solza za objokova¬ nje mojih grehov, pa glej na solze svojiga edi- norojeniga Sina, in na vse kervave kaplje, ki jih je v življenji in v smerti za moje pregrehe prelil. Odpusti mi tedaj, o moj Bog! moj na¬ puh in mojo nečimernost zavoljo neizrečene po¬ nižnosti svojiga preljubiga Sina. Zavoljo njego¬ ve presvete resnice in ljubezni mi odpusti vso hudobijo, in zavoljo njegove popolnama ubožnosti vso lakomnost. Zavoljo deviške čistosti njegovi- ga telesa mi odpusti vso nečistost mojiga serca in mojih počutkov; zavoljo lakote in žeje, ktero je terpel v pušavi in na križu, mi odpusti vso nezmernost in samogoltnost. Zavoljo sladke krot- kosti in pohlevnosti brezmadežniga Jagnjeta mi prizanesi, kar sim se pregrešil z jezo, z upor¬ nostjo in z maštovanjem. Zavoljo njegoviga skerbniga prizadevanja in truda za moje zveličanje mi odpusti vso lenobo in mlačnost. Zavoljo vsi- ga njegoviga zasluženja in zavoljo njegovih ne¬ skončnih popolnamost mi odpusti brezštevilne po¬ manjkljivosti in pomote. Amen. 50. Psalm. Usmili se me, o Bog! po svoji veliki milosti; in po obilnosti svojiga usmiljenja izbriši mojo hu¬ dobijo. 409 Operi me čedalje bolj od moje krivice; in očisti me od moje pregrehe. Ker spoznam svojo hudobijo, in moj greh je vedno pred menoj. Tebi samimu sim grešil, in vpričo tebe sim hu¬ do storil; de si opravičen v svojih besedah, in pre¬ magaš, ko si sojen. Glej namreč, v hudobii sim spočet; in v grehih me je spočela moja mati. Glej , sej resnico ljubiš; neznane skrivnosti svo¬ je modrosti si mi razodel. Pokropi me s hisopam, in bom očišen; operi me, in bolj bom bel, kakor sneg. Daj mi veselo in prijetno besedo slišati, in po- terte kosti bodo od veselja poskakovale. Oberni svoj obraz od mojih grehov; in zbriši vse moje hudobije. Cisto serce vstvari v meni, o Dog! in ponovi v mojim oserčji praviga duha. Ne zaverzi me spred svojiga obličja; in svoji- ga svetiga Duha mi nikar ne vzemi. Daj mi spet veselje svojiga zveličanja in z go- spodovavnim duham me poterdi. Krivične bom učil tvoje pota; in hudobni se bodo k tebi spreobernili. Reši me dolgov kervi, o Bog, Bog mojiga zve¬ ličanja’! in moj jezik bo z veseljem hvalil tvojo pravico. Gospod! odpri moje ustnice; in moje usta bodo oznanovale tvojo hvalo. Ako bi bil daritev hotel, se ve de bi ti jo bil f lal; nad žgavnimi darovi nimaš dopadenja. Dar Bogu je prežaljen duh, potertiga in poni- žaniga serca, o Bog! ne boš zaničeval. Stori milost, Gospod! po svoji dobri volji Si- jonu, de se zidajo zidovi v Jeruzalemu. Tadaj boš sprejemal daritev pravice, darove in ž gavne daritve; tadaj bodo pokladali na tvoj altar teleta. 410 Obhajilne molitve. Pred sv. @fehsi|iC®Bi je to le opraviti: 1. Vero, upanje in ljubezen obuditi; 2. Jezusa v sv. rešnjim Telesu ponižno moliti; 3. s hvaležnim sercam terpljenje in smert Jezusa Kristusa premišljevati; 4. ponižnost in dru¬ ge keršanske čednosti, posebno pa ljubezen do bliž- njiga v svojim sercu obudovati. Božje čednosti. len. Verujem v tebe, pravi trojedini Bog, Oče, Sin in sveti Duh! kteri si vse vstvaril, kteri vse ohraniš in vladaš, kteri dobro plačuješ in hudo kaznuješ. Verujem, de se je Sin Božji včlove- čil, de nas je s svojo smertjo na križu odrešil, in de nas sveti Duh s svojo gnado posvečuje. Verujem in terdim vse, kar si ti, o Bog! razo¬ del, kar je Jezus Kristus učil, kar so aposteljni oznanovali, in kar nam sveta rimska katoliška cerkev zapoveduje verovati. Vse to verujem, ker si ti, o Bog! večna in neskončna resnica in mo¬ drost, ki ne moreš ne goljufati ne goljufan biti. O Bog! pomnoži mojo vero. Upam in se zanesem na tvojo neskončno dobroto in milost, o Bog! de mi boš po neskon¬ čnim zasluženji svojiga edinorojeniga Sina Jezu¬ sa Kristusa v tem življenji spoznanje, pravo ob¬ žalovanje in odpušenje mojih grehov, po sinerti 411 pa večno zveličanje dal, in dodelil, tebe obličje v obličje gledati, ljubiti in brez konca uživati. Upam tudi od tebe potrebnih pripomočkov, vse to doseči. Upam to od tebe, ker si ti to oblju¬ bil, kteri si vsigamogočen, zvest, neskončno do¬ brotljiv in usmiljen. O Bog! poterdi moje upanje. O moj Bog! ljubim te iz vsiga svojiga ser¬ ca , čez vse, ker si nar veči dobrota, neskončno popolnama, in vse ljubezni vreden; ljubim te tu¬ di zato, ker si do mene in do vsih stvari ne¬ skončno dobrotljiv. Želim iz vsiga serca, de bi te ravno tako ljubil, kakor so te tvoji nar zve¬ stejši služabniki ljubili, in te še ljubijo. Z njih ljubeznijo sklenem svojo nepopolnama ljubezen; povikšaj jo v meni, o dobrotljivi Gospod! bolj in bolj. Ker te tedaj resnično in iz serca ljubiti želim, in si zavoljo tega veliko prizadevam, mi je iz serca žal, de sim tebe, svojo neskončno dobroto, ktero čez vse ljubim, tebe, svojiga stvarnika, odrešenika in posvečevavca razserdil. Žal mi je, de sim grešil, de sim tebe, svojiga vsigamogočniga Gospoda, svojiga nar boljšiga Očeta, razžalil. Terdno sklenem vse grehe in vse grešne priložnosti zapustiti, storjene grehe čez- dalje bolj obžalovati, in nikdar več zoper tvojo sveto voljo ne ravnati. Vzemi me spet za svo¬ jiga otroka, in dodeli mi gnado ta svoj sklep dopolniti. Prosim te po neskončnim zasluženji tvojiga Božjiga Sina, našiga Gospoda in Zve¬ ličarja, Jezusa Kristusa. Amen. 412 (Po sv. Bernard «.) Prosim te, o Gospod! po tisti presveti skriv¬ nosti tvojiga telesa in tvoje kervi, s ktero se dan na dan v tvoji cerkvi nasitujemo in napajamo, umivamo in posvečujemo, in se ediniga naj vik- šiga Božjiga bitja vdeležujemo; daj ti meni svo¬ je svete čednosti, de bom ž njimi ozališan z do¬ bro vestjo k tvojimu altarju tako pristopil, de mi bo ta nebeška skrivnost v zveličanje in večno življenje. Sej ti sam si iz svojih svetih in bla¬ ženih ust rekel: „Kruh, kteriga bom jez dal, je moje meso za življenje sveta. Jez sim živi kruh, ki sim z nebes pri¬ šel. Kdor bo jedel ta kruh, bo živel vekom a u . O presladki kruh! ozdravi moje ser¬ ce, de bom občutil prijetnost tvoje ljubezni: ozdra¬ vi ga vse mlačnosti in duhovne bolehnosti, de zunaj tebe ne bom nobene sladkosti čutil. O pre¬ lepi kruh! v kterim je vse veselje in vsa dobro¬ ta, ki nas vedno nasituješ in te nikoli ne zmanj¬ ka, naj te uživa moje serce, in s tvojo sladko dobroto naj se napolni vsa moja duša. Uživa te angelj s polnimi ustmi: naj te uživa popotni človek, vsaj kolikor premore, de ne omaga na potu, ko se s toliko popotnico poživlja. Sve¬ ti kruh, živi kruh, ki si z nebes prišel in svetu življenje daješ, pridi v moje serce in očisti me vsiga omadežanja na duši in na telesu. Pridi v mojo dušo, ozdravi in očisti me znotraj in zu¬ naj ; bodi moj varil in vedna bramba na duši in na telesu. Odganjaj od mene sovražnike, ki me za- lezvajo; deleč naj bežijo pred tvojo mogočno pri- m čujočnostjo, de od zunaj in od znotraj po tebi za¬ varovan po pravim potu v tvoje kraljestvo pridem, kjer te ne bomo imeli več v skrivnostih , kakor tu¬ kaj , ampak te bomo v obličje gledali. Takrat me boš s svojim Božjim bitjem tako prečudno nasito- val, de nebom večne lačen ne žejin vekoma ne. Cerkvena molitev. O deviški Kralj in prijatel čistosti in nedolž¬ nosti! z nebeško roso svoje dobrote ugasi v mo¬ jim životu netilo žgeče poželjivosti, de bo v me¬ ni vedno kraljevala telesna in dušna čistost. Za¬ mori v mojih udih mesene nagone in vse poželji¬ ve nagibe, in daj mi pravo in vedno čistost z drugimi potrebnimi darovi, de bom ta angeljski kruh s čistim telesam in z očišenim sercam pre¬ jel. O s kako skesanim sercam, s kolikim po- tokam solz, s kolikim spoštovanjem in svetim straham, s kako čistim telesam in neomadežanim duham se spodobi k tej božji in nebeški mizi pristopiti, kjer se tvoje telo v resnici uživa, in se tvoja kri v resnici pije, kjer se nar nižji z nar vikšim, pozemeljsko z nebeškim sklepa, kjer se vpričo angeljev Stvarnik da zaužiti ubogi in revni stvari, kjer naj vikši Mašnik gre v šotor svoje neveste — čiste duše na zemlji! Druga cerkvena molitev. O predobrotljivi Jezus Kristus! jez grešnik nimam zaupanja v svoje lastno zasluženje, temuč zanašaje se v tvojo milost in dobroto le s stra¬ ham in trepetam pristopim k mizi tvoje presladke večerje. Serce in telo imam namreč z mnogimi grehi omadežano, duše in jezika ne skerbno za- varovaniga. O milostni Bog! o grozno Veličan- 414 stvo! v brhkostih tedaj jez revež pribežim k te¬ bi, studencu usmiljenja; k tebi hitim, ki potre¬ bujem zdravja; pod tvojo brambo se podani, in ker pred teboj Sodnikam ne morem obstati, te Zveličarja imeti zdihujem. Tebi, Gospod! svoje rane pokažem, tebi svojo revšino odkrijem; vem, de so moji grehi mnogi in veliki; upam pa v tvoje usmiljenje, ktero nima konca. Ozri se tedaj na me z milostnimi očmi, o Gospod Jezus Kristus, večni Kralj, Bog in človek, ki si se dal križati zavoljo nas ljudi! Usliši me, ki v te zaupam; usmili se me, ki sim poln revšin in grehov , ti, čigar studenec usmiljenja se nikoli ne usuši. Bo¬ di pozdravljena, o zveličavna daritev, za me in za ves človeški rod na križu darovana! Bodi pozdravljena, blaga in predraga kri, ki si te¬ kla iz ran mojiga križaniga Gospoda Jezusa Kri¬ stusa, in umivaš grehe vesoljniga sveta! Spomni se, o Gospod! svoje stvari, ki si jo s svojo kervijo od¬ kupil. Zal mi je, de sim grešil; želim popra¬ viti , kar sim hudiga storil. Vzemi tedaj od me¬ ne, o premili Oče! vse moje grehe in hudobije, de bom — na duši in na telesu očišen — za- mogel vredno okusiti naj vikši Svetost. Dodeli, de sveto rešnje Telo, ki ga mislim zdaj prejeti, mi vse moje grehe zbriše, me vsili slabost po- polnama očisti, vse nesramne misli od mene od¬ ganja, in vse dobre občutljeje poživi, de tebi dopadljive dela obuduje, in mi poslednjič dušo in telo zoper zalezbe mojih sovražnikov stanovitno brani. Amen. Marija, prečista Devica, angelj varli in vsi svetniki in svetnice Božje! pridite mi v pomoč, de bom sveto rešnje Telo vredno prejel. 413 Jezusa Kristusa hvali za toliko dobroto, de se je ponižal k tebi priti; ponižno ga moli; obljubi mu, de boš vedno po njegovih zapovedih, naukih in zgle¬ dih živel; prosi ga, de bi s svojo gnado vedno v tebi ostal; obudi zopet vero, upanje in ljubezen; vse dušne in telesne potrebe Jezusu potoži. O Jezus! tebi živim; o Jezus! tebi umer¬ jeni ; o Jezus! tvoj sim živ in mertev. O Jezus! bodi usmiljen meni, ubogimu grešniku. (Sv. Toma is a Akvin s ki q a.) Zahvalim te, o sveti Gospod, vsigamogoč- ni Oče, večni Bog! de si mene grešnika, ne- vredniga svojiga služabnika, ne po mojim zaslu- ženji, ampak iz zgolj usmiljenja s predragim Te- lesam in predrago Kervijo svojiga Sina Jezusa Kristusa dobrotno nasitil. Prosim te, naj mi ne bo to sveto obhajilo v pogubljenje, ampak v zve¬ ličanje. — Naj mi bo orožje vere in škit dobre volje; naj mi grehe iztrebi, poželjivost in neči¬ stost zatare, ljubezen in poterpežljivost, ponižnost in pokoršino in vse čednosti povikša; naj me zo¬ per zalezovanja vsih vidnih in nevidnih sovražni¬ kov močno brani, naj moje mesne in dušne na¬ gibe popolnama upokoji; naj me s teboj, edinim in pravim Bogam, stanovitno sklene in stori, de enkrat srečen konec svojiga življenja dosežem. Prosim te, pripelji dobrotno mene grešnika k ti¬ sti neizrečeno srečni večerji, kjer si ti s Sinam in sv. Duham prava luč, polno nasitovanje, več- 416 no veselje, dopolnjena sladkost in doveršena sre¬ ča. Po ravno tistim Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Duša Kristusova, posveti mej telo Kristu¬ sovo, zveličaj mej kri Kristusova, napoji mej voda strani Kristusove, očisti me! O dobrotljivi Jezus! usliši me; v svoje rane skri me; od te¬ be se ločiti, ne pusti me; zoper hudobniga so¬ vražnika brani me; ob smertni uri pokliči me, in k sebi vzemi me, de bom z angelji na vse ve¬ ke hvalil te. Amen. Prosim te, preljubeznjivi Gospod Jezus Kri¬ stus! naj mi bo tvoje terpljenje moč, de me za- vetva, varuje in brani j tvoje rane naj bodo jed in pijača, de me nasituje, napaja in razveselju¬ je; pokropljenje tvoje kervi naj omije vse moje grehe; smert tvoja bodi moja večna čast. V teh rečeh mi bodi poterjenje, veselje, zdravje in sladkost mojiga serca, ki živiš in kraljuješ vse večne čase. Amen. K presvetimu Jezusovimu sercu. Lej, kako deleč je tvoja čezmerna ljubezen segla, o moj premili Jezus! Iz svojiga mesa in predrage kervi si mi napravil Božje gostije; de si se meni popolnama daroval. O kdo vender te je k toliki prenezmerni ljubezni nagnil? Pač le edino tvoje vse ljubezni polno serce. O preče- šeno serce mojiga Jezusa, ti prežareče ognjiše ljubezni Božje! sprejmi mojo dušo v svojo pre¬ sveto rano, de se v tem učilišu ljubezni naučim *) S to molitvo se more enkrat na dan 100 dni odpustkov — za se ali pa za duše v vicah — pridobiti. Pij VII. 9. sveč. 1818. 417 nasproti ljubiti Boga, — njega , ki mi je tako prečudno spričevanje svoje ljubezni dal. Amen. Tri Božje čednosti obudi, kakor pred sv. obhajilam, str. 410. Pet iskric. 1. Zaveržem in sovražim vse in vsaktere svo¬ je in vsili druzih grehe, ki so bili storjeni od začetka sveta, pa do pričujoče ure, in ki bodo storjeni od¬ sihmal do konca sveta, in ko bi premogel, bi vse odvernil po Božji milosti, v ktero ponižno kličem. 2 . Hvalim in poterdim vse dobre dela, ki so storjene od začetka sveta pa do pričujoče ure, in ki se bodo storile odsihmal do konca sveta, in ko bi premogel, bi jih pomnožil po milosti Božji, v ktero ponižno kličem. 3. Namenim, vse delati, govoriti in misliti v veči Božjo čast, z vsirni tistimi dobrimi name¬ ni , ki so jih kdaj svetniki imeli, jih bodo imeli, ali so zmožni jih imeti. 4. Pozabim in odpustim iz vsiga serca vsim svojim sovražnikam, vsim svojim obrekovavcam, vsim svojim opravljivcam, vsim, ki mi kakor ko¬ li si bodi škodujejo ali hudo hočejo. 5. O de bi mogel vse ljudi zveličati s smertjo za vsaciga, rad bi to opravil po Božji milosti, v ktero ponižno kličem, in brez ktere nič ne premorem. za odpustke. O usmiljeni Gospod Jezus Kristus! zdaj te pa še prosim, sprejmi mojo molitev in današnje 418 ponižno opravilo v svojo nar veči čast in hvalo in v blagor svoje svete cerkve. Razširjaj naglo na vse strani’ sveta edino pravo sveto katoliško vero, razsvetli nejevernike , krivoverce in razkol¬ nike, ter vse iz cerkve ločene, usmili se greš¬ nikov, posebno tistih, ki so v nar veči nevarnosti pogubljenja, in hitro jih zaverni na stezo pokore in zveličanja. Uterdi stanoviten mir in edinost med keršanskimi poglavarji, de s svojimi podlož¬ nimi vred s čistini sercam in v nasprotni ljubezni v edinih mislih tebi služijo. Ozri se prav po¬ sebno na poglavarja sv. cerkve, rimskiga pape¬ ža, obilno ga navdajaj s svojim svetim Duham, bodi sam njegova močna bramba zoper zalezo¬ vanje njegovih sovražnikov, ne daj njega in po¬ sestva sv. Petra sovražnim in potuhnjenim mo¬ čem v roko, temveč vstani, razkropi jih, in po¬ kaži, de si ti, ki sediš nad kerubini, nevidni po¬ glavar svoje dedine na zemlji. Ozri se pa tudi na mene grešnika, in za¬ voljo svoje smerti na križu, na prošnjo in zaslu- ženje Marije Device in vsili svetnikov mi priza¬ nesi vse kazni in šibe, ki sim jih vreden za¬ voljo svojih grehov, ter me vdeleži popoluama odpustkov , ki jih iz tvojiga lastniga zaklada de¬ li tvoja sv. cerkev. Zato pa tudi s tvojo po¬ močjo sklep storim, de hočem zanaprej spokorno živeti in tudi sam po svoji moči tvoji pravici za¬ dostovati, greh sovražiti in se ga kakor nar ve¬ či nesreče varovati, čednost čislati, tebe iz vsi- ga serca ljubiti in vse dni svojiga življenja po tvojih zapovedih živeti. Poterdi me, o Jezus! v tem sklepu. (JSvetva se se moliti 7 očenasev in česenamarij, in vero.) 419 Opomin. 1. Duhovno obhajilo je, „serčno hrepenenje, Jezusa Kristusa v nar svetejšim zakramentu prejeti, in ljubez- njivo objemanje Gospod Jezusa, kakor ko bi ga bil v tem trenutku resnično prejel" — pravi sv. Tomaž Akvino. Du¬ hovno se tedaj obhajaš, ljubi kristjan! kadar Jezusu v presvetim zakramentu ne govoriš le z besedami, ampak iz serca, kar je govoril David v 41. psalmu: „Kakor hrepeni jelen po sludenčni vodi, tako hrepeni moja duša po tebi, o »og!“ S. Sleherni kristjan naj si prizadeva večkrat du¬ hovno obhajati se; kdor za duhovno obhajilo malo mara, kaže, de mu manjka žive vere, spoštovanja do presvetiga zakramenta , in priserčne ljubezni do Jezusa. Kdor je ži¬ vo prepričan, de ima v Jezusu in z Jezusa m vse — celo tudi same nebesa že na zemlji, kakor pravi sv. Avguštin, bo tudi hrepenel po Jezusu. 3. Kako se duhovno obhajaj, lahko razvidiš iz naslednjih molitev; vedi pa, de Jezus ne gleda na mnoge — ali lepe — besede, ampak na serce, kakor pravi sveli evangeli. Molitev za duhovno obhajilo. fPn »v. Alfonzu Ligvorii.) O moj Jezus! verujem, de si pričujoč v presvetim zakramentu. Ljubim te čez vse, in že¬ lim te prejeti v svoje serce. Ker te pa sedaj ne morem v presvetim zakramentu resnično prejeti, pridi vsaj po duhovno v moje serce. Objamem te, sklenem se s teboj, kakor ko bi bil že pri— 27 * 420 šel v moje serce. Nikar ne pripusti, de bi se še kedaj ločil od tebe. Druga molitev za duhovno obhajilo. (Po sveti Mehtildi.) Presladki Jezus! kako iz serca rad bi se¬ daj pristopil k tvoji mizi, ko bi bil le vreden! Kako iz serca rad bi sedaj prejel to sladko skriv¬ nost tvoje ljubezni, ko bi smel! Ker pa zavoljo svo¬ jih množili grehov nisim vreden te milosti, od deleč stojim kakor očitni grešnik v tempeljnu, in te prosim iz vsiga serca s kananejsko ženo, daj mi le drobtin od svete večerje, de se moja uboga duša poživi in poterdi, in se tako ta dan v tvoji gnadi ohrani, se bolj pridno vadi v vsim dobrim in se krepkeje ustavlja skušnjavam. Dodeli mi to, predobrotljivi Jezus! po svoji neskončni lju¬ bezni in milosti. Amen. Litanije v čast britkiga tcrpljenja Jezusoviga. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče nebeški, vsigamogočni Bog, Sin, vsiga sveta rešnji Bog, Sveti Duh, resnični Bog, Sveta Trojica, en sam Bog, Jezus, ki te je tvoj apostelj za trideset sreber- nikov prodal, Jezus , kteri si na Oljski gori na svetim obrazu ležal, Jezus, kteri si na Oljski gori trikrat molil, Jezus, kteri si kervav pot potil, Jezus, ki te je angelj poterdil, Jezus, ki te je Judež s kušljejem izdal, Jezus, ki so te hlapci neusmiljeno zvezali, Jezus, ki so te boječi učenci zapustili, Jezus, ki te je hlapec s pestjo udaril, Jezus, ki so te krive priče tožile, Jezus, ki te je Peter trikrat zatajil, Jezus, ki te je Herod zaničeval in zasramoval, Jezus, ki so te grozovito bičali, Jezus, ki so te s ternjem kronali, Jezus, ki te je ljudstvo za Barabam postavilo, Jezus, kteri si bil krivično v smert obsojen, Jezus, kteri si bil s težkim križem obložen, Jezus, kteri si bil kakor jagnje v smert peljan, Jezus, kteri si bil z miro in želčem napajan, Jezus, ki so te neusmiljeno slekli, Jezus, ki so ti roke in noge z žeblji prebodli, Jezus, ki so te naziga na križ pribili, Jezus, kteri si bil med hudodelnike štet, Jezus, kteri si med razbojnikama na križu visel, Jezus, kteri si molil k Očetu za sovražnike, Jezus, ki so tejudje zasmehovali in preklinjali, Jezus , kteri si skesanimi! grešniku raj obljubil^ Jezus, kteri si svoji materi Janeza sina dal , Jezus, ki te je Oče zapustil, 422 Jezus, ki so te žejniga s kisam napajali, Jezus, kteri si svojo dušo izročil Očetu v roke, Jezus, kteri si čez tri ure na križu glavo nagnil, Jezus, ki ti je bila stran s sulico prebodena, Jezus, ki ti je iz serca tekla kri in voda, Jezus, ki so te s križa sneli, Jezus , ki so te v belo tančico zavili, Jezus, ki so te položili v nov, iz skale izse¬ kan grob, Jezus, kteri si šel po sinerti pred pekel, Jezus, kteri si tretji dan od inertvih vstal, Jezus , kteri si šel v nebesa, Jezus, kteri sediš na desnici Boga Očeta, Jezus, Kralj vsih kraljev in Gospod vsili go¬ spodov , Jezus, naš besednik pri Očetu, Jezus, sodnik živih in inertvih, Bodi nam milostiv; zanesi nam, o Jezus! Bodi nam milostiv; usliši nas, o Jezus! Vsiga liudiga, Vsiga greha, Svoje jeze, Nagle in neprevidene smerti, Zalezovanja hudičeviga, Lastne ljubezni in napuha, Požrešnosti in pijanosti, Sovraštva in nevošljivosti, Vse nečistosti, Vsiga grešniga poželenja, Maloserčnosti in nepoterpežljivosti, Večne smerti, Zavoljo svojih smertnih britkost na Oljski gori, Zavoljo svoje trikrat ponovljene molitve k Očetu, Zavoljo svojiga kvivičniga obsojenja, usmili se nas! reši nas, o Gospod! 42',i Zavoljo svojiga zaničevanja in zasramovanja, Zavoljo svojiga kervaviga bičanja, Zavoljo svojiga bolečiga kronanja, Zavoljo pretežavne nošnje svojiga križa, Zavoljo svojiga trikratniga padca pod križem, Zavoljo svojiga grozovitiga pribijanja na križ, Zavoljo svoje zapušenosti na križu, Zavoljo svojiga dolziga in britkostniga umiranja, Zavoljo prebodenja svoje svete strani, Zavoljo svojih pet kervavih ran , Zavoljo vse svoje prelite kervi, Zavoljo vsiga zasluženja svojiga svetiga ter¬ pljenja in svoje smerti, Mi ubogi grešniki, prosimo te, sliši nas! De nam k premišljevanju svojiga terpljenja in sv smerti gnado dodeliš, prosimo te, sliši nas! De v nas premišljevanje tvojiga terpljenja lju¬ bezen do tebe obudi, De nam zavoljo svojiga britkiga terpljenja vse grehe odpustiš, De nas prijatle svojiga križa storiš, De zavoljo tvoje smerti grehu umerjemo in pra¬ vičnosti živimo, De bomo mi svetu križani, svet pa nam, De križamo svoje meso in vse njegovo pože- lenje, De za tabo hodimo in vsak dan križ sprejemamo, De premišljevaje tvoje bolečine svoje terplje- nje voljno prenašamo, De nas zavoljo svojih prestanih britkost v vsa¬ ki otožnosti tolažiš , De nam gnado daš, te z velikim greham nikdar več .ne križati, rešinas, o Gospod! .g, prosimo te, sliši nas 424 De nas ob naši smerti s svojo smertjo pokrepčaš,] De nas po križevim potu v svoje veličastvo pri— peljaš, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Jezus! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Jezus! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Jezus! Kriste, sliši nas! Kriste usliši nas ! v Oče naš. Cešena Marija. Molimo. Naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus, kte- ri si iz ljubezni do nas tako grenak kelih pil, in tako grozovito smert preterpel: naj bo spomin tvojiga terpljenja in tvoje smerti vedno v naših sercih. Dodeli nam milost, de bomo vsak greh na vso moč studili, terpljenje voljno prenašali in tebe serčno ljubili, de bomo tudi mi tje prišli, kjer z Očetam in svetim Duham živiš in kraljuješ ve¬ koma. Amen. Serčne prošnje in izročila peterim ker va¬ rim ranam Jezusovim. (Sv. Alf. JAgv.J 1. K sveti rani desne noge. Moj Gospod Jezus Kristus! molim rano tvoje desne noge. Zahvalim se ti, de si jo hotel za me terpeti v tako silnih bolečinah in s 425 (oliko ljubeznijo. Milujem tvojo bolečino in bo¬ lečino tvoje žalostne Matere. Zavoljo zasluže- nja te svete rane te prosim, dodeli mi odpušenje mojih grehov, ktere iz vsiga serca obžalujem bolj, kakor vsako drugo hudo; ker sim tebe, neskončno dobroto, ž njimi razžalil. Žalostna Mati Božja! prosi Jezusa za me. Oče naš. Češena Marija. Čast bodi. 2. K sveti rani leve noge. Moj Gospod Jezus Kristus! molim rano tvo¬ je leve noge. Zahvalim se ti , de si jo hotel za me terpeti v tako silnih bolečinah in s toliko ljubeznijo. Milujem tvojo bolečino in bolečino tvoje žalostne Matere. Zavoljo zasluženja te svete rane te prosim, dodeli mi moč, v prihod¬ nje nikoli več ne pasti v smertne grehe, temuč v gnadi Božji do smerti ostati. Žalostna Mati Božja! prosi Jezusa za me. Oče naš. Češena Marija. Čast bodi. 3. K sveti rani leve roke. Moj Gospod Jezus Kristus! molim rano tvo¬ je leve roke. Zahvalim se ti, de si jo hotel za me terpeti v tako silnih bolečinah in s toliko ljubeznijo. Milujem tvojo bolečino, in bolečino tvoje žalostne Matere. Zavoljo zasluženja te svete rane te prosim, reši me pekla, kteriga sim tolikrat zaslužil, ker bi te v njem več ne mogel ljubiti. Žalostna Mati Božja! prosi Je¬ zusa za me. Oče naš. Češena Marija. Čast bodi. 426 4. K sveti rani desne roke. Moj Gospod Jezus Kristus! molim rano tvo¬ je desne roke. Zahvalim se ti, de si jo hotel za me terpeti v tako silnih bolečinah in s toliko ljubeznijo. Milujem tvojo bolečino, in bolečino tvoje žalostne Matere. Zavoljo zasluženja te svete rane te prosim, dodeli mi nebeško veli¬ častvo , kjer te bom popolnama in iz vsili svo¬ jih moči molil. Žalostna Mati Božja! prosi Je¬ zusa za me. Oče naš. Češena Marija. Čast bodi. 5. K sveti rani Jezusove strani. Moj Gospod Jezus Kristus! molim rano tvo¬ je svete strani. Zahvalim se ti, de si še tudi celo po svoji smerti to razgaljenje preterpel, ki si ga z nar veči ljubeznijo dopustil, akoravno ti nobene bolečine napraviti ni moglo. Tudi milu¬ jem tvojo žalostno Mater, kteri je bilo takrat njeno serce prebodeno. Zavoljo zasluženja te svete rane te prosim, obdaruj me s svojo sveto ljubeznijo, naj te tukaj na svetu vedno ljubim, de te bom enkrat na unim svetu obličje v oblič¬ je skozi vso večnost ljubiti zamogel. Žalostna Mati Božja! prosi Jezusa za me. Oče nas. Čečena Marija, čast bodi. Bodi češena, presrečna rana mojiga Odre¬ šenika! Studenec Božje ljubezni, zaklad vsih mi¬ lost, sladki počitek moje duše, hvala ti bodi! Ali se smem prederzniti, preusmiljeni Jezus! po- 427 ljubiti tvoje serce, ktero ljubezni gori? Zavoljo tvojiga neskončniga usmiljenja te prosim, o Je¬ zus! nikar mi ne odrekuj te tolažbe, in nikar me ne odganjaj od tega mojiga pribežališa. Tvoja ljubezen, o Jezus! me pelja skozi sveto rano tvoje strani v tvoje serce. Tukaj te prosim v nar veči ponižnosti, odpusti mi vse grehe mojiga življenja! Očisti moje serce s kervjo in z vodo, ktera je tekla iz tvojiga serca, in užgi tudi v mojim sercu tisto ljubezen, ktera je v tvojim ser¬ cu tako preobilno gorela. O Gospod! zveži mo¬ je serce tako terdo s svojim sercam , de se ne boste nikdar več ločile, in de bom jez v resnici smel reči z aposteljnam Pavlam: ,,Kdo nas bo tedaj ločil od ljubezni Kristusove? Ali nadloga? ali stiska? ali lakota? ali nagota? ali nevarnost? ali preganjanje ? ali meč ? — Pri vsem tem pa premagamo zavoljo njega, kteri nas je ljubil. Svest sim si namreč, de ne smert, ne življenje, ne angelji, ne poglavarstva, ne oblasti, ne se¬ danje, ne prihodnje, ne meč, ne visokost, ne globočina, ne druga stvar nas ne bo mogla lo¬ čiti od ljubezni Božje, ktera je v Kristusu Jezu¬ su, Gospodu našim 44 . Oče naš. Češena Marija. Čast budi. Sedmere besede križaniga Jezusa. Posetao pred! st. križem. (Beda Častitljivima.) Moj Gospod in Zveličar, Jezus Kristus, Sin živiga Boga! poslednji dan svojiga življenja, 428 ko si na križu visel, si še govoril sedem po¬ sebnih besedi, kterih se po tvoji volji vedno spo¬ minjajmo. Prosim te tedaj zavoljo moči teh se¬ dem besedi, odpusti kar koli sim grešil s sed¬ merimi naglavnimi grehi, namreč: z napuham, lakomnostjo, nečistostjo, nevošljivostjo, požreš¬ nostjo , jezo in lenobo , in z vsim , kar iz njih hudiga izvira. O Gospod! kteri si rekel; „Oče! odpusti jim; sej ne vedo', kaj delajo! 44 — daj mi gnado, de bom tudi jez iz ljubezni do tebe vsim odpustil, kteri so mi kaj hudiga storili. O Gospod! kteri si rekel razbojniku: „Še da n s boš z menoj v raji! 44 daj mi gnado, vedno tako živeti, de boš tudi meni ob moji smertni uri mogel reči: „Dans boš z menoj v raji ! 44 O Gospod! kteri si rekel svoji Materi: „Že- na, lej, tvoj sin! 44 in svojima učencu Janezu: „Lej, tvoja mati! 44 — daj mi gnado, de bom tudi jez po tej tvoji ljubezni in zvestobi s tvojo sveto Materjo sklenjen. O Gospod! kteri si klical: „Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil! 44 — daj mi gnado, de bom v svoji revi in nadlogi klical: „0 moj Oče in Gospod! bodi milostiv meni ubo- gimu grešniku; in vodi in vladaj me, moj kralj in moj Bog, kteri si me s svojo lastno kervjo rešil 44 . O Gospod! kteri si klical: „Zejin sim! 44 — daj mi gnado, de me bo vedno žejalo po te¬ bi, studencu večniga življenja. O Gospod! kteri si klical: „Dopolnjeno je! 44 — daj mi gnado, de bo moja duša takrat, 429 kadar se bo ločila, smela slišati tvoj presladki glas: „Pridi k meni, moja prijatlica, moja pre¬ ljuba nevesta, ter se vzdvigni, de se boš vde- leževala večne večerje z angelji in mojimi svet¬ niki v mojim kraljestvu, in de se boš veselila in tam prebivala vse veke \ u O Gospod! kteri si klical: „Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo!“ — o, daj mi gnado, de boš tudi mojo dušo, kadar me bo tukaj smert premagala, tamkaj milostivo sprejel. Amen. Litanije ISlospod , usmili se nas ! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas ! Oče nebeški, vsigamogočni Bog, usmili se nas! Sin, vsiga sveta rešnji Bog, usmili se nas! Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas! Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas! Sveta Marija, Sveta Mati Božja, Sveta devic Devica, Mati žalostna, Mati objokana, Mati zapušena, Mati polna britkost, Mati z mečem prebodena , ES P a Ol 03 o ora P X5 •-1 C 430 Mati od Sina ločena , Mati od težav omagaj o ca, Morje polno grenkobe, Zgled terpečim , Podoba poterpežljivosti, Skala stanovitnosti, Kraljica mučcncov, Pribežališe zapušenih, Skit preganjanih, Tolažilo žalostnih, Zdravilo bolnih, Moč nezmožnih, V naših potrebah , V naših britkostih , V našim terpljenji, V naših skušnjavah, V naših boleznih, V našim umiranji, Zavoljo svoje serčne žalosti, ko te Betlehem- čani niso hotli prenočiti, Zavoljo svoje serčne žalosti, ko ti je Simeon meč prerokoval, Zavoljo svoje serčne žalosti, ko si mogla v Egipt bežati, Zavoljo svoje serčne žalosti, ko si bila svojiga Sina zgubila, Zavoljo svoje serčne žalosti, ko je bil tvoj Sin po krivici preganjan, Zavoljo svoje serčne žalosti, ko je tvoj Sin od tebe slovo jemal, Zavoljo svoje serčne žalosti, ko je bil tvoj Sin kakor hudodeluik vjet in zvezan , Zavoljo svoje serčne žalosti, ko so judje tvo- jiga Sina zapljevali in s pestmi bili, za nas Boga prosi! 431 Zavoljo svoje serčne žalosti, ko je bil tvoj Sin neusmiljeno bičan in s ternjem kronan, Zavoljo serčne žalosti, ko je bil tvoj Sin v smert obsojen, Zavoljo svoje serčne žalosti, ko te je tvoj s težkim križem obloženi Sin srečal, Zavoljo svoje serčne žalosti, ko je bil tvoj Sin na križ pribijan, Zavoljo svojo serčne žalosti, ko je bil tvoj Sin na križu povišan, Zavoljo svoje serčne žalosti, ko je tvoj Sin med razbojnikoma na križu visel, Zavoljo svoje serčne žalosti, ko je bil tvoj Sin na križu preklinjali, Zavoljo svoje serčne žalosti, ko je tvoj Sin na križu svojo žejo tožil, Zavoljo svoje serčne žalosti, ko ti je tvoj Sin namesto sebe Janeza priporočil, Zavoljo svoje serčne žalosti, ko je tvoj Sin to¬ žil , zakaj ga je Oče zapustil, Zavoljo svoje serčne žalosti, ko je tvoj Sin z nagnjeno glavo svojo dušo izdihnil, Zavoljo svoje serčne žalosti, ko je bilo uiertvo telo tvojiga Sina s križa sneto , Zavoljo svoje serčne žalosti, ko li je bil tvoj Sin v materno naročje položen, Zavoljo svoje serčne žalosti, ko je bil tvoj Sin pokopan, Zavoljo vse nam neznane serčne žalosti, ktero si v njegovim življenji in terpljenji ž njim imela , Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! za nas Boga prosi! 432 Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod ! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste , usliši nas! v Oče naš. Češena Marija. Molimo. Nar bolj žalostna izmed vsili mater, kako strašen meč je presunil tvojo dušo! Vsi udarci, ktere je Jezus terpel, so tudi tebe zadeli; vse njegove bolečine so tudi tebi britkosti napravile; vse njegove rane so tudi tebe ranile! Nar huje je pa kervavelo vse tvoje serce, ko se je bil poslednjič poslovil; in resnično nadnatorne moči je potrebovala tvoja duša, preživeti ga, ko je s poslednjim zdihljejem svojo presveto dušo izdih¬ nil. Mati svete ljubezni in hudih bolečin, daj mi po tvojim zgledu ljubiti in terpeti! Kraljica mu- čencov, vdeleži tudi mene zasluženja svojiga ter- pljenja! Ljubezen ti je dala križ; stori, de bo meni križ dal ljubezen; in, ako je treba terpeti in umreti, de ljubezen Božjo dosežem, mi spro- si gnado, vse ljubiti, kar mi Bog pošilja, tudi terpljenje in smert. Amen. Molitev v čast Matere Božje sedem žalost. *) (Sv. Alfonza Lig.') Perva žalost. Milujem te, moja preljuba Mati Marija, za¬ voljo perviga britkostniga meča, kteri je prebodel Kdor to moli v petik ali v postu , dobi /.a vsaki očenaš in češenamarijo odpustek za 300 dni, druge dm 433 tvoje serce, ko ti je bilo po svetim Simeonu vse terpljenje pred oči postavljeno, ktero bodo ljudje tvojimu Jezusu napravljali, in ktero ti je bilo vse iz svetiga pisma znano, ker si celo vedila, de bo pred tvojimi očmi na križu, ves zapušen , svojo dušo izdihnil, po tem ko bo vso svojo kri prelil; in de mu ne boš mogla ne pomagati, ne ga braniti. Zavoljo tega žalostniga spomina, kteri je toliko let tvojimu sercu britkost delal, te prosim, moja kraljica! sprosi mi gnado, de bom Kristu¬ sovo terpljenje in tvoje britkosti, v življenji in v smerti, vedno nosil v svojim sercu. Oče naš. Cešcna Marija. Čast bodi. Druga žalost. Milujem te, moja preljuba Mati Marija! za¬ voljo druziga britkostniga meča, kteri je prebo¬ del tvoje serce, ko si vidila, kako so tvojiga nedolžniga, ravno kar rojeniga Sina tisti ljudje preganjali, zavoljo kterili zveličanja je bil na svet prišel. V terdi noči si mogla takrat skrivaj v Egipt bežati. Zavoljo vsiga terpljenja, ktero si prestala, premila Devica! s svojim izgnanim !)e- tetam na tem dolgim in trudnim potu po pustih in nenaseljenih krajih in prebivaje na Egiptov¬ skim , kjer si neznana in ptuja več let v uboštvu in zaničevanji živela, te prosim, moja ljuba kra¬ ljica! sprosi mi gnado, voljno in v zedinjenji s pa odpustek za 100 dni'. Kdor pa to moli vsaki dan v mescu, dobi, če zakramenta svete pokore in svetiga reš- njiga Telesa vredno prejme, in moli v namen svete cerkve, popolnoma odpustek, kteri se lahko dušam v vicah v prid oberne. 28 434 teboj do smerti vse terpljenje tega revniga živ¬ ljenja prestati, de bom enkrat otet peklenskiga terpljenja, ktero sim zaslužil. Oče naš. Češena Marija. Čast bodi. Trenja žalost. Milujem te, moja preljuba Mati Marija! za¬ voljo tretjiga britkostniga meča, kteri te je pre¬ bodel, ko si bila zgubila svojiga ljubiga Sina Jezusa, ko je tri dni od tebe ločen v Jeruza¬ lemu ostal. Takrat gotovo nisi imela miru ne po dnevi ne po noči, o moja ljuba kraljica! ker ni bilo pri tebi njega, kteriga si z vso ljubeznijo ljubila, in ker nisi vedila, zakaj te je bil zapustil 5 gotovo si takrat neprenehama zdi¬ hovala po njem, kteri je bil tvoja nar veči do¬ brota. Prosim te zavoljo zdihljejev, ktere si po¬ šiljala k Bogu v teh treh britkih in za te le pre- dolzih dneh, sprosi mi gnado, svojiga Boga ni¬ kdar več ne zgubiti, de bom zmiram tukaj na zemlji z Bogam združen živel, in enkrat v nje¬ govi gnadi ta svet zapustil. Oče naš. Češena Marija. Čast bodi. Četerta žalost. Milujein te, moja preljuba Mati Marija! za¬ voljo četertiga britkostniga meča, kteri te je pre¬ bodel, kadar si vidila svojiga Jezusa, k smerti obsojeniga, z vervmi in verigami zvezaniga, vsiga kervaviga in ranjeniga, s ternjem kronani- ga, pasti na potu pod težkim križem, kteriga je nesel na ranjeni rami, ko je kakor nedolžno jag¬ nje iz ljubezni do nas šel v smert. Takrat sta se pogledala, in vajni pogledi so bili zgolj pu- 435 šice, ktere so ranile vajni serci, ki ste goreli v ljubezni med seboj. Zavoljo te velike britkosti te prosim, dobodi mi gnado, de bodem zmiram vdan v Božjo voljo živel, in de bom zmiram pokojin in z Jezusam sklenjen svoj križ voljno nosil do svojiga poslednjiga zdihljeja. Oče naš. Češena Marija. Čast bodi. Peta žalost. Mil ujem te, moja preljuba Mati Marija! za¬ voljo petiga britkostniga meča, kteri te je prebo¬ del, ko si vidila na gori Kalvarii z lastnimi oč¬ mi svojiga preljubiga Sina Jezusa, kteriga so ljudje zasmehovali, v tako strašnih bolečinah na terdim križu umirati, in mu nisi mogla dati tudi nar manjšiga polajška, kteri bi se sicer še nar večimu hudodelniku v smertni uri ne odrekel. Za¬ voljo smertne britkosti, ktero si takrat, predraga Mati! prestala s svojim umirajočim Sinam; za¬ voljo žalosti, ktero si občutila, ko je Jezus po¬ slednjič s križa s teboj govoril, in od tebe slovo jemal, in s svetim Janezam nas vse ko tvoje otro¬ ke tebi izročil; in zavoljo strašnih bolečin, ktere si mogla prestati, ko si ga vidila glavo nagniti in dušo izdihniti, te prosim, dobodi mi od svoje križane Ljubezni gnado, de bom tudi jez odmeri vsim rečem (ega sveta, in de bom vse svoje živ¬ ljenje le za Boga živel, in tako enkrat tje pri¬ šel v nebesa, kjer bom Boga gledal obličje v obličje. Oče naš. Češena Marija. Čast bodi. Šesta žalost. Mikijem (e, moja preljuba Mati Marija! za¬ voljo šestiga britkostniga meča, kteri te^e pre- 436 bodel, kadar je bilo sladko serce tvojiga mertvi- ga Sina prebodeno, kteri je bil že umeri za ti¬ ste nelivaležneže, kteri še po njegovi smerti niso nehali ž njim gerdo ravnati. Zavoljo te silne ža¬ losti te prosim , dobodi mi gnado, de bom zmi- ram prebival v Jezusovim sercu, ktero je bilo za me prebodeno in odperto , v tem sercu, ktero je tisto Ijubeznjivo prebivališe, v kterim vse bogo- ljubne duše počitek nahajajo 5 de tamkaj , dokler bom živel, nič druziga ne mislim, in nič druziga ne ljubim, kakor le Boga. Preblažena Devica Ma¬ rija! ti mi moreš to doseči, od tebe to upam. Oče naš. Cešena Marija. Čast bodi. Sedma žalost. Milujem te, moja preljuba Mati Marija! za¬ voljo sedmiga britkostniga meča! kteri te je pre¬ bodel , kadar si deržala svojiga mertviga Sina v svojim naročji. On ni več tako ljubeznjiv in lep , kakor takrat, ko si ga v naročji deržala v betlehemskim hlevu, o ne, on je kervav, njego¬ vo sveto telo je vse raztepeno, in celo njegove kosti se lahko vidijo skozi rane. O moj ljubi Sin! kam te je tvoja ljubezen pripravila? In ko so ga v grob nesli, si ga hotla spremiti, in ga z lastnimi rokami v grobu poravnati, in, ko si se bila poslednjič pri njem poslovila, si svoje ljubijoče serce tam pustila. Zavoljo vsiga tega strašniga terpljenja, ktero je mogla tvoja sveta duša prestati, mi sprosi, Mati lepe ljubezni! od- pušenje vsiga, s čemur sim razžalil svojiga Bo¬ ga, kteri me tolikanj ljubi, in kesam se tega razžaljenja iz vsiga serca. Pomagaj mi, o Ma¬ rija ! v vsih skušnjavah, pomagaj mi v moji smert- 437 ni uri, de se bom zveličal po zasluženji Jezu¬ sovim in tvojim, in de bom enkrat s tvojo po¬ močjo , po tem revnim pregnanstvu na zemlji, v nebesih Jezusovo in tvojo hvalo vse večne čase oznanoval. Amen. Oče naš. Cešena Marija. Čast bodi. V. Prosi za nas, žalostna Mati Marija! O. De bomo vredni obljub Kristusovih. O Bog! v kteriga terpljenji je po Simeono¬ vim prerokovanji presladko dušo častite Device in Matere Marije meč žalosti presunil: dodeli mi- lostivo, de, ki njega prebodenje in terpljenje s če- šenjem obhajamo, po častitljivim zasluženji in prošnjah vsili svetnikov pod križem zvesto stoje¬ čih , tvojiga terpljenja srečni izhajik dosežemo; kteri živiš in kraljuješ z Bogam Očetam v edi¬ nosti svetiga Duha Bog od vekoma do vekoma. Amen. (Cerkvena molitev.) O moja kraljica! ki s svojo ljubeznivostjo ljudem serca jemlješ, ali nisi tudi meni vzela mo- jiga serca? O kraljica sere! kdaj mi bodeš ver¬ nik moje serce? Vodi ga ti s svojim sercam in deni ga v stran svojiga Božjiga Sina. Potem bom imel, kar želim, zakaj ti si moje upanje. (Sv. Med.) Pri poroče vanje v varstvo žalostne Matere Božje. Sveta Devica Marija! Mati mojiga Zveli¬ čarja ! prosim te zavoljo britke žalosti, ktera je 438 presunila tvoje materno serce, kadar si vidila svojiga ljubiga Sina na križu umirati, spro- si mi gnado , de svojiga križaniga Odrešenika ni¬ kdar ne pozabim, in de, o preljuba Mati! prav živo občutim grenkobo njegove smerti, in spo¬ znam velikost njegove ljubezni, s ktero se je ra- dovoljno dal v nar grozovitniši srnert. Dobodi mi zveličavno žalost in solze prave pokore, de objokujem svoje grehe, zavoljo kterih je Jezus prelil svojo kri. Spomin Jezusoviga terpljenja naj me neprenehama nagibuje, greha varovati se, svojiga Boga čez vse ljubiti, in nikdar z greham od njega se ločiti. Preljubeznjiva Mati! sprejmi me ko svojiga otroka v svoje varstvo, bodi mi dobrotljiva mati, in nikar me ne pusti brez pomoči v vsih mojih potrebah, zlasti ne v moji sinertni uri. Sveta Marija! brani me vselej vsih skušnjav satanovih, bodi moja besednica pri svojim Božjim Sinu, in prosi, de bom enkrat umiraje klical presvete ime¬ na: Jezus! Marija! Jožef! O Mati usmiljenja! usliši me. Pribežališe grešnikov! k tebi vpijem. Pomoč kristjanov! pomagaj mi. Tolažnica ža¬ lostnih ! tolaži me. Sveta Marija, Mati Božja! prosi za me uboziga grešnika sedaj in ob moji smertni uri. Amen. v Žalostna Mati Božja. Slnljnl mater. Žalostna je Mati stala, Se pod križem mil’ jokala , Kjer je visel njeni Sin. V žalost je serce vtopljeno, Vse pobito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin. O, kaj žalosti prestati Mogla je presveta Mati, Ktere Sin je rešil svet! Žalostna stoji jokaje, Zdiha, gleda trepetaje, Kaj nje Sin terpi razpet. Kdo bi solz ne jel točiti, Ce Marijo vgleda biti U britkosti, ko je ta? Kdo preserčno ne žaluje, Ce to Mater premišljuje, Ki terpeti tol’ko ima? Grehe ljudstva na se vzeti, Vidi Jezusa terpeti, Šibam vdati se voljno. Gleda svojiga Sina milo, Ki je vse ga zapustilo, Kadar je nagnil glavo. Mati! zgled ljubezni prave! Daj mi čutit’ te težave, Daj mi solz pregrenkih dar. Stori mi serce se vneti In za Jezusa goreti, I)e mu bom prijetna stvar. Sveta Mati! to te prosim, Rane Kristusa naj nosim, Vtisni mi jih v serce. IVaj te rane tvoj'ga Sina, Naših grehov bolečina, Tudi mene v živo skle. Daj, de e tabo rad žalujem , Svoje grehe objokujem, Dokler tukaj še živim; Poleg križa de prebivam, In s teboj solze prelivam, S celiga serca želim. O devic vsih Devica, V žalosti nam tovaršica, Daj , de jokam se s teboj ; Smert de Jezusa ostane Meni v sercu, naj tudi rane Bodo vedno pred menoj. Naj se svetih ran navzametn , In od križa ves unamem, Kristusu de bom udan. Dušo vneto in gorečo Varuj Mati v nesrečo, Kadar pride sodnji dan. Tvoj’ga Sina križ me hrani, Ino smert njegova brani, Mi pomoč in milost daj. Ko bo smert telo zadela, Daj, de bo takrat prejela Duša moja sveti raj. Amen. 441 Molitev k Jezusu križanimu, O Bog, kteri si za rešenje sveta hotel biti rojen, obrezan, od Judov zaveržen, od Juda iz- dajavca s kušljejem izdan, z vezmi zvezan, ka¬ kor nedolžno jagnje v zaklanje peljan, in pred Ana , Kajfa, Pilata in Heroda nespodobno po¬ stavljen ; od krivih prič tožen, bičan in zasra¬ movan, s pljunki opljevan, s ternjem kronan, s pestmi bijen, s terstam tolčen, po obrazu za- gernjen, oblačil slečen, na križ z žeblji pribit, na križu povzdignjen, med razbojnike štet, z žel— čem in jesiham napajan, in s sulico preboden , ti Gospod, po tem svojim presvetim terpljenji, ki ga jez nevredni človek premišljujem, in po svo¬ jim svetim križu in smerti me otmi peklenskih kazen, in pripelji me tje, kamor si pripeljal razbojnika, s teboj križaniga: kteri z Očetam in svetim Duham živiš in kraljuješ na veke vekov. Amen. (Kdor moli to molitev in 5 očenašev, češenamarij in čast bodi, dobi enkrat na dan odpustek na 300 dni, kte¬ ri se more dušam v vicah v prid oberniti. Kdor jo moli vse dni v mescu, dobi popolnama odpustek, ako vredno prejme svete zakramente in moli za sveto cerkev. Pij VII. pisni. 25. vel. šerp. 1820.) Molitev pred podobo križaniga Jezusa. (Sv. Frančiška Satezjana. ) Moj Bog in Zveličar! kteri si za me na križu umeri, na tla se veržem k tvojim nogam, in izročim svojo dušo v tvoje roke, sedaj in ob svoji smertni uri. Ker ne vem, preljubi Jezus! 442 kdaj ali kako me bodeš poklical s tega sveta, ti že od tega trenutka hvalo dajem za vse milo¬ sti in dobrote, ktere sim prejel od tvojiga Božji- ga veličastva. Hvala ti bodi tudi za vse tiste gnade, ktere bom, kakor upam, še v prihodnje, zlasti ob svoji smertni uri od tebe prejel. O moj Bog! ne dopusti, oh! nikar ne dopusti, de bi v tem poslednjim boji obnemagal. O Gospod! ka¬ ko se bojim tega imenitniga trenutka 5 in ali se mi ga ni bati, ako se spominjam svojih storjenih grehov? Če pa premišljujem tvoje neskončno usmiljenje, se v meni vnovič zbuduje upanje. Resnično, tvoja draga kri, tvoje presvete rane, tvoj častitljivi križ, ti so mi edino pribežališe, in ti mi bodo vselej dali moč in varstvo zoper vse skušnjave. O Jezus! daj mi zavoljo moči svoje svete kervi serčno in resnično obžalovanje mojih grehov; dodeli mi resnično in otročjo ljubezen do tebe, de bo moja duša, vsih madežev očišena, vredna vekoma veseliti se v tvojim Božjim veli¬ častvu. Amen. Molitev pred podobo križaniga Jezusa, s ktero se po prejetih zakramentih sv. pokore in sv. rešnjiga Telesa popolnoma odpustki zadobe. Poglej me, o moj preljubeznjivi in dobrotlji¬ vi Jezus! pred tvojim nar svetejšim obličjem kle¬ če te prosim s priserčno gorečnostjo, de mi v serce vtisneš prav žive občutljeje vere, upanja in ljubezni, pravo žalost nad mojimi grehi in prav terdno voljo se poboljšati; ker s preserčnim usmiljenjem, in z veliko žalostjo premišljujem in preudarjam tvoje petere rane, in imam pred očmi 443 to, kar je od tebe, o dobrotljivi Jezus! prerok David govoril: ,,PrebodIi so moje roke in noge, prešteli so vse moje kosti“. — Sv. Oče Pij VII. so 10. mal. travna 1831 poterdili popolna m a odpustek, kteriga so že Klemen VIII. in Benedikt XIV. podelili vsim tistim , kteri se svojih grehov skesano spovedo, sv. režnje Telo vredno prejmejo, in to molitev pred podobo križaniga Jezusa pobožno molijo. Premišljevanje pred Jezusam v grobu. Posebno pri obiskovanji božjih grobov veliki petik in veliko saboto. (Sv. Alfonza Ligv.J O Jezus, moj Božji Odrešenik! z vso čast¬ jo in ponižnostjo se v duhu bližam častitima kraju , kjer počiva tvoje sveto telo. Tukaj pri tvo¬ jim grobu, pri svetišu vsih vernih, hočem v svojim ginjenim sercu obuditi vse svete čutila, s kterimi me bo navdajal tvoj sveti Duh. O Jezus! večna beseda večniga Očeta! včlo- večil si se, de si razsvetlil vse ljudi, in jim dal oblast po veri v tebe otrokam Božjim biti. De si rešil ljudi, si ko človek prišel med ljudi. Delal si čudeže in ž njimi pričal, de si obljubljeni Mesija, Sin Božji. Vse prerokovanja stare zaveze zastran obljubljeniga rešenika so se na tanko spolnile nad teboj. Ali tvoje ljudstvo te je zaverglo, ker je bilo hudovoljno. Oh! ta hudobna volja, popačeno ser¬ ce, slepi še sedaj neizrečeno veliko ljudi; noče¬ jo spoznati tvojiga uka, napuh jim brani verovati v tebe. O Jezus! obvaruj me hudobniga serca, ktero je krivo nejevere. 444 Tvoje neizrečeno obilne in velike dobrote bi bile mogle naj terji serce omečiti in k ljubezni do tebe nagniti. Ali tvojo ljubezen so povračevali s sovraštvam, in tvoja dobrotljivost je serca oter- dila. Kolikrat tudi mi Boga toliko bolj pozabljamo , kolikor več dobriga od njega prejemamo! Obva¬ ruj me, o Jezus! te gerde nehvaležnosti. Tvoj uk je bil, kakor ti sam, večna resnica in neskončna ljubezen. Tudi nar hudobniši bi bi¬ li mogli pasti na kolena pred teboj, ter iskati in sprejeti zdravilo pri tebi zdravniku vsih duš, kte- re polajšanja potrebujejo. Ali tvoje premilo pod- učevanje v svetih resnicah jih je veliko razdra¬ žilo, ker niso ljubili ne resnice ne svojiga zveli¬ čanja. Ti, naš zgled, si zvedil, de resnica so¬ vraštvo napravlja. Vnemi naše serce, o Jezus! z ljubeznijo do resnice, de jo bomo voljno spre¬ jemali , nestrahama spoznavali in serčno za njo terpeli. Celo eden izmed tvojih učencov se je združil s tvojimi nar hujimi sovražniki; pa zakaj? Ne- krotena želja po denarji ga je naredila nar ne- hvaležnišiga in hudobnišiga človeka; on apostelj je bil tvoj izdajavec! Za trideset srebernikov Je¬ zusa izdati in prodati, kolika hudobija in koliko zaničevanje Sinu Božjiga! Pa tudi jez sim tebe, o Jezus! že velikrat tako malo ali pa še manj čislal; žalil sim te zavoljo minljiviga veselja, kte- ro me ni nasitilo; nezvest sim ti bil zavoljo čas- niga dobička, in de sim ljudem dopadel. Obva¬ ruj me, moj Odrešenik! de nikdar več ne bom z velicimi grehi enak tvojimu izdajavcu. O Jezus! za grešne ljudi si terpel smertne brhkosti, si se dal zvezati, in pred nar huji sovražnike peljati. 445 Njihovo kričanje po tvoji kervi je prestrašilo bo- ječiga sodnika, ti je nakopalo udelovanje, zaniče¬ vanje in zasramovanje, in poslednjič križanje. Pa tudi na križu, v nar hujim terpljenji, si molil za svoje preganjavce, si umeri za njihove, za moje in vsili ljudi grehe! Vse stvari so žalovale zavoljo tvoje smerti, in mnogi, ki so vidili tvojo smert, so skesani se terkali na persi, in so spoznali: Ta je bil resnično Božji Sin ! O Jezus, moj Odrešenik! v veri in ljubezni premišljujem z ginjenim sercam tvoje sveto telo v grobu. Tvoje oko, iz kteriga se je Božja natora svetila, seje zatisnilo k sladkimu počitku! Tvoje blede usta, ktere so oznanovale tolažbo, zveli¬ čanje in večno življenje, molče v mirni tihoti! Tvo¬ je čisto uho je zaperto zasramovanju in preklinja¬ nju, s kterim te je nar bolj razuzdana hudobija za¬ ničevala ! Tvoja bleda, prebodena roka, ktero si le v blagoslovljenje ljudi razprostiral, leži mirno na tvoji kervavi strani! Vse tvoje sveto telo sedaj po¬ čiva v tihim grobu! Nebeška svetloba na tvojim obličji priča veliko resnico: Dopolnjeno je! Dopolnjeno je veliko delo človeškiga rešenja, do¬ polnjeno človeško zveličanje in oblaženje! Dopol¬ njeno je neskončne hvale vredno djanje večne lju¬ bezni, nebeški Oče je spravljen z veliko množi¬ co grešnikov! Dopolnjeno je, hudič je premagan, grehi so izbrisani, skesani ima Odrešenika! Ne¬ beški Oče! z vso hvaležnostjo molim tvoj neza- popadljivi sklep, kteriga si za naše rešenje sto¬ ril , in po svojim Edinorojenim spolnil. Moj Jezus! včlovečeni Bog! z vso hvaležnostjo molim tvojo ljubezen , ker si svoje življenje za me daroval! Tvoje telo v grobu mi pravi: Lej, umeri sim za te ! 446 O Jezus! ti počivaš v grobu. Ko te gle¬ dam v počivanji, me uče tvoje kervave rane: Toliko je mogel včlovečeni Bog terpeti, in po terpljenji iti v veličastvo! S terpljenjem bom po¬ doba tebi, o Jezus! in bom poveličan s teboj, ako terpfm kakor ti tiho in vdan v voljo nebe- škiga Očeta. Terpljenje daje slavo in plačilo, ker si ti terpel. O Jezus! ti počivaš v grobu. Po tebi je grob posvečen, kteri me bo enkrat sprejel. Smert! ne bojim se te, in grob! za me nisi grozovit, ker vidim Jezusa mertviga v grobu ležati. Moje telo ne bo za vselej strohnelo, ker Jezusovo sve¬ to telo nestrohljivo v grobu leži'. Moj Gospod in moj Odrešenik! v križih in težavah in v smerti bom gledal na tvoj grob; zakaj ti nar nedolžniši izmed človeških otrok si poprej terpel; jez bom počival, kjer si ti poprej počival; jez grem tje, kamor si ti pred mano šel. O Jezus! moj Zveličar! kadar se bode en¬ krat moja duša ločila od telesa, tadaj ji bodi ti tolažnik in usmiljen sodnik, ter ji odpri nebeške vrata, kteri si oznanil pobožnim dušam pred pe- klam bližnje rešenje in bližnji vhod v nebesa. Mazili me za večni počitek, kakor so nekdaj tvo¬ ji ljubivci mazilili tvoje sveto mertvo telo v gro¬ bu. Bodi vse moje življenje tebi posvečeno, de mi bode smert v dobiček, de bom premenil časno z večnim, pozemeljsko z nebeškim. O Jezus! daj mi umreti smerti pravičniga! Amen. Molitev za srečno smert. Vsigauiogočni, neskončno pravični in usmi¬ ljeni Bog! jez, tvoja uboga in grešna stvar, po- 447 kleknem pred teboj in te molim ko svojiga Go¬ spoda in Boga, v čigar rokah je moje življenje iu moja smert, vsa moja sreča in vse moje upa¬ nje. Ne prosim te, de bi me otel postave, po kteri morajo vsi ljudje umreti; voljno se pod- veržem tvoji premodri naredbi. Umreti hočem, kadar, kjer in kakor ti hočeš 5 zakaj tudi jez pra¬ vim po zgledu tvojiga veliciga aposteljna Pavla : „Kristus je meni življenje, in smert dobiček« (Fil. 1, 21.) Samo eno gnado te prosim, predobrotljivi Bog! tisto gnado, brez ktere bi mi vse druge gnade nič ne pomagale, ki je sicer zavoljo svo¬ jih grehov nisim vreden, pa je vender od tvojiga usmiljenja terdno pričakujem, kjer je moje serce skesano in te želi čez vse ljubiti. Daj mi gna¬ do stanovitnosti v dobrim, daj mi smert svetni¬ kov. Bog Oče nebeški! usmili se me. Vstvaril si me — pripelji me tudi tje, za kar si me vstva¬ ril. Za me si poslal svojiga Sina na svet, kte¬ ri je tudi za me umeri, de bi jez nesrečno ne umeri. Milostivi Oče! nikar ne pripusti, de bi se pogubila tista duša, ki si jo ti vstvaril, ki jo je tvoj Sin tako drago odkupil, in sveti Duh to- Iikrat posvetil. Sin, vsiga sveta rešnji Bog! usmili se me. Iz ljubezni do mene si prestal nar strašneji bo¬ lečine in nar britkeji smert, de bi jez v boleči¬ nah in v smer ti imel tolažbo in varno pribežališe. Zavoljo te tvoje ljubezni te prosim, pomagaj mi v moji smertni uri. Nikar ne zaverzi moje duše, ki si jo tako drago rešil; spominjaj se prebritke smerti, ki si jo za me preterpel. Daj, de volj¬ no in dobro pripravljen ta svet zapustim. 448 Bog sveti Duh! usmili se me. Posvetil si me v svetim kerstu in potem tolikrat v svetih zakramentih. Žalostnim si tolažba in slabim po¬ moč. Tolaži in poterduj me z mogočno gnado, de v poslednjim bojevanji ne omagam, temuč vse skušnjave serčno premagam in Božjo gnado do konca ohranim. O Marija! strah in trepet me spreletuje, ko mislim na svoje grehe in ob enim na tisti straš¬ ni trenutek, ki mi bo določil večno zveličanje ali pa večno pogubljenje. O Marija, presladka moja Mati! vse upanje stavim v kri Jezusa Kri¬ stusa in v tvojo priprošnjo. Tolažnica žalostnih! ne zapusti me, tolaži me v veliki sili, v kteri bom takrat. Preljuba kraljica! sprosi mi veliko žalost zavoljo mojih grehov, preden se mi bliža smertna ura; kadar pa pride moja poslednja ura, mi na strani stoj in dobodi mi terdno zaupanje v neskončno usmiljenje Božje, in kesanje iz lju¬ bezni do Jezusa, tvojiga Božjiga Sina. Podpi¬ raj me takrat s svojo vpričnostjo, de vsa peklen¬ ska zvijača nič ne premore zoper mene, in sprem¬ ljaj, o preljubeznjiva Mati! mojo dušo, kadar bo telesa ločena, pred sodnji stol svojiga Sina, de po tvoji priprošnji usmiljenje dosežem. Moj angelj varh! tebi je Bog ukazal sker- beti za moje zveličanje; ali jez spoznam, de sim se večkrat ustavljal tvojimu ljubeznjivimu vodstvu, de sim vnemarno presliševal tvoj svarivni glas. Znano ti je pa tudi moje kesanje, znan ti je moj terdni sklep, v prihodnje le Bogu in čednosti ži¬ veti ; oh , prosi tedaj tudi za me, de bom sreč¬ no umeri. Svetniki Božji in zlasti ti, moj sveti pomoč- 449 nik! prosite tudi vi za me, de bom imel srečno smert, de bom potem z vami združen Boga ve¬ koma gledal, hvalil in častil. Amen. Prošnja do Marije za pomoč v smertni uri. (Se. Alfonza Ligvor.') O presladka Mati Jezusova, presveta De¬ vica Marija, moja usmiljena besednica! prosim te, hiti na pomoč meni ubogimu grešniku, pre¬ den se me smert loti , de nepripravljen tega sve¬ ta ne zapustim. Prosi za me, o blažena Devica! zavoljo britkiga terpljenja in smerti svojiga preljubiga Si¬ na, našiga Gospoda Jezusa Kristusa, de greh studim, se odpovem hudiču in njegovim delam, svoje pregrehe resnično obžalujem, se jih odkri- toserčno in ponižno spovem, in v pokoro boleči¬ ne svoje bolezni voljno terpim, Božje dopadenje dobim, svojiga bližnjiga ljubim in s tvojim Si- nam spravljen ta svet zapustim. Preblažena Devica Marija, Mati Božja! skaži mi v tisti uri usmiljenje, ko bo moje živ¬ ljenje gasnilo in te moj umirajoči jezik ne bo mogel več klicati; ko moje oči ne bodo več vi- dile svetlobe in moje ušesa nič več slišale glasu. Spomni se takrat, o dobrotljiva Devica! prošenj, ki jih sedaj k tebi pošiljam, in pridi mi v tisti poslednji sili na pomoč, de bom satanovih ne¬ varnost rešen in zvestim služabnikom in prijatlain tvojiga Sina Kristusa prištet. Amen. Oče naš. Češena Marija. 29 450 Prošnja do sretiga Jožefa za srečno smert. Srečno si umeri, o sveti Jožef! ker je bilo vse tvoje življenje čisto in brez madeža. Jez sim sicer zaslužil nesrečno smert zavoljo veliko gre¬ hov; če mi pa ti pomagaš, se ne bom pogubil. Ti nisi bil le prijatel, ampak varh in rednik nje¬ ga, kteri me bo nekdaj sodil; Jezus me ne bo zavergel, če ti za me prosiš. Zato zvolim za Marijo tebe svojiga besednika in varha. Ne za¬ voljo mojiga zasluženja, ampak zavoljo ljubezni, ki si jo imel do Jezusa in Marije, me sprejmi za svojiga služabnika in varuj me zavoljo srečniga društva, ktero si imel na zemlji z Jezusam in Ma¬ rijo. Sprosi mi pri Bogu gnado popolnama poter- pežljivosti in vdanosti v Božjo voljo. Pomagaj mi pa zlasti ob moji smertni uri; ne hodi od mene in spremljaj z Jezusam in Marijo mojo dušo, ko se bo telesa ločila v večno veselje, kjer bom s teboj združen Boga vekoma častil in hvalil. Amen. Poslednja volja ali testament. Glej stran 346. m Stran, azlaga in začetek križevima pota.7 Kaj je treba storiti, de se dobivajo odpustki križevi¬ ma pota.9 Križi, s kteriini so sklenjeni odpustki križeviga pota 17 Kako dobro je pogosto križev pot moliti in Jezusovo terpljenje premišljevati.18 Razlaganje, kako zveličavne so te bukve sleherni keršanski duši, in kako jih je treba rabiti, de bo¬ do sad obrodile.28 Nauk, kako se zamore terpljenje Kristusovo s pridam premišljevati.30 Pervi križev pot za adventni in božični čas do perve predpepclničnc nedelje. Jezusovo življenje do tridcscliga leta . 46 Drugi križev pot: Jezus, nedolžni spokornik — za čas od perve pred- pepelnične nedelje do velike noči.70 Tretji križev pot za čas od perve predpepclnične nedelje do velike no¬ či. — Jezus križani, luč sveta, zoper krive nau- 29 * Stran, ke, ktere je lastna ljubezen s pomočjo hudobnica duha po svetu raztrosila ;.92 Ceterti križev pot s prigodbo pri vsakim štacijonu in z razlago podobe — za čas od pervopostne nedelje do velike no¬ či, — Jezus, ljubezen sveta, se pritožuje zavoljo človeške nehvaležnosti, in govori grešnikam na serce ..109 Peti križev pot za postni čas. Premišljevanje Jezusoviga terpljenja obuduje v grešniku terdne sklepe svoje življenje poboljšati...153 Šesti križev pot za postni čas — sprositi odpušenje grehov in gnado Božjo.168 Sedmi križev pot za žalostne in maloserčne. Jezus, luč in ljubezen sveta, govori na križevim potu vsim žalostnim in jih tolaži ..184 Osmi križev pot za pobožne in bogoljubne duše. Jezus, ljubezen, va¬ bi pobožne duše k ljubeznjivimu pogovoru . . . 200 Deveti križev pot za dan svetiga obhajila, za veliki četertik, za praz¬ nik svetiga rešujiga Telesa, in za vse četertke v letu. Jezus se ljubeznjivo pogovarja s pobožno dušo . ..212 Deseti križev pot od velike noči do binkošt. Jezus, častitljivi Zmaga- Stran. rec, na križevim potu pred oči stavi, kolik prid imajo tisti, ki bogaboječe živijo, in koliko škodo terpijo tisti, ki njega ne nasledvajo.329 Enajsti križev pot za svete binkoštne praznike in za druge čase: od sed¬ merih darov svetiga Duha.251 Dvanajsti križev pot za praznike Marije Device — stavi pred oči ljubezen in terpljenje Jezusovo in Mariino, pobožnim kri- stijanam , kteri Marijo ljubijo , v tolažbo, Marii pa v veči čast. in hvalo.. . 2?0 Trinajsti križev pot za praznike svetnikov. Jezus je začetek vse sveto¬ sti ; križev pot je pravo in nezmotljivo učiliše vsake čednosti.292 Štirnajsti križev pot za posebne stiske, aii splošne ali tudi posebnih dru¬ žin in ljudi, kakor ob vojski, lakoti, bolezni, sla¬ bi letini i. t. d.309 Petnajsti križev pot za pripravo k smerti. Jezus odkriva na križevim po¬ tu skrivne nastave hudobniga duha na smertni postelji, in uči, kako se pripravljajmo za srečno smert. Pesem pri sv. križevim potu. Perva sv. maša. Druga sv. maša (po sv. Alfonzu Ligvorii) . • • Tretja sv. maša (po sv. Frančišku Salezjanu) . Jutranja molitev. . 347 . 349 . 366 . 382 . 389 Stran. Večerna molitev.392 Spovedne molitve ..395 Obhajilne molitve . . . ... . . . . . . 410 Vera, upanje in ljubezen ........ 410 Duhovno obhajilo ............ 419 Litanije v čast britkiga terpljenja Jezusovima . . . 420 Serčne prošnje in izročila peterim kervavim ranam Jezusovim.424 Sedmere besede križanima Jezusa.42? Litanije v čast žalostne Matere Božje.439 Molitev v čast Matere Božje sedem žalost .... 432 Priporočevanje v varstvo žalostne Matere Božje . . 437 Molitev k Jezusu križanimu.441 Molitev pred podobo križanima Jezusa . . 441 in 442 Premišljevanje pred Jezusam v m*'°bu.443 Prošnja za srečno smert.446 Prošnja do Marije za pomoč v smertni uri ... . 449 Prošnja do sv. Jožefa za srečno smert.450 Poslednja volja ali testament.450