Poštarina plaćena u gotovou.
God. IX. Broj 47.
CJ Zagrebu, 26. novembra 1937.
Poledln: bro? Din. 1.—
Čredni**
. V .
ZAGF*"	^ ^ "
i
J
ISTRA.
»Istina se najprije u muci rađa kao i sunce u rumenilu zore, pa se postepeno razvija i penje k svome zenitu.«
Dr. Ivo Mogorović.
GUŠILO SAVEZA JUGOSIOVENSKIIH EMIGRANATA IZ J1IIIISKE KRAJINE
naši zadaci I Mešani cerkveni zbori prepovedani
Zadaci naše emigracije su poznati. Program je poznat svakom emigrantu, pa i oni koji su tek jučer stupili u naše redove znadu za tri dijela našeg programa: politički, socijalni i kulturni.
Politički dio našeg programa je poznat. Možemo se ne slagati u metodama, ali u cilju se slažemo svi. I taj politički dio, to je ono osnovno u našem programu. Samo — silom raznih prilika
0	kojima bi se dalo dosta raspravljati — taj politički dio našega programa stupa malo po malo u pozadinu. Sve više i više potiskuje ga socijalni dio programa.
Socijalno-humanitarni rad naše emigracije zamišljen je bio isprva samo kao sporedni dio. Ali razvojem prilika taj socijalni zapravo karitativni rad emigracije stupio je na prvo mjesto. Zbrinjavanje novih emigranata, uzdržavanje
1	pomaganje nezaposlenih, traženje rada, intervencije za dozvole boravka i uposlen ja, rad oko sticanja državljanstva radi osiguravanja egzistencije, podizanje i održavanje skloništa itđ., sve je to tako zaokupilo organizovanu emigraciju, da svaki drugi rad postaje nemoguć. Jer pred očitom i opipljivom bijedom pojedinca odlaže se daljnje ciljeve za kasnije. A ti problemi socijalne naravi gomilaju se sve više i više. Razumljivo je da za kulturni rad, kao treći dio našeg programa, ne ostaje ni vremena, ni ljudi ni sredstava.
Kulturni rad bio je ispočetka postavljen u nekim našim društvima na prvo mjesto. Još sada nose neka naša društva naziv »prosvjetno i potporno društvo«. Ali taj prvi dio naziva mogli bi u ogromnoj većini naših društava mirne duše izbrisati. Jer naziv »prosvjetno« ne odgovara više. Drugi dio naziva — »potporno« — odavno je već ugušio svaku pomisao na neki kulturni rad.
I tako je, eto, socijalni dio našeg programa postao najaktuelnijim, iako to nije bilo u intencijama onih koji su organizirali emigraciju i Savez.
Da politički dio našeg programa ne dolazi do izražaja, zato smo u najmanjoj mjeri krivi mi. Jer mi bi i te kako htjeli da je naš rad usmjeren prvenstveno u tom pravcu, ali prilike su jače od nas. I ono malo krivnje što je na nama rcK nerada na političkom polju dade se vrlo lako opravdati. O tome se ne može potanko pisati, ali i bez toga znamo svi dobro ?ašto ne dolazi naš politički rad do izražaja.
Da je prevagnuo socijalni rad, to opet zavisi od mnogih faktora. Ekonomsku krizu ml nismo mogli spriječiti, a ona je tako jako zahvatila baš one ekonomski najslabije slojeve, da je sva energija uložena u to da se pojedinačno izvlači iz nevolje ekonomski najslabije emigrante.
Samo_____ treba ovom prilikom podvući
činjenicu koja nam kao cjelini ne služi na čast. U svim društvima se opaža jak Priliv ekonomski slabijih članova, dok oni bolje situirani otpadaju. Ljudi kojima organizacija neposredno ne treba, ti ljudi mahom ostavljaju organizaciju, a ha njihova mjesta dolaze baš oni koji od organizacije očekuju u prvom redu pomoć, bila ta pomoć materijalne ili moralne naravi. Kao da je organizovana omigracija neka prelazna stanica u koju s« ulazi samo zato da čovjek preko nje stekne neke vrste materijalne egzisten-oiJe, a poslije se tu stanicu ostavlja nekako slično kao iseljenici u prekomorske Semlje kada moraju proći karantenu.
Da se time još više otežava rad onim l50jedincima koji ulažu dobrovoljno sve Svoje sile da održe i unaprijede emigra-clJu, o tome ne treba govoriti. A da nam ^a crta našeg karaktera ne služi na cas , * da takovi postupci ne pružaju ba ve Uke nade u neko naše jako, masovno m-
Čudna odredba goriškega škoSa
Gorica, novembra 1937. — (Agis) — Ljubljanski »Slovenec«, z dne 20 t. m. je prinesel vest, ki jo radi važnosti in aktualnosti, v celoti ponatiskujemo.
— Goriški nadškof je prepovedal mešane cerkvene pevske zbore. Po duhu^ cerkvenih kanonov morajo biti v cerkvi ženske ločene od moških, tako utemeljuje nadškof svoj sklep. Ne da bi se spuščali z nadškofom v debato, samo ugotavljamo, da so pri nas mešan: cerkveni zbori že tako udomačeni, da imajo že svojo tradicijo in bo z njihovo ukinitvijo smrtno zadeto tudi naše res lepo cerkveno petje, ki se je visoko razvilo po vseh slovenskih deželah. 1 udi ni bilo nikoli slišati pritožbo, da mešanost
zborov povzroča nedostojnosti ali slične neprilike. Nadalje v večini župnij niti ni mogoče misliti na ustanovitev samo moških zborov, ker ni zadosti pevcev. Če pa v cerkvi ne bo lepega petja, bo trpela tudi služba božja. Uspeh bo, da bodo ljudje začeli cerkev opuščati, žel pa bo — komunizem. —
Puščamo »Slovenčevo« poročilo tako kot je in se ne spuščamo v njegove komentarje. Smatramo pa tudi mi to odredbo goriškega nadškofa kot popolnoma nemogočo, predvsem kar se tiče njene utemeljitve. V utemeljitvi je poleg vsega še posredno obsojeno naše ljudstvo, ko se mu očita nemoralo.
NAŠE VASI SE PRAZNIJO...
Stalni transporti naših izseljencev v Argentino
Trst, novembra 1937. — (Agis). — Naše vasi se praznijo. Porazno je za nas to dejstvo! Po Tolminskem pa tudi drugod v posebno pasivnih krajih, je že nešteto vasi, po katerih dobiš mnogo hiš zaprtih, po drugih pa le še kako staro ženico in moža, ki čakata na koščeno obiskovalko. Mladina je odšla in še vedno odhaja na vse strani za kruhom, v borbo za boljšo bodočnost, ki jim je doma onemogočena.
Tako lepo domače je bilo še pred 15 leti vsepovsod pri nas; ljudje so se razumeli, si v potu obraza služili kruh,
Danes se ta siika že grozeče spreminja.
Poleg slovenskega kmeta se je s pomočjo laške banke priselil tujec iz notrajnosti in obdeluje sosedovo zemljo kakor pač ve in zna, sosed pa je odšel po svetu s trebuhom za kruhom, ker mu je davek vse požrl.
Krivo se gledata soseda, ker se ne razumeta in žuljave roke našega	se tresejo in
krepkeje pritisnejo za lopato ob grozni misli na soseda ki je že odšel... Ob Sočo se je pritihotapila mešanica, kjer je prej živel čisti slovenski rod. Ljudje se izseljujejo. V zadnjem času se je tok naših izseljencev obrnil posebno na Argentino, kjer imamo že močne skupine svojih. Skoro sleherni mesec zabeležijo statistike po dvajset, trideset in še več naših ljudi, ki potujejo v Buenos Aires. Nič čudnega, tam pričakujejo kruha, in svobode. Saj dom, kljub temu, da je že stoletja in stoletja last njihovih družin, jim ne more»/eč nuditi niti tega, da bi se skromno preživeli. Ne nudi jim več niti telesne niti duševne hrane.
Vsak krompir, ki je vsajen je že obdavčen,
vsaka junica vnaprej odrajtana za zaostali.	__________
davek, in še ni napol enega plačal, že visi j Zidarič Rozina iz Račič pri Podgradu, Cer-nad glavo nova skrb, nova nevarnost, nov j melj Verica iz Gojač pri Črničah in Lah davek; in povrhu vsega rAide še toča in j Helena iz Dornberga, Poleg navedenih, se druge vremenske neprilike ki uničijo . je v zadnjem času ukrcalo v Trstu spet ves trud. v šoli odtujujejo mladino, ki pre-1 večje število izseljencev.
strašena zre v srepe oči potujčevalca, uči se sovraštva mesto ljubezni, blebeta kot papiga besede, ki jih ne razume; prepovedujejo časopise, društva kjer so se po tež kem dnevnem delu razvedrili so uničena, v cerkvi komaj da sme zmoliti na tiho molitvico, ki jo je naučila mati, vse prav vse je zatrto. Pa bi to človeka ne zlomilo, ga ne premamila svetla, čeprav tuja zemlja. kjer se smeji zlata prostost, kjer so si rojaki ustvarili svoje šole, svoja društva, kjer človek pri poštenem delu vsaj nekaj zasluži, in mu ne visi nad glavo vedna nevarnost, da ga bodo kot manjvrednega pretepli in izgnali iz toplega doma.
Ta ogromna razlika v načinu in obliki življenja mami in vleče naše ljudi, posebno mladino v novo domovino za delom, kruhom in prostostjo, stari opusteli domovi pa z votlimi očmi gledajo mrtvo v svet in čakajo. Tako se je tudi v oktobru izselilo veliko število naših in sicer:
Dne 20. oktobra t. 1. so s motornikom »Oceania« odpotovali v Argentinijo slede či: Pavšič Alojz, Pavšič Mafalda in Loren-cuti Jolanda iz Grgarja Mezgec Anton Kačič na Krasu. Slavec Martina iz Knežaka, Novak Franc iz Tomačevice na Krasu, Uršič Zoran in Milan iz Bilj, Česnik Pavel iz Zagorja. Hrovat Jožefa iz Srpenice, Žerjal Rafael iz Pliskovice. Mankoč Anton iz Kala pri Sv. Petru na Krasu. Sepič Anton, Zvitko Pavlina, Jože in Ivan iz Novakov, Stanta Odon iz Prvačine, Okretič Lojze in Pahor Viktor iz Kostanjevice na Krasu, Vižintin Jože iz Renč, Mrevlje Lojzka in Manfreda Ivan iz Dornberga, Ivančič Rudolf in Renko Jože iz Ostrožnega brda,
ARHIV JULIJSKE KRAJINE I EMIGRACIJE
Beograd, nov, 1937. Osmog ov- mjeseca, na inicijativu saveznog pretsjednlka, održan je u Beogradu sastanak, na kojemu je donesena odluka da se osnuje jedan arhiv u Beogradu koji će pokupiti sav historijski materijal koji se odnosi na Julijski! Krajinu. G. dr. Čok. pretsjednik Saveza, naglasio je potrebu — koju već odavna osjećamo — za prikupljanje materijala o Julijsko) Krajini, i to toliko Iz njene prošlosti prije rata. odnosno za vrijeme rata, a naročito iz poslijeratnog vremena I o emigraciji. Istaknuo je da je krajnje vrijeme da se pristupi poslu, pošto mnogi od onih koji bi mogli da daju sigurna svjedočanstva o izvjesnim dogadjajima u našoj povijesti, nažalost nestaju. Materijal o našim krajevima razasut je na najrazličitijim mjestima i n dazi se u raznim rukama. Ako želimo da se na temelju ovog materijala nešto radi, dokumentira naša povijest, dokazuje naše pravo na naše krajeve, onda je potrebno da sav taj materijal bude sakupljen na jednom mjestu tako da se s njime interesenti lako mogu poslužiti. Za početak potrebno nam je sakupiti materijal na jednom mjestu i srediti ga. Kasnije će nam biti omogućena upotreba tog materijala i taj materijal će nam dati pobude za dalji rad.
G. dr Juraj Mirković predložio je zatim, pošto su se =vl prisotni slagali sa izlaganjem g dr. Čoka, da se odmah pristupi Izboru jednog užeg odbora, koji će započeti pripremne radove na organizaciji posla i konstituisanju jednog šireg radnog odbora. Pošto je ovaj predlog prihvaćen, izabran je slijedeći’ odbor: Dr I. M. Čok. Dr. Juraj Mirković, savjetnik Ante Marčac. Dušan Rybar i Dr, Lojze B c r c è.
Poslije ovoga pristupilo se detaljnoj diskusiji o organizaciji Arhiva, a*’, su dalje odluke prepuštene novoizabranom odboru. Već na sastanku samom svi prisutni su obećali svoju pomoć i saradnju. kao i da će Arhivu ustupiti materijal, koji posjeduju: pomoći pri skupljanju i upozoravati odbor na mogućnosti povećanja i materijala i sredstva za održavanje, popunjavanje i upotrebu Arhiva.
Novo izabrani odbor očekuje da će svi emigrantski krugovi I prijatelji Julijske Krajine potpomoći njegovu akciju u svakom pogledu. Prijave u tom smislu neka se za sada upućuju Savezu u Beograd sa naznakom: za »ARHIV JULIJSKI: KRAH NE I EMIGRACIJE«.
OGROMEN POŽAR V ILIRSKI BISTRICI
Zgorela je nova žaga, last Alojzija Tomšiča — Nad milijon lir
škode
Ilirska Bistrica, novembra 1937. (Agis). V sredo pretekli teden, kmalu popoldne-, okoli pol treh. je nastal v žagi Aloj zija Tomšiča požar, ki se je kmalu razvil tako, da je bilo vsako uspešno gašenje, kljub ogromnim naporom, popolnoma onemogočeno. Goreti je začelo najbrže v veliki hiši. Tu je šele pred par tedni popolnoma uredil novo in moderno parno žago sedanji lastnik in je prav pred kratkim začel šele z obratom. Skoda, ki jo trpi lastnik je ogromna in sega v preko rniljon lir. ter je le s četrtino krita po zavarovanju. Gašenje požara je bilo vsled precejšnje zaloge lesa in pa neugodnih vremenskih
prilik skoro onemogočeno. Iz vseh strani so prihiteli gasilci, poklicni in prostovoljni, da bi kolikor se da omejili požar. Toda, ko je zajel ogenj zaloge lesa, so morali omejiti delo samo na to, da se ne bi požar raztegnil na sosednje stavbe. Pri gašenju je bilo tudi par nesreč med gasilci, med katerimi je odnesel najtežje posledice Stanislav Martinčič, ki si je zlomil nogo. Se daleč v noč je prasketalo na pogorišču in gasilci so morali biti v stalni pripravljenosti. S tem je izgubilo precej ljudi delo. najhujšo škodo pa trpi seveda lastnik sam. Pri gašenju je bilo zlasti občutno pomanjkanje vode.
Šesta obletnica smrti nadšk. Sedeja
Gorica, novembra 1937. — (ARhO- — V nedeljo, 28 t. m. bo preteklo šešt let od smrti goriškega vladike Borgije Sedeja. Sam nadškof Margotti se v nadškofijskemu listu spominja tega dne in poziva vernike.
da se zberejo okrog groba velikega mučenika na Sv. Gori. Slovesna maša zaduš-niča se bo vršila v goriški stolnici drugi dan po obletnici.
banje koje bi donijelo koristi i našima dolje, to je svakome jasno.
Da se uz takove prilike ne može ono malo ljudi u emigraciji posvetiti i intenzivnom kulturnom radu, to nije nika-kovo čudo. Jer politički rad, lako u malom opsegu, a naročito socijalni., apsor-
biraju sve energije, tako da za rad na prosvjetno-kulturnom polju ne ostaje ni ljudi, ni vremena, ni sredstava. A taj kulturni rad u širem smislu riječi ima i te kakov propagandni značaj, a time ujedno i politički, što je prvi i osnovni dio našega programa.	(t. p.)
K©¥© ISTARSKO KULTURNO DRUŠTVO U ZAGRERU
Zagreb, 22 nov. 1937. L nedjelju, 21 o. mj. osnovano je u Zagrebu društvo s imenom »Prosvjetna družba istarskih Hrvata«. Društvo je isključivo kulturno, a cilj mu je očuvanje i promicanje kulturnih tekovina istarskih Hrvata u okviru hrvatske kulturne zajednice. Da _ postigne taj cilj, Družba će izdavati knjige, revije i ostale publikacije općeg kuHurnog. historijskog i gospodarskog sadržaja: održavat će referate, predavanja i izvoditi ankete o životu Hrvata u Istri i njihovoj kulturi u prošlosti i sadašnjosti: promicat će istarsku pučku umjetnost '• muziku, te uopće budili interes za život sudbinu Hrvata u Istri.
Družba nema nikakav reprezentativan karakter, već isključivo radni. Redovitim članovima Družbe mogu postati santo Istrani i to jedino oni koji se bave javnim i kulturnim radom, a u prvom redu oni. koji rade na književnom i publicističkom polju. Djelovanje se proteže na cijelu državu, a sjedište mu je u Zagrebu.
Osnivači su htjeli popuniti prazninu, koja postoji u našem dosadanjem emigrantskom radu. Polazeći sa stanovišta da je organizirana emigracija po svojem sastavu 1 radu pretežno socijalna i politička organizacija, koja ne može da se posveti u jačoj mjeri kulturnim poslovima, stvorili su dru-štvo_ koje će okupiti jedino kulturne radnike i to u cilju, da se omogući pojedinom istarskom kulturnom radniku da svoje duhovne proizvode o Istri i istarskim problemima publicira, te da se tako javnost a u prvom redu hrvatska javnost, u što jačo1 mjeri zainteresira za Istru.
Izabran je privremeni odbor, koji će voditi poslove do redovite glavne skupštine Pretsjednik je dr. Mijo Mirković, sveučilišni profesor u Subotici, potpretsjednH je dr, Hrvoje M e z u 1 i ć, advokat u Zagrebu, a tajnik prof. Matko R o j n i ć.
Kako smo iniormirani. osnivači će naskoro poslati pozive i ostalim istarskim kulturnim radnicima da pristupe u Družbu.
0 PRAVDI
ii
Otkako ima istorije, čovečanstvo pali i stenje pod te&kim teretom laii, nasilja i nepravde. Od lih ljudskih zala. često su stradali, stradaju i stradaće i mnogi nevini. U čemu je tu plemenitost cilja i gde je tu vladavina boianske pravde?
1) Istini je krila večnost sama tkala, istina je sunce veinoga iivota. Ali, tako je to od Proviđenja i zakona boianske pravde određeno, da oni, koji iele da se greju na suncu istine, moraju da plate i odgovarajuću cenu za to. Uništenje suprotne laii, to je cena, koju ljudi moraju da plate za triumf istine. Ukoliko je jedna istina većeg i opšli-jeg značaja, utoliko joj je određena i veća cena.
Svaka istina opšteg značaja pretstavlja istovremeno i jednu veliku, zdravu ideju, i izraz je zakona o večnom iivotu. Otuda, takove istine ne otkrivaju ni proscèni ljudi, ni kolektivi; nego ih otkrivaju retki, postojani, hrabri, veliki i genijalni pojedinci, koji su u slanju da plate odgovarajuću cenu u patnjama, samopregoru, junaštvu i muče ništi; u.
Genijalni ljudi imaju vanredni dar, koji se sastoji iz njihove sposobnosti, da postavljeni skup problema jasno vide u eeloj njegovoj stolari i proporciji, da ga odjeđamput osretle sa svih strana. Njih su najpre nazivali bogovima, u vremenu, kad su još bogovima smatrani, grom, krokodili, mačke, zlatna telad i slične igračke. Zatim su genijalne ljude nazivali prorocima, da bi oni najzad dobili svoje prave nazive: pesnika, književnika, umetnika, junaka, naučnika i filozofa.
Genijalni ljudi liče na usamljene granitne planinske visove, koji prvi ugledaju svetlost dana, da bi najduže i najdublje upijali sunčane zrake, i koji i svakog narednog dana prvi ugledaju svetlost dana, da bi je poslednji ispratili. I kao šio ti planinski visovi prvi ugledaju sunce, da bi.svetlost danu postepeno objavili najpre svojim obroncima, zatim visoravnima i najzad ravnicama i dolinama, kako bi o podne bila obasjana cela polovina zemaljske kugle, tako i svaku istinu opšleg značaja ugledaju najpre retki genijalni pojedinci, da bi je postepeno objavili najpre malenom, pa sve većem broju bistrih ljudi, dok najzad ne poslane svojinom čitavoga prosvećenog iovečanstva.
Rađanje svake opšte istine neizbežno povlači za sobom ne samo smrt suprotne laži, nego i smrt stare, dekadentne, preživjele epohe, kojoj je ta laž bila glavnom hranom.
Kao i svaki drugi život, tako i život svako velike istine, — odnosno ideje, u čije se ruho ona zaodeva, i epohe, kojom ona dominira, — pravi putanju sličnu putanji sunca; istina se najpre u muci rađa, lino i sunce u rumenilu zore, pa se postepeno razvija i penje ka svome zenitu, da bi na njem razvila svu svoju energiju i svoju epohu obdarila dobrim i obilnim plodovima, kao i leto prirodu. Zatim počinje takova istina postepeno da stari, slabi i pada, kao i toplota u jesen, da bi po izvršenoj svojoj misiji ustupila mesto nekoj novoj, većoj i boljoj istini, odnosno ideji i eposi. Isto onako, kao što i žito najpre nikne, dg, bi se postepeno razvijalo, pa sazrelo i od sebe dalo obilan plod, pa ustupilo mesto sve većim setvama i sve boljim i obilnijim žetvama.
Hristos, Sokrat i mnogi drugi genijalni ljudi, platili su otkriće i objavljivanje novih velikih istina svojim mučeništvom i svojim primarnim životom. Drugi genijalni ljudi, kao Sekspir, Dante, Dostojevski i slični, otkupili su otkrivanje i objavljivanje novih istina robijom, izgnanstvom ili obema vena ma, ali svi bez razlike i teškim iskušenjima, patnjama, poniženjima, nepravdama i samo-pregorom. U naknadu za uloženi plemeniti kapital, svi takovi genijalni ljudi uživaju u svojoj unutrašnjosti uzvišen mir i božansku sreću. Dovoljni sami sebi, ne znajući za sebičnost, slavoljublje i vlastoljublje, oni nemaju nikakove druge ambicije do jedne: da.
—	kao što sunce svoju svetlost, energiju i loplotu širokogrudo rasipa širom vasione
—	da tako i oni širokogrudo i blagotvorni: zrače istinom ne tražeći ni od koga ni pri znanja, ni hvale, ni časti, ni slave, uvele go tovi, da za svoja dobročinstva mirno podnesu svaku nezahvalnost i svako mučeni štvo. Zaista, dokle god čovek ne uništi svaki trag sebičnosti u sebi i dokle god on i poslednji trag straha ne smrvi i ne samelje u korisnu hranu svoga čojstva i junaštva, on nije ni pun čovek, ni pravi junak.
Ispočetka malobrojni, pa sve brojniji pro-povednici i sledbenici neke velike istine, osu deni su takode da za nju plate odgovarajuću cenu u patnjama, poniženjima i samopregoru, pa i u mučeništvu. Ali najzad, kad takova istina postane svojinom čitavih kolektiva, (naroda ili rasa), i tim samim ulije im lavovsku snagu i tigrovsku hrabrost, tada onu, uz elementarni tresoh, iz temelja ruši, iz korena ćupa i u prašinu satire suprotnu laž, da bi na tako pročišćenom i osvetlje-nom terenu triumfovala u svom punom sjaju, zajedno sa idejom, u koju je zaodenuta. i epohom, koju osvetljava. I lako, genijalni pojedinci su samo resnici, začetnici i roditelji novih istina, ideja i epoha, dok su njihovi tvorci čitavi prosvećeni kolektivi. Nove istine, ideje i epohe daju tako od sebe punu žetvu tek tada, kad i čitavi kolektivi, koji. poslaju vlasnici njihovih najobilnijih plodovit. sa ves no i nesebično plate srazmernu pro-iuvrednost, kako za sebe, tako i za svoje potomstvo.
Ako ic genijalni Nikola Tesla, inspirisun remekdelom slepih guslura. došao do svojih otkrića od epohalnog značaja, po cenu najtežih napora, patnji, samopregora, poniže-ma, nepravdi, •pretrpljenog potkradanja i zlonamjernog rušenja skuoocenih mu lobo-
Čime se bave općinski liječnici u našim krajevima
Mune, novembra 1937. — Kao što je poznato u našim su krajevima poduzete razne mjere sa strane vlasti, kako bi se našu djecu čim prije i čim više odnarodilo. Ne samo da su zato postavljeni učitelji i svećenici, a i drugi javni organi, nego tu misiju odnarodjivanja preuzeli su takodjer i liječnici. Oni obilaze po školama da tobože pregledavaju zdravstveno stanje djece, ali u stvari uloga im je druga.
Najbolje pokazuje to ova činjenica, koja se ie desila u našoj školi. Prošlog tjedna došao je liječnik iz Podgrada gosp. dr. Dolce, poslan od prefekture, da pregleda
djecu i da im pranià potrebi podijeli besplatno lijekove, a napose riblje ulje. Tom prigodom pregledao ie i jednu djevojčicu, kojoj ie bilo potrebno to ulje, jer je dijete vrlo slabo, ali kada je liječnik zapitao ovu djevojčicu da kako se zove, ona inu je odgovorila:	Ovčarić Slava. On se
razbiiesnio i skočio na učiteljicu, da kako može ona dozvoliti, da se nešto ovakva dogadia, te zašto nije toj djevojčici prevela ime na talijanski. Zaprijetio se učiteljici da će podnijeti protiv nje prijavu radi toga, a maloj Slavi je odbio da dade riblje ulje.
LEGALIZIRANJE IZJAVA ZA TALIJANSKE VLASTI
Naš! emigranti dolaze često u priliku da moraju dati pravne izjave u pogledu za-ostavština, ratne štete prodaje svojih nekretnina u Jul. Krajini 11 uopće za uredle-nje pravnih odnosa prema licima i imovini u Italiji. U takovim slučajevima naši ljudi nepotrebno trčkarc po raznim nadleštvima. javnim bilježnicima 1 talijanskim konzulatima, gdje moraju da plaćaju velike takse po zlatnom ključu za legaliziranje njihovih izjava I punomoći. Sve je to nepotrebno, jer postoji konvencija izmedju Jugoslavije I Italije od 6 aprila 1922, koja je stupila na snagu u februaru mjesecu 1924 godine, o pravnoj zaštiti državljana jedne i droge pogodbenih država. Članom 19 te konvencije uredjeno je pitanje na taj način da mogu naši emigranti davati svoje pravne izjave i legalizirati ih kod sreskih sudova u Jugoslaviji sa običnom taksom od Din 10.—, Te su izjave punopravne i mjerodavne za talijanske vlasti ! sudove.
Vlagajte prošnje za državljanstvo
ALBIN PREPELUH JE UMRL
Ljubljana, 21 novembra 19.37. (Agis) Zadet od srčne kapi, je včeraj nenadoma umri znani slovenski publicist, politični in kulturni delavec ter lastnik uglednega tiskarskega podjetja Blasnika, ki nosi tudi ime Univerzitetna tiskarna. Albin Prepeluh. Rodom je sicer iz Ljubljane, vendar pa je njegova delavnost segala preko meja biv-šili slovenskih pokrajin in ic zelo zazuatna tudi v naših krajili. Zlasti ga moramo omeniti kot izredno dobrega poznavalca naših medvojnih in '''ovojnih političnih razmer, poznavalca mednarodnih dogodkov, ki so vplivali na potek in razvoj naše tragike. Pričel je tudi objavljati v zadnjem času v priznani slovenski reviji »Sodobnost« svoje spomine iz naših najtežjih zgodovin-skili trenutkov, ki pričajo o njegovem izrednem in podrobnem poznavanju takratnih dogodkov. Nenadna smrt ga je zadela sredi dela, ko je prišel razkrivati in pojasnjevati z logično doslednostjo razplet naše zgodovine zadnjih dni. Izguba je zlasti za nas. ki so nam potrebne take in slične študije in zgodovinski opisi, zelo občutna.
Dna 31 marca 1938 leta poteče rok amandmana finančnega zakona za 1937-38 v pogledu oprostive od taks za Jugoslovane, kateri prosijo za jugoslovansko državljanstvo.
V krajih, kjer so se društvene uprave pobrigale, je večina delavcev in kmetov, pa tudi državnih uslužbencev, kateri niso imeli jugoslovanskega državljanstva in kateri državljanstvo radi svoje eksistence nujno rabijo, že vložila prošnje za oprostitev od taks in tudi bila oproščena.
Zato pozivamo vse društvene uprave, da potem društvenih sestankov, ali okrožnic ali pa tudi potom obvestil v lokalnem časopisju, ali na kakšen drugi način pozovejo vse one, kateri državljanstvo uuiuo rabijo radi eksistenčnih ozirov, tèr kalen se ne morejo več vrniti iz političnih ali pa tudi življenskih ozirov v Julijsko Krajino, da takoj izkoristijo določbe navedenega amandmana in že sedaj, še pravočasno, vložijo prošnje za oprostitev od taks pri vlaganju prošenj za državljanstvo. Predsednik Zveze: Dr. Ivan M. Čok, s. r. Pročelnik soc. odseka: Ing. Ante Ružič s. r.
TRIDESETGODISNJIČA SOKOLSKE ŽUPE »SUŠAK-RIJEKA«
Sušak, nov. 1937. Sokolska župa »Sušak—Rijeka« proslavila je 6. o. mj. 30 godišnjicu svoga opstanka. — 2. septembra 1907 na predlog »Hrvatskog Sokolskog Saveza« osnovana je Sokolska župa »Franko-panska« sa sjedištem u Sušaku. Prilikom osnivanja župe bilo je učlanjeno svega 7 društava.
Sokolska župa »Sušak—Rijeka« imala je prije rata za svoje polje djelovanja i neke krajeve koji su sada pod Italijom. Su-radjivala je sa istarskom sokolskom župom Vitezić, a 1910 god. je članstvo iz župe »Sušak—Rijeka« došlo u velikom broju na župski slet istarske župe u Pazinu. Skoro svi učesnici došli su preko Učke pješke. Tom prilikom su bile priredjene velike manifestacije za Istru uz pjevanje poznate koračnice:
— Nije Istra talijanska, talijanska
Već je Istra hrvatska, hrvatska
Van s njima, van-----: — itd.
RADI POMANJKANJA 2ELJEZA, PAROBRODI SE NE MOGU POPRAVLJATI
Rijeka, novembra 1937. Kod nas nalazi se već preko mjesec dana na popravku u našem brodogradilištu trgovački parobrod »Manzoni«, koji čeka na popravak. Popravak nije do danas izvršen zbog pomanjkanja željeznog materijala za kojim je velika potražnja na sve strane.
FILIP BIZJAK JE PODLEGEL
V tržaški bolnici je umri 19. t. m. naš rojak, ljubljanski trgovec s krznom, Filip Bizjak, ki se je bil na Vseh svetih zvečer ponesrečil na avtomobilski vožnji v Hruševju, med Razdrtim in Postojno.
Pokojni Bizjak, ki je bil doma iz št. Vida pri Vipavi, je odšel z avtomobilom, ki ga je sam šofiral, v družbi žene in dveh otrok za Vse Svete v št. Vid, na ■ grobove svojcev. Ko se je vračal zvečer proti Ljubljani, hoteč se izogniti nekemu neprevidnemu kolesarju, se je zaletel v drevo ob cesti. Pokojnika in hčerko so morali prepeljati v trž. bolnico, medtem ko so ostali dobili le lažje poškodbe. Blag mu spomin, teško prizadeti družini naše sožalje.
EKSPLOZIJA NA TALIJANSKOM PAROBRODU
Rijeka, novembra 1937. 17 o. mj. u 5 sati u jutro je izvan luke Antwer-pena na talijanskom parobrodu »Boca-ccio«, koji je prije pripadao riječkom parobrodarskom društvu »Adria«, a koja je sada fuzionirana sa »Tirenijom« došlo u slagalištu broj 4 do eksplozije paklene mašine. Dva sata nakon eksplozije parobrod je potonuo. Svi pokušaji da se parobrod spasi bili su potpuno bezuspješni. Momčad je spašena i ako joj je prijetila velika opasnost, a poginuo je samo treći oficir Marini (Marinkovič).
Paklena mašina podmetnuta je po antifašističkim elementima, jer je parobrod vozib veliku količinu bakra, koji se mnogo upotrebljava u ratnoj industriji, a za kojim je u Italiji velika potražnja.
Sam teret parobroda pretstavlja vrijednost od sedam milijuna talijanskih lira, a ako znamo da se tereti velikih talijanskih parobroda osiguravaju samo kod talijanskih osiguravajućih društava u zemlji, to je u ovom slučaju vrlo teško pogodjena talijanska industrija ratnog materijala i osiguravajuća društva.
JEDAN ZNAK...
U tršćanskom »Piccolo* čitamo u malom oglasniku:
»Traži se naučnica u trgovinu koja znade slovenski*.
To piše, dakako, talijanski, ali to traženje naučnice sa znanjem slovenskog jezika nije U to ipak simptomatično.
U Trstu — 1937. E. F. XVI — toliko godina iza akcija »slavnoga* Giunte i »pacifikacija* znamenitog Grasiolija i Komp.
ratorija, zar se zadovoljenje pravde ne ogleda u njegovoj božanskoj sreči, što je doži-veo da vidi, kolike su električne centrale razasute širom sveta, kolike teške industrije crpe svoju energiju iz njih i koliki se milijuni ljudi koriste radiom, — njegovom ličnom zaslugom? »Blago onom, koji dovele živi, imao se rašla i roditi*.
Filip Višnjić i toliki drugi nepismeni, slepi guslari, koji su, kao ogledalo ili barometar kolektivne savesti naroda svoga, po venu najteže bede i patnje i pod teretom čekovnog svirepog ropstva, dali. ćoveianstvu najbogatiji i najsvetliji prilog u svojoj epskoj poeziji, zar oni nisu od božanske pravde pravedno nagrađeni besmrtnošću svoga remek-delu i inspiracijom, kojom su se obilato koristili Njegoš, Vulc Karadiič, Stros-rnajer. Tesla, Meštrović i toliki drugi jugo slovenski besmrtnici?
Po broju luko maleni, ali po duhu, volji
i oseianju, ili ukratko po svom karakteru, lako veliki i snažni jugoslavenski narod, zar nije pravedno nagrađen za svoje vekov-no robovanje nepravednim i svirepim tuđinima time, što je postao slavan i besmrtan po svome u istoriji iovečanstva besprimer-nom čojstvu i junaštvu i ito je, posle trt preživele. Golgote — albanske, afričke i grčke — uspeo da izgradi granitne temelje svojoj zlatnoj slobodi, koju ni jedna zemaljska sila nije u stanju da sruši sve dotle, dok ne donese najbogatiju žetvu i najbolje i najobilnije plodove? Teške i krvave Gol gote, zaista, ali od njih i spas, i vaslerse-uje, i život večni.
U tim ishodima ogledaju se vladavina božanske pravde i istinitost onih jugoslo venskih: »Radi dobro, dobrom se i nadaj*, -veru. veruj, spasióe te vera* i »idi pravo, pa se ne boj nikoga*.
DR. IVO MOGOROVIĆ
MALE VESTI
— U Beograd se vratila jugoslavenska vojna misija koja je boravila u Italiji sa generalom Beličem na čelu. Na beogradskoj željezničkoj stanici članove misije dočekali su talijanski poslanik na našem Dvoru Mario Incieli, tajnik poslanstva Baistrochi i pomoćnik vojnog izaslanika kapetan Praciia.
— Sportski klub »Istra« u Novom Sadu plasirao se na prvo mjesto drugog razreda Novosadskog potsaveza.
— V Španiji sta padla Tržačana Giordano Zerlni — Štoka in Gvido Prezelj, ki sta se borila na Frankovi strani, dočim je na strani republikancev padel neki Valentinčič iz Vipavskega, ranjen pa je bil Kuret Peter v glavo.
— V Španiji ie padel Tržačan Gvido Prezelj. Za zasluge .te bil odlikovan še po smrti. — Agis.
— V Tripolisu se je vršil prvi cuhari-stični kongres, ki se ga je udeležil kot papežev legat kard Dolci. Ob odhodu z Rima so mu bile prirejene vojaške svečanosti. V svojem govoru je na kongresu poveličeval režim in vodjo ter šel iz cerkve v spremstvu Balba. — (Agis).
— Tržaške fašistične stranke so v teku XV leta priredile 8.048 manifestacij z 872.000 udeleženci. Všteti so koncerti, plesi, predstave, kino, itd. — Statistika! — Agis.
— Maršal Oraziani je napisal knjigo: Pace Romana in Libia — rimski mir v Libiji. Knjiga je kmalu pošia.
— V smislu Mussolinijeva gesla:	K
narodu! nameravajo uvesti v Italiji spalne vagone za tretji razred in pa vagone z bari!? — (Agis).
—	18 novembra je poteklo eno leto,
odkar so se pričele izvajati nad Italijo takozvane sankcije. — (Agis).
— Čehoslovačka kupuje sve više vina u Italiji. Za prvih 9 mjeseci 1937 godine izvezeno je iz Italije 1,3 milijuna hektolitara vina u vrijednosti od 191,2 milijuna lira prema 1,0 milijuna hektolitara za prvih 9 mjeseci 1936. U Cehoslovačku je izvezeno za prvih 9 mjeseci 12.630 hektolitara u vrijednosti 1.6 milijuna lira, prema svega 781 hl. u vrijednosti od 90.000 lira za prvih 9 mjeseci 1936 godine.
— Izmedju Italije i Japana predstoji sklapanje novog trgovinskog ugovora, po kojemu bi se dosadanji trgovinski ugovor raširio i na talijanske posjede u Africi.
— Dosadašnji hapšenici u vezi s državnim udarom u Francuskoj bili su većinom članovi tajnog direktorija, koji je imao da izvrši udar i preuzme vlast u zemlji. Izgleda da su u zavjeru upleteni Tardieu, Lavai, De la Roque i nekoliko finansijskih magnata svjetskog glasa. Istraga se intenzivno vodi i očekuju se nova iznenadjenja.
— Izmedju Italije i Egipta uspješno napreduju pregovori za sklapanje ugovora o nenapadanju. Jedina sporna točka u ovim pregovorima je pitanje priznanja aneksije Abesinije.
— Talijausko-madžarski ugovor o ure-
djenju plaćanja u trgovinskoj razmjeni potpisali su u Rimu grof Ciano i madžarski poslanik Viiany.
— Britanski brod »Airican Mariner«
od 6554 tone. prispio je u Maltu prače» britanskim razaračem »Geynoud«. Lučke vlasti su brod zaplijenile i naredile istova-renje, jer je brod išao iz Odese u Španjolsku.
— Francesco Scardoni, talijanski novinar, pariški dopisnik rimske »Tribune«, napustio je Pariz i definitivno se vraća » Italiju.
—	»Daily Telegraph« javlja, da će rumunjska vlada pri skorom imenovan)» svog predstavnika u Rimu priznati talijansko carstvo u Africi.
— Pred Madridom otpočeli su žestoki bojevi, u kojima je topništvo vrlo aktivno-
— Italija je ukinula pet svojih konsu-lata u Sovjetskoj Rusiji.
— Graziani Ie dao ostavku na položaj» potkralja Abesinije, a na njegovo mjesto došao je vojvoda D’Aosta.
— Mussolini le preuzeo lično i ml»*' starstvo kolonija. Virginio Gayda je o tome napisao članak u »Giornale d’Italia« » kojem zaključuje: »Vodja fašizma i Italije, postao je i vodja Imperije.«
— Italija se pripravlja za pomo^ Japoncem v slučaju, če začne JaponsK» odprto vojno proti komunizmu.
7* y. Nemčiji se je podražilo mcs(> za 125%, ja tea za 50%, maslo za 30%.
PRIPREMA SE POVEĆANJE POREZA U ITALIJI
Na jednoj konferenciji najistaknuw' jih talijanskih političara i privredni^ faktora zaključeno je krajem prošle h»' djelje, kako saznaje rimski dopisbj1* »Daily Telegrapha«, da se sproved» stroge mjere u pogledu uvoza sa i*®' zetkom izvjesnih namirnica. Ove mj®1; koje se pripremaju objašnjavaju se većim nedostatkom stranih deviza. red toga treba da bude povećan P°rv| medju kojim«, porez na kuće i naslje£** stvo.
» o i,, iiuveuiura lUo/. — c«: poroča, da je posebno drž sodisce v Rimu včeraj zaključilo pravo proti 20 komunistom Iz nepo! ne okolice Rima. Obsojenci so dobil 6 do 10 let robije, ter od 1 do 4 le
DROBNE VESTI IZ NAŠE DEŽELE
— Barkovlje — Nevarno se je ponesrečila, da bo morala ležati v bolnici dva do tri mesece, 28 letna Ana Renčelj. Nesrečnica je namreč skočila skozi okno s prvega nadstropja, iz svojega stanovanja, ker se je ustrašila svojega moža, ki je prirogovilil pijan domov in mu ni hotela odpreti vrat, ker se ga je bala. — (Agis).
— Bokordiči — Piljan Modesto Mijin, star 25 godina, ranjen je na radu u Kra-panskom rudniku.
— Cerkno — Župnik in dekan Ivan Kunsič je bil imenovan za častnega komornika papeža. — (Agis).
— Gorica — Požar je nastal v goriški mizarski zadrugi in je napravil za 60.000 lir škode. Vzrok požara ni znan. — (Agis).
— Gorica — Na posledicah poškodb, ki jih je dobila ob priliki avtomobilske nesreče, je umrla v tržaški bolnici znana kontesa Mocetti — Gaibini, stara 62 let. Pokojnica je bila znana v mestu in okolici. — (Agis).
— Gorica — Štiristo let bo preteklo leta 1939, odkar je pričela sloveti Sv. Gora kot božja pot. Takrat se je baje prikazala Grgarski pastirici Uršuli Frligoj Mati Božja. Pripravljajo se že sedaj posebne proslave v ta namen. (Agis).
— Gorica — Pred sodiščem se je moral zagovarjati 20 letni Josip Pavlin, obdolžen, da je umoril 24 letno Geromini Katarino. Dekle so namreč našli nekega dne mrtvo na polju. Ugotovili so, da jo je tja zanesel obtoženec že mrtvo. Sledovi so pokazali, da je umrla pokojnica vsled splava, za kar je bil kriv tudi obtoženec. Sodišče ga je obsodilo le radi soudeležbe Pri odpravi plodu na 2 leti in pol ječe in na povračilo stroškov postopanja. (Agis).
— Gorica. — Nogo si je zlomila 92 letna Mrša Brankovič. — Agis.
— Idrija. — Obmejne oblasti so prejele Antona Žnideršiča, ki je nesel preko meje 10 kg saharina. Baie so mu že deli časa sledili — (Agis)
— Kalvarija. — Pod neko skalo so našli na Kalvariji mrtvega Petra Mavriča, starega nad 50 let. Preiskava je ugotovila, da ie umrl radi eksplozije granate. Nesrečnež ie imel dovoljenje od oblasti, da sme nabirati voine ostanke. — (Agis)
— Komen — Nov fašistični tajnik Jožef JacuccK?) je prišel in zasedel mesto dosedanjega krajevnega fašističnega tajnika Gastona Obizzia, ki je bil odstavljen iz ne-z’-a!,il. razlogov. — (Agis).
— Medana — V Medani so dobili kara-binerji lepo zastavo, oz. prapor, ki so jim ga podarili občani. Svečanost blagoslovitve in predaje je bila izvršena, kakor pravijo, v fašističnem štilu, zato o podrobnostih ni tn;ba obširneje govoriti. — (Agis).
— Opčlna. — Tramvaj z Opčin je podrl 52 letnega Zulijana Raimonda in ga nevarno poškodoval. — Agis.
— Oslavie — Prinčič Felicita, stara 60 let je padla po stopnicah in si polomila desno roko. — (Agis).
— Pazin — Josip Rabac pok. Josipa iz Zarečja star 50 godina, osudjen je u Puli na globu od 100 Lira zato što ie u pijanstvu istukao ženu.
— Pičan — Za biskupskog kancelara tršćanske biskupije imenovan je velč. Kazimir Rovis iz Pićna.
— Postojna — Na postaji se je pred kratkim zgodila nevarna nesreča, katere žrtev je skoro postal Ivan Lah, kurjač iz Maribora. Imenovani je šel na lokomotivo, da bi zmetal premog bližje, pa je pri tem zadel ob električno žico, ki je tu napeljana, ker je proga elektrificirana. Pri dotiku ga je tok vrgel ob tla in prepeljali so ga v težkem stanju v ljubljansko bolnico. —
(Agis).
— Pula — Auto je pogazio Mariju Ma-tušić iz Pule, staru 53 godine. Dobila je teške ozlijede.
— Renče — Med Prvačino in Gradiš-kuto nameravajo zgraditi preko Soče nov most. Ker zato ni predvidenih nikakih sredstev iz javnih ustanov, so pričelj zbirata denar, da bi iz prostovoljnih prispevkov zgradili potreben most. Baje je zato lepo gesto zvedel Mussolini, ki je tudi sam Prispeval, menda iz svojega žepa, 5.000 lir.
(Agis)
— Šempas — Občutna kazen je zadela Katarino Orsič, staro 56 let, ker je oddajala sobo nekemu moškemu, ne da bi imela za to potrebno dovoljenje. — (Agis).
— Št. VW nad Vipavo. V velikem polju, mali vasici blizu Št. Vida, se je pripetila delavcu Ivanu Nabrgoju huda nesreča. Ko ie v gozdu podiral veliko drevo, ga je to Pri padcu zadelo tako, da mu je zlomilo hrbtenico. V bolnicj se bori s smrtjo.
(Agis)
— Solkan. — Vsled odpovedi zavor pri avtomobilu, so se ponesrečili: Josip Vižin-Hn, star 17 let, Fridrik Leban, star tudi 17 let in 36 letni Černe Edvard vsi iz Solka-
—	Agis.
—	Tomaj. — Nagrado v znesku 600 hr Jrijela družina Lavrentič za dvojčke. —
(Agis).
—	Trnovo pri Gorici. — Imenovan je novi fašistični tajnik Ugo Pilato, ker je dosadanji Baggiani Lelio povišan v po-jinskega inšpektorja. — (Agis).
—	Trst — Iskreno zahvalo, ker je dobil emsto lir nagrade, ker sta se mu jčka, je poslal Mussoliniju Friderik itiančič. — (Agis).
USMENE NOVINE.
25 ovog mjeseca. Pozivaju se ciano* Jatclj i simpatizer*, da dodju^ ^
PROCES RADI UMORA PRED GORIŠKIM SODIŠČEM
Marija Lebanova iz Podbrda obsojena na dosmrtno ječo
Podbrdo, nov. 1937. Pretekli ponedeljek je končal v Gorici proces proti 35 letni Mariji Leban in njenemu ljubimcu Nikolaju Oriandiju, staremu 26 let iz Guardi-grelle. Obdolžena sta bila, da sta premišljeno in po načrtu usmrtila moža Lebanove Josipa Kornelija. Storila sta to na ta način, da mu je Lebanova mešala v jedila in pijačo strup in ga tako hotela počasi spraviti s sveta. Ker je bil zelo močan In to ni uspelo, ji je prinesel končno ljubimec nek učinkovit strup, in je radi tega kmalu umrl. Storila je to z namenom, da bi se potem poročila z drugoobtužencem. Zanikala
X
Številni procesi in težke kazni v Gorici
Gorica, 21 novembra 1937. (Agis) — Pretekli teden se je pred goriškim sodiščem, poleg že omenjenega procesa proti Lebanov! in njenemu ljubimcu, vršilo še več važnih procesov pred kazenskim sodiščem. Vsi obtoženci so bili obsojeni na precej občutne in težke kazni ječe. Tako se je vršil proces proti Franu Brajniku izpod Sv. Gore, ker ie meseca marca ustrelil z dvema revolverskim streloma svojo lastno ženo Dionizijo ter skušal ustreliti tudi njena dva brata Julija in Antona, ki sta pa bila le lažje ranjena. Rasprava še traja In bo obtoženec najbrže obsojen na^ smrt. — Pred poroto je stal dalje Jožef, Špacapan iz Šempasa, ker ie ob priliki nekega pretepa nevarno ranil v Oseljah Angela Špacaoana. ki je bil vsled tega traino onesposobljen za vsako delo, ker mu je izbil obe očesi. Zločinec je bil obsojen na 4 leta težke leče In na plačilo vseh stroškov. — Jože Rešič, ki je bil obtožen, da je Marijo Černičevo iz Gorice tako hudo pretepel, da je imela, poleg drugih težkih posledic, tudi splav. Toda obtoženec ni prišel pred sodišče, ker je v zaporu po krajši bolezni nenadoma umrl- Doma je iz Šempetra pri Gorici. — Dominik Likar, doma iz Idrije je nevarno ranil Julija Šinkovca, da mu je vzel vid. Obsojen je bil na 9 let ječe. — Na sedem let težke ječe in na 2000 lir odškodnine ie bil obsojen Jože Preželj, ker le ob priliki nekega pretepa z nožem in koli. povzročil smrt Jakoba Goloba, doma iz Cerknega.
ŠTEVILNE NESREČE PRI GRADNJI
ELEKTRIČNE CENTRALE OB SOČI
Gorica, novembra 1937. — (Agis). Ni dneva, da se ne bi zgodila pri pospešenih delih za zgraditev električne centrale ob Soči, kaka večja ali manjša nesreča. Pretekli teden ie bilo vsled eksplozije mine ranjenih več ljudi, ki so večinoma rodom iz Furlanije. Od domačinov pa je dobil težje poškodbe Anton Kranjc, star 35 let, doma iz Kobarida. Dobil je več nevarnih ran po obrazu in po ostalem telesu. Po-škedba je težkega značaja in so ga morali prepeljati skupno z dvemi Furlani, v go-riško bolnico. Dela pri tej veliki gradnji zelo pospešujejo, ne da pri tem dovolj pazili na varnostne in druge naprave. Ni čudno torej, če so nesreče tako pogoste posebno, ker se vršijo dela v zelo nevarnih predelih in v težkih okoliščinah.
NOVI PODEŠTATI
Mesto dosedanjega komisarja Giuseppe Falconettija, ki je upravljal občine v Mirnu. Grgarju in Čepovanu, so bili imenovani novi župani in sicer za Miren prof. Achille d’Amore, za ostali dve občini pa skupno Andrea Gioioso. V Motovunu pa je bil imenovan za podeštata dr. Manlio Malabota.
_________	(Agis).
DEMOGRAFSKO GIBANJE V TRSTU V OKTOBRU
Demografsko gibanje za pietekli mesec kaže v Trstu in pokrajini sledečo sliko (poJe,m za september so v ok’spajihri rojenih j» bilo v mestu 270 (293), v provinci 172 (187). skupno 442 (480); umrlo pa je v mestu 255 (214), v novinci 69 (72), skupno 324 (286). Povišek torej znaša pri rojenih v mestu 15 (79), v provinci pa 103 (115); skupno 118 (194). Če primerjamo številke, vidimo, da se demografsko gibanje razvija v negativni smeri, poleg tega pa opažamo veliko razliko med prirastkom v mestu in na deželi, ki je zlasti za oktober zelo zaznatna, saj je razlika med rojenimi in umrlimi za mesto komaj 15, za provinco pa kar 118, t. j. skoro devetkrat več.
(Agis)-
je krivdo, da bi ga zastrupljevala, a preiskava je ugotovila, da je umrl vsled zastrupitve. Morda se tudi zločin ne bi odkril, ako ne bi oblasti izvedle temeljite preiskave radi nenadne smrti moža Lebanove. na podlagi glasu, ki se je začel takrat širiti med ljudmi, ki so dvomili da bi umrl naravne smrti in obdolževall obtoženko zločina. Sodišče je obsodilo oba na dosmrtno ječo in na podlagi številnih dokazov ugotovilo. da je izrečena kazen in krivda obeh obtožencev popolnoma na mestu in opravičena. Kljub temu pa sta se oba pritožila na kasacijo. — (Agis).
CARE JOSIP IZ RAČIČA NIJE SE VRATIO IZ ZATVORA
iako ite Izdržao kaznu radi krijumčarenja
Račiće, novembra 1937. — Prošle godine u mjesecu martu bio je iz našeg sela uhapšen i odsudien naš seljak Care Josip zbog švercanja brašna i drugili živežnih namirnica iz Rijeke. Osudjen je bio na četiri mjeseca zatvora. Ovu je kaznu nastupio odmah fza izrečene osude, ali premda je već davno izdržao ovu kaznu i imao je da dodje kući. njega još do danas nema, a nikome se ni ne javlja.
Rij'ečki radnici otpremljeni u Rim
R i j e ka , 13 novembra 1937. Radnic antifašisti Spezot, Jardas, Kalćić i Zli-ja, koji su utekli iz Rijeke za vrijeme onih velikih hapšenja i bili ponovno oč naših vlasti vraćeni talijanskim vlastima su navodno pred četiri dana otpremljeni iz riječke kvesture u Rim na sudjenje pred specijalni Tribunal za zaštitu države zajedno sa još tri svoja druga koji su se od prije nalazili v istom zatvoru. Do danas nam nije uspjelo saznati njihova imena, pa ćemo vam tačnije vijesti javiti naknadno.
ZABAVA NA RIJECI U KORIST SIROMAŠNE DJECE JUGOSLOVENSKIH DRŽAVLJANA
Rijeka, 20 novembra 1937. Danas je održana večernja zabava s plesom u Narodnoj čitaonici na Rijeci, koju je priredilo naše mjesno Jugoslovenskc žensko_ potporno društvo u korist naše siromašne djece. Zabava je održana poč pokroviteljstvom gospodje supruge drs Vladislava Kojiča, generalnog konzuli Kraljevine Jugoslavije na Rijeci. Zabava je bila vrlo dobro posjećena, te je postignut vrlo dobar moralni i materijalni uspjeh.
Na taj će se način ipak malo pomoći našoj siromašnoj djeci za koju se uvijek mnogo brinu i sa požrtvovnošću na tome rade naše marne gospodje našeg Jugoslovenskog ženskog potpornog društva.
Velike poneverbe in utaj'e fašističnega funkcionarja
Gorica, novembra 1937. — (Agis). — Odličen funkcioner fašistične stranke, ki je služboval v neki bližnji goriški občini, je pred kratkim nenadoma iz neznanih vzrokov izginil. Dolgo časa ljudje niso mogli zvedeti vzroka tega nenadnega odhoda. Kmalu pa se je razvedelo, da je ta odličnik moral v zapor in pred sodišče, kjer se je moral zagovarjati radi poneverb in ujaj izvršenih v službenem delokrogu. Ko so namreč ob priliki abesinske vojne pobirali po našili vaseh zlatnino in druge dragocenosti, je imel ta človek opraviti najbolj neposredno z nabranim zlatom. Pri tem ga je premagal pohlep, da je segel po nabranem zakladu in si ga prisvojil. Po dolgem času, ko so ljudje že pozabili na to da so morali predati domovini svoje prstane, je policija nenadoma izvedla preiskavo v stanovanju tega funkcionarja in pri tem našla mnogo, za več kilogramov, skritega in pridržanega zlata. Funkcionar' je bil takoj razrešen vseh dolžnosti in odvzete so mu bile vse casti, ki jih je užival v stranki. Pred sodiščem je bil obsojen na tri leta zapora, h' bi jih moral nesrečnik presediti, če mu ne bi bila usoda mila. Toda Bog človeka nikoli ne zapusti, pravijo, in tako sta tudi ni emu bili odbiti vsled amnestije dve leti. Da bi se pa popolnoma opral svojega grehu- se je ponudil za legionarja v Španijo, kar mu je tudi uspelo.
— Trst. — Tržaški kvestor dr. Franc Peruzzi je bil prestavljen v notranje ministrstvo. Na njegovo mesto bo prišel dr. Antonio Gorgoni, ki je bil do sedaj kvestor v Benetkah in je pred kakimi desetimi leti bil za kvestorja v Gorici ter pozna zato dobro razmere v naših krajih. Dosedanji tržaški kvestor ie bil odlikovan z jugoslovanskim redom Sv. Save in to pred kratkim. — (Agis)
— Trst. — Policija je prišla na sled veliki talvinski družbi, ki je kradla iz avtomobilov, kar se ie le dalo. Aretirala je šest oseb, pri katerih je našla celo zalogo plaščev, pneumatik itd. — (Agis).
— Trst. — Od 15 nov. dalje bodo morali pričeti povsod peči mešan kruh. Odredba velja celo za komade pod 60 gr. teže. Posebne izjeme so določene le za dietično pecivo. — (Agis).
Trst — U Trstu su osudjeni pred Prizivnim sudom Sirotić Bruno radi kradje olova sa parobroda »Tevere«.
— Tržič — Rumunski minister za mornarico in letalstvo, Rado Irinescu, se je mudil preteklo nedeljo v Tržiču, kjer si je ogledal ladjedelnico, letalsko tovarno in letališče ter bil na Mirenskem gradu pogoščen. — (Agis).
— Vreme. — V Vremsko faro je prišel novi župnik Alojzij Gulič iz Bresta, ki bo upravljal tudi podružnico v Suhorju. (Agis)
—> Vipolže — Velik požar, ki se je vnel na posestvu Rejevih, se je iz stanovanjske mse razširil na hlev in nato še na gospodarsko poslopje soseda Josipa Goijevščka ter uničil vsa tri poslopja. Uničena je skoro vsa stanovanjska oprema, mnogo sena in orodja, ter cenijo škodo na preko 50.000 Ur. - (Agis).
JURINA I FRANINA
Franina: Ben j ča ti ',;e para Jure udkad ja i ti nismo kušeljali se je čud u svitu ganbijalo?
Jurina: I još koliko tega! Djapuneži su jedan dobar kus Kine zmlili i za sin tin ča gorevaju da n j in ni tdbe kineske zemlje i da oni gredu samo za tin da njin Kineži budu pretelji.
Franina: Ma ča su munjcni! Kako njin moru biti pretelji kad hc tuku i ubijaju.
.Turina; A ki se danas u ta svit razumi. Danas su moderna nika pretelj-stva' šempijana! To če reči ko mi neš biti preteja ču te tuči.
Jurina: A da, po živu Luču! I ko ki ča reče proti takoven preteljstvu more samo vu kakovoj kanobi kadi su debeli zidi da ne bi ki i zvan čuja!
Franina; Tako se nikako ta svit tonbu-liva. Nika druga vira i kušencija je došla u modu.
Jurina: Ja i ti ne pensarne naše brna-vreke ganbijatl z svilon. ča ne, zr-man moj! Meni je najbolji preteja bija pokojni Šime z Brajkoviči. Ja i on kad smo se stali smo tri dane kantevali i kolike ovce smo mogli prignati, ma vaj k pretelji, u dobru i zlu,—
Franina: Uno je i bilo preteljstvo, uno naše starinsko. A danas su pretelj-stva kakoj brek ! mačka! Dojden h tebi, pokažeš mi soje puške i kalune, pak ko ne češ biti pretelj, kaluni su tu.
Jurina: Daj, daj do takovega pretelj-stva drže samo ljudi priz vire i breki, ma ljudi ud kušencije ne drže do njega janka pipu tabaka.
Franina: Ja steso virujen da če dojti uni dan kad če se znati ča je prava vira i ča ki valja. Z vakovon šega-rijon neče moči svit čud naprid hoditi!
Jurina: Neka se tombuliva kako če, naša vira je vajk ona stara. Mi naše smrikve, naše grote i brajde i naš lipi svit nećemo nikad zabiti i ja vi-rujem da če sve prvo zala bò dopasti, nego ja i ti kušenclju ganbijamo.
Mi znamo lipo ki je naš preteja!
Franina: Ne samo mi, moj Jure: Ima he još pametni na ten svitu, ma — triba mučati.
ETNOGRAFSKA KARTA JULIJSKE KRAJINE, BENEŠKE SLOVENIJE I ZADARSKE POKRAJINE MOŽE SE NABAVITI I U NAŠOJ UPRAVI.
»PRODOTTI NAZIONALI«
Pula, 12 novembra 1037. Danas se obratio poslovno putem telefona na »Duca di Spoleto* komandant ratna mornarice uredu »Agenzia Marittima Tripkovich« na Rijeci. Medju ostalim poslovnim stvarima naredio je činovniku riječke Agencije Tripkovič, da poruči nekom komandantu broda koji je imao da prislane na Rijeci, da mu nabavi, kad bude u Marselju, 12 pari ienskih čarapa, to da mu iste donese kad se vrati.
Na taj način vrše talijanski faktori propagandu za »prodotti nazionali«,
VELIKA FAŠISTIČNA SLAVNOST V LOKVI
POSTAVITEV SPOMINSKEGA KAMENA OČETU GIULIAN1-JU Trst. novembra 1037 (Agis). Preteklo nedeljo se je vršila v Lokvi velika fašistična svečanost. Sredi vasi so nemreč postavili velik spominski kamen s ploščo in napisom v spomin na znanega očeta Giuliani-ja, ki je padel lansko leto v Abesiniji, kot vojaški dušni pastir. Na plošči je vsekano ime padlega duhovnika in dan smrti. Spodaj je velik napis, ki pravi; »Duce je ustanovil imperij*. Nad kamnom je vsekan velik fašistični znak in vdelan drog za zastavo. Inicijativo za odkritje le plošče je dala 59. fašistična kraška legija. Sredstva za to pa so zbrali člani predvojaških tečajev. Na svečanosti je imel govor, poleg ostalih, tudi domači iupnik. V svojem govoru je poveliča-val padlo irtev in njene zasluge za fašistično stvar. Poleg tega je poudarjal vainosi misije duhovnika vojaka. Ostali govorniki so n istem duhu proslavljali irtev in pa duceja. Domačini, ki so se morali udeležiti svečanosti, so vzdigovali roke in na znak, vsako toliko časa, zavpili »Eja* ali po »Duce«. DRAGO GERVAIS U ŠKOLSKIM ČITANKAMA.
U novom izdanju IV čitanke za osnovne škole koju su sastavili gg. dr. Čajko-vac, dr. Bosanac, dr. Ratković i V. Nazor nalazi se i pjesma Draga Gervaisa: Pod Učkun.
VIJESTI IZ ORGANIZACIJA
REDNI OBČNI ZBOR SOČE-MATICE V LJUBLJANI
Soča-Matica v Ljubljani je 13 t. m. v dvorani pri Levu podala obračun svojega hlševa-nja do dovrSenega 1936, ker hoče opisati svoje gospodarstvo v 1937. z odkritjem S. Gregorčičevega spomenika z vsemi proslavami svojega pesnlka-preroka ob drugi priliki In v svečanejSl obliki.
Udeležba na tem občnem zboru ni dosegla 100 članov.	•
I.	Predsednik dr. Dinko Puc Je v daljšem govoru pozdravil Sočane in goste. Opisal Je s svojo lepo besedo posledice Rapallske pogodbe.
II.	Tajnik Urbančič Alojzij je Izčrpno po-
ročal o vsem odborovem In društvenem delovanju, katero le podrobno očrcal v 42 točkah s točno navedbo vsakega društvenega dela. Rekapitulacija nekaterih bo zanimala naše emlgrantstvo. Od zadnjega zborovanja v 1936 do danes Je umrlo 12 agilnih društvenih članov. Soča Matica z vsemi podružnicami Celje. Jesenice, Novo Mesto, Murska Sobota In Dolnja Lendava Ima 1522 članov. Društveno vodstvo posluje dnevno v pisarni, kjer tekmujeta z delom tajnik Urbančič In blagajnik Sfiligoj. Z glavnim odborom tekmuje več od-KAiri-iv i	2. predavateljski, 3.
3. obitelj Istra, 4. narodnih noš In 5. eksekutiva. Vse socijalno, prosvetno In nacljonalno delo naše Soče v vseh odsekih je blagoslovila tridesetletnica S. Gregorčičeve smrti.
Slovesne žalne komemoracije vseh treh najbridkejšth trpljenj naše najnovejše narodne zgodovine smo opravili z najskrbnejšo pripravo ter smo počastili: 1. Marseljsko tragedijo, 2. Rapallsko pogodbo In 3. Koroški ple-
gospodarsko-socijalni, damski odsek narodn
Odborovo poročilo Je pozvalo vse bolje situirane Sočane, da se naroče na »ISTRO« In res Je žalostno, da mnogi naši Intelektualci nimajo tega našega glasila vseh pravic razžaljenih In ponižanih onkraj meje.
Pisama razprodaja vsemu članstvu Etnografski zemljovid Julijske Krajine, Beneške Slovenije in Zadrske krajine.
Sočlna pisarna je opravila ogromno delo, sej dokazala v svojem opravilnem zapisniku 1040 došlih dopisov in ravno toliko rešitev. Po svetu je rasposlala 3 put po 300 Izvodov pozivov, nabiralnih pol, poročil, vabil itd. za Gregorčičev spomenik, njegovo odkritje, za njegove proslave Itd. Glavni odbor je sejal redno vsak mesec, prireditveni odsek v Gregorčičevi sezoni vsak teden, a ostali odseki po potrebi. Izdala Je nad 40 osebam uradna potrdila za državljanstvo, za bivanje v Jugoslaviji ali pa za službeno namestitev.
Obdarovalo se je z obleko več oseb, priskrbeli redno hrano dijakom, poiskalo zaseb-
ne službe posameznikom itd. Rojaki, pošljite svoje ponošene obleke v društveno pisarno za naše uboge ljudi.
Skupne prireditve z bratskim Taborom so dokazale najpopolnejše uspehe.
Do danes je imela Soča 247 predavanj, ne-broj komemoracij, proslav In prireditev. Pri vseh predavanjih je bilo nad 3.000 poslušalcev. Vsa predavanja je organiziral neutrudljivi Josip Sfiligoj, a prireditve in izlete Anton čotar.
Božičnica je osrečila 85 ubogih naših družin z živili in oblačili v vrednosti nad 6.000 pin. — Sočino odelenje je tudi naša vrla Istarska obitelj, ki je najlepši dokaz našo bratske Jugoslovanske ljubezni in državnega edinstva. Istra je imela lepe prireditve posvečene narodnim običajem in segam svoje zemlje.
V Odborovem poročilu Je še nebroj dokazov kulturnega, nacijonalnega, socijalnega in zabavnega dela naše Soče, a prenehamo z naštevanjem posameznih predavanj in prireditev, ker so bila že svoječasno navedena v naši Istri. Rečemo pa le eno: »Klobuk dol pred toliko delavnostjo, družabno povezanostjo, bratske ljubeznivostjo in neumornim nabiranjem denarnih virov za Sočine socijalne in prosvetne namene I«
Z glasnim odobravanjem je bilo sprejeto odborovo poročilo soglasno in s pohvalo.
Blagajnikovo poročilo Je v vseh podrobnostih izkazalo dohodkov 33.536.89 Din. in izdatkov 29.001.63 Din.
Soča je vse to izdala v svoje socijalne svrhe, a vendar ima danes še 83.651.19 Din. imetja, ki je zamrznjeno v denarnih zavodih. Tudi to podrobno poročilo je bilo soglasno sprejeto.
Gospodar Batjel Fran je v imenu nadzorstva predlagal razrešlinieo blagajniku in odboru, kar je bilo soglasno sprejeto z odobravanjem.
Posameznih predlogov ni bilo, ker se Je vse poslovanje redno urejalo z odboroviml sejami.
-, Volliye so bile soglasne za predsednika dr. Dinka Puca. — Izvoljeni su odbornikom: Batjel Fran, čotar Anton, Gerzinič Marko, Gorkič Fran, Klavora Hinko, Koh Dorče, Mašera Fran, Pavšič Ivan, Pavlovič Peter, Podbršček Fran, dr. Prodan Josip, dr. Ražem Joahlm, Rutar Matko, Sancin Ivo. Sfiligoj Josip, Svetina Božo, Slamič Lavo, Turel Lojze In Urbančič Lojze. — Dalje so trije člani namestniki: Kalin Tomaž, Saksida Rude, Plčulin Ivan In nadzorstvo- prof. Bašič Josip, Golja Saša in češnlk Drago. Konstituiranje sledi v prvi odborov! seji.
Soški.
Svim emigrantskim udruženjima
U prilogu šaljemo vam Jedan primjerak »Pravilnika statističkog otsjeka«, te vas ovom prilikom upozoravamo posebice na čl. 10 Istoga, koji odred ju je, da društva, koja ne budu uvažavala član 9 ovoga Pravilnika, ne če moči dobiti od Saveza nikakve materijalne pomoči.
Osim toga vas molimo, da nam redovito koncem svakoga mjeseca pošaljete popis svih novih članova sa svim potrebnim podacima, te da za svakog emigranta, koji se svrati u vaše društvo ili za koga doznate, da nije organiziran, pošaljete »Prijavnicu«, koju ste primili na kongresu.
Društva, koja nisu prisustvovala na kongresu kao 1 ona društva, koja na kongresu nisu te »Prijavnice« preuzela, mogu iste namučiti kod ovog otsjeka.
Pročelnik Statističkog otsjeka Saveza Dr. FRLIĆ v. r.
ZA SIROMAŠNE ISTARSKE PORODICE u počast svoga blagopokojnoga Zvonimira, narodnog mučenika, podijelila je obitelj g. Miloša »Jugoslovenskoj Matici« u Zagrebu iznos od 50.— dinara, na čemu se najljepše zahvaljuje — Odbor.
Rojaki rojakinje iz Celja
Celje, nov. 1937. V nedeljo dne 28 t. m. se vrši nepreklicno že z<- 24 oktobra napovedano predavanje rojaka dr. Dekleva: Emigracija In njeno stališče do notranjepolitičnega položaja. Začetek predavanja bo ob 10 url dopoldne v Mali dvorani Narodnega doma. Vsa za predavanje upoštev prihajajoča društva bodo pismeno obveščena zh članstvo »Soče«, Celje, »Orjem«, Trbovlje In Laško pa je to predavanje, katero je nadaljevanje »Idejnega tečaja« udeležba strogo obvezna. Pri tej prireditvi bo navzoč naš poverjenik za »Istro«, na katerega naj se rojaki v zadevi naročnine, prostovoljnih prispevkov in poravnave even-tuelnih zaostankov na naročnini za list »Istro« obračajo.
SESTANEK DRUŠTVA »SOČE« V CELJU Celje, nov. 1937. V sredo dne 10 t. m. se je vršil društveni sestanek na katerem sta poročala delegata o poteku letošnjega kongresa saveza v Brodu na Savi. Na sestanku se je iznesla želja, da bi društvo sedaj v zimskem času prirejalo stalne tedenske sestanke. Upamo, da bo članstvo v bodoče posečalo v večjem Številu sestanke, da se ne bo dogajalo kot doslej, da so bili sestanki slabo obiskani.
Godišnja skupština akademske sekcije Udruženja »Istra-Trst-Gorica« u Beogradu
Beograd. 23 nov. 1937. — Dne 19. XI. o g. održana je godišnja skupština Akademske sekcije udruženja »Istra-—Trst—Gorica« u Beogradu Pored sko-o svih članova sekcije, skupštini su prisustvovali i izaslanici matičnog društva i Saveznog direktorija.
Skupštinu je otvorio kolega Kogej Jožo cand. prava, pozdravio Je prisutne i zatim se prešlo na dnevni red.
Iz Izvještaja konstatovano je, da je u prošloj godini postignuto mnogo l'Jepih uspjeha na polju propagande za nasu stvar kako me-dju gradjanstvom tako i medju univerzitetskom omladinom.
Poslije iscrpnih izvještaja prešlo se na biranje nove uprave. Sastavljena Je Jedna lista nove uprave u koju su ušli: pretsjednik: Kogej Jože, cand prava; potpretsjednik: Deklič Dragutin; sekretar:	Udovič Franjo,
blagajnik:	Rumar Renato:	arhivar: Ferjančič Boženka; odbornik:	Žvab Vladi-
mir, zamjenik: Bubić Stana. U nadzorni odbor ušli su: Ferjančič Danilo, V1 d-mar Dušan 1 Grom Bogdan.
Potom se kolega Kogej zahvalio na izboru, pa se poveo razgovor u kojem su iznijeli svoje misli g. Ing. Ante Ružič sa strane Saveza. g. Blažič od matičnog društva i kolege Deklič i Debenjak od strane studenata. — Student: su se razišli sr rkupštlne sa rješe-nošću. ,da i u idućoj godini svojim mladim silama pomognu našem pokretu, emigraciji i našem narodu u Julljskoj Krajini.
JADRANSKI VEČER V PTUJU Ptuj. nov. 1937. V soboto dne 6 novembra 1937 je priredil agilni Pomladek Jadranske Straže na drž. realni gimnaziji v Ptuju lepo uspelo akademijo v proslavo na oni dan, ko so 31. oktobra 1918 na naših brodovih prvič zavihrale naše trobo.Jke.
Poset prireditve je bil dober 'oli bi pa lahko boljši, če bi naša tako imenovana Inteligenca znala bolje ceniti naše morje.
Požrtvovalnim prirediteljem zlasti mlademu recitatorju Drolcu, ki je s svojo vlogo (Grudnovo pesmijo »Elegije-.) napravil na posetnike dobro razpoloženje gre pohvala.
Rd.
IZ DRUŠTVA »ISTRA« U NOVOM SADIT Novi Sad. 22 nov. 1937. — U nedjelju, 21 novembra 1937 god. u prostorijama društva »Istra« održana je komemorativna sjednica povodom godišnjice Rapala 1 palih narodnih heroja. Sjednici su prisustvovali svi članovi upravnog 1 nadzornog odbora 1 veliki broj članova.
Pretsjednik g. Mohorović Anton, pred dupkom punom prostorijom održao je kraći ali efektan govor povodom godišnjico Rapala i odao poštu žrtvama koji su dali svoje dragocjene živote u borbi za najesnovnija prava svoga naroda.
Pretsjednlkov govor je na prisutne učinio dubok utisak, jer se na očima kod više prisutnih zacaklila suza žalobnica.
Tako je društvo »Istra« u Novom Sadu, lako sa malim zakašnjenjem, skromno i iskreno izvršilo Jednu svoju dužnost odavši iskrenu počast svojim zaslužnim Herojima.
APEL »KLUBA PRIMORK« V LJUBLJANI
Ljubljana, nov, 1937. — »Klub Primork« je razslal sledeči apel za pomoč: Kdor se poglobi v strukturo človeške družbe, ugotovi, da živi precejšen odstotek ljudi od dobrodelnosti posameznikov oz oma od nalašč za to ustanovljenih inštitucij. Tudi pjlmor-skl emigranti, ki so morali zapustiti svojo rodno grudo po sili razmer In se zateči praznih rok v Jugoslavijo med .voje brate, moramo prištevati v vrsto onih, ki so podpore potrebni. Veliko Je med njimi takih, ki trpe zlasti v zimskem času veliko pomanjkanje. Zato Je skleni) »Klub Primork« naprositi Vaše blagorodje, da podarite karkoli morete za te reveže
V ta namen se zglasita pri Vas 2 dami. ki sta pooblaščeni zbirati darila v blagu in denarju za božičnico tem revežem.
Za Vaš« dobrodelnost se Vam naprej toplo zahvaljujemo!
»Klub Primork«
______	odsek »Soče«.
Najljepši dar vašoj djeci za sv. Nikolu je omladinski roman
BRATOVŠTINA SINJEGA GALEBA
od slovenskog pisca Tone Seliškar a.
Do sada je preveden ta j roman na češki i engleski, a na hrvatski ga je preveo Tone Peruško.
Roman je vrlo napet, zanimljiv i opisuje pustolovine šestorice dječaka na Jadranskom moru. Sva kritika ga smatra odličnim književnim djelom.
Naslovna strana je u bojama od Ive Režeka, a brojne ilustracije u tekstu je izradio Albert Sirk.
Ako želite dati svome djetetu u ruke dobru knjigu, tada mu darujte za sv. Nikolu »Bratovštinu sinjega galeba«. Dobiva se u svim boljim knjižarama uz cijenu od 25 dinara, a može se naručiti i kod naše uprave uz unaprijed poslan novac. Uz unaprijed poslan novac stoji 26.5G Din, a pouzećem 28 dinara.
Kalendar „Soča” za I938g.
Mali kalendar »Soča« je u štampi i za koji dan bit će gotov. Pored obilnog kalendarskog dijela sa opširnim podacima o blagdanima, poštanskoj, telegrafskoj, telefonskoj tarifi, biljegovanju računa, nota, mjenica, priznanica, molba i dokumenata donaša detaljne upute o molbama za sticanje državljanstva, oprostu od taksa kod sticanja državljanstva, upute o pravu boravka i dozvoli uposlenja, o osiguranju radnika u slučaju bolesti, nesreći, iznemoglosti, starosti i smrti, o pravu na potpore kod berza rada za neuposlene, o reguliranju vojne obaveze, o zanatskom osoblju, polaganju pomoćnićkih i majstorskih ispita, o nostrifikaciji ispita srednjih i visokih škola, o legaliziranju potpisa u odnosu prema sudbenim vlastima u Julijskoj Krajini i t. d.
Molimo sva emigrantska udruženja da upravi lista »Istra« čim prije jave, koliko trebaju kalendara, kako ne bi njihovi članovi ostali bez njega. Isto tako neka ga i pojedinci čim prije naruče, jer naklada nije velika. Cijena Je kalendaru 8 dinara sa poštom 8.50.—. Uvezan je u platno kao i prijašnjih godina. Osini teksta ima dosta čistih stranica za bilješke. Papir je dobar i pod-naša crnilo.
Kod veće narudžbe imaju emigrantska društva popust kao i prijašnjih godina.
Napominjemo da ove godine neće izaći veliki Jadranski kalendar pa neka si radi toga naši emigranti na vrijeme naruče džepni kalendar »Soča«.
Narudžbe za kalendar »Soča« 1933 prima Uprava lista »Istra«, Zagreb, Ma-sarykova ulica 28a.
SPOMIN NA MALEGA PEPIČKA
Pogosteje ko sicer, se vsako leto, ko prihaja jesen v deželo, spominjam domačih krajev. Lepa in bogata je pri nas jesen, zlasti kadar obrodi sadno drevje in živahno je na vasi, na polju in po vrtovih; povsod Imajo ljudje polne roke dela z obiranjem In spravljanjem sadja.
Vsako jesen, ko se širom naše domovine odpirajo vrata učilnic, ko se zbirajo v njih drobni otročiči, vsako leto ob tem času se spominjam domače, danes sive In vse oluščene vaške šole. Pripeta, je ob strmi poti pod farno cerkvijo na majhen prostor brez vrta In dvorišča. Ko so ml zadnjič poslali njeno fotografijo, sem se je prestrašila. Postala je majhna in nizka, ko stara mama In komaj je razbrati italijanski napis nad vhodnimi vrati.
In še nečesa mc spominjajo vse te zadnje jeseni, ko sem doma. Spominjajo me malega Pepčka. Imel je drobne rjave očke pod visokim In Izredno širokim čelom, majhen zavihan nosek in polna rdeča lička kot dvoje jabolk. Bil je na-vihanček in mamin ljubček. Ker je bil brbljav in vedno poln zvedavih vprašanj, ko se mu je sprostila beseda, smo ga imeli vsi posebno radi. Spominjam se še, kako je večkrat na tiho odprl vrata pisarne, pomolil vanjo svoj drobni nosek, zaklical polglasno »Gospudična južnat!«, zaloputnil z vrati In odkrecal po stopnicah. Včasih sem ga priklicala k sebi, mu naložila poln naročaj raznih barvanih in popisanih reklamnih papirjev ali knjižic, da je odšel od veselja žareč domov.
V nizko in prostorno gostilniško sobo, kjer sem obedovala, je prišel vedno, če je bil doma. Počast in neslišno se Je oriplazil, ker bi ga drugače mama povlekla za rokav v kuhinjo. Včasih me le presenetil s prav tihim »Buh žlgnej« ali »Dubr dan«, se spravil na klop ob sosednji mizi In sramežljivo gledal v tla. če sem ga zvabila bliže k sebi, se je opogumil in mi je vedno vedel povedati kaj novega.
Kod drugod so se počasi pa gotov tudi v našo vas naseljevale nadlogi Kljub protestom vseh občanov je žu panstvo oskrbelo otvoritev otroškeg vrtca. Vsepolno govoric In pikrih opaž: Je zbudila v vasi novost, ko so starš dobili poziv za vpis svojih otrok v vrtec Razen nekaterih siromašnih družin s vabilu nihče ni odzval. Oblasti so priti skale zlasti na vse, ki so imeli kakršno koli obrt in bili na ta ali drug načii od njih odvisni. Vendar zaman. Vsi si godrnjali in zabavljali, ni ga bilo met občani, ki bi videl v tej ustanovi kaki koristi, vsi pa veliko škodo in izdatni breme za obično. Tudi Pepčkovega očeta so hoteli pridobiti, da bi vpisal svoji dva sina v vrtec. NI se udal. Pepček pj je zaradi vrtca pretočil marsikako solzo. čim je bil namreč vrtec otvorjer smo mu večkrat nagajali, da ga bo moral obiskovati. Mali dečko se je spočetka krepko branil in izvijal, ko mu pi le nismo dali miru, je bruhnil večkrat \ neutolažljiv jok. Zaril je glavo v mamin predpasnik in ihteč zatrjeval »Samu v tisto šulo ne!« Ne in ne! O da, i slovensko takoj, o drugi pa ni hotel slišati. Kdo bi opisal občutke ob takih prilikah opazujoč otročička, ki v svoj! detinski nedolžnosti še ne razločuje dobrega od hudega, ne sluti pod raznim! gestami peklenskih namenov, a se jim kljub temu kot nečemu tujemu instinktivno upira. Ob takih prilikah se je v nas še bolj razgrela mržnja napram tujcem, ki tržejo nasilno slovenskim otrokom z ust sladko- materino besedo in jim vsiljujejo tujo, ki jim kratijo najdraže, najsvetejše in jim vcepajo v nedolžna srca neprirodno sovraštvo in mržnjo.
Pa je prišel Pepček spet nekega dne opoldan v gostilniško sobo in najin vsagdanji pogovor se je začel. Ko sem mu povedala, da se prihodnji dan odpeljem v Ljubljano na obisk, ni mogel končati z raznimi vprašanji. Zanimalo ga je pred vsem kakšna je Ljubljana in
po kaj grem tja. Nenadoma je planil na dan z željo:
«Guspudična, vzemte ma s sabo v Ljubljano!«
Tako proseč Je bil njegov glas, da me je neprijetno zadelo ob misli, da se želja otroku zlepa ne bo uresničila. Ko sem mu skušala dopovedati, da grem v Ljubljano, ker je moja, je skočil gore-čes klopi, plosknil z ročicama, se živo zagledal v me in vzkliknil:
»Pa ne, Ljubljana je moja!«
In tako sva se prepirala, dokler ni prišel čas odhoda. In še za menoj je klical, da Ljubljana ni moja temveč njegova. Po mojem povratku se je vsak dan vrstila ista pesem. Svojila sva si Ljubljano in nobeden ni hotel popustiti. Včasih sem ob takem prerekanju premišljevala zakaj se ta otrok, ne da bi slutil pomena Ljubljane, zanjo spontano poteguje in mu je veliko bližja kot vsako drugo mesto Da, tista leta prej so odhajali zadnji naši učitelji drug za drugim. Za vsakim posebej so ljudje žalovali kot za dobrim prijateljem in vodnikom. Odhajali so v Ljubljano in se niso več vračali. Vse te bridke in žalostne slovese, ko je šolska mladina v sprevodu spremljala svojega vzgojitelja s šopki pisanih vrtnic in poljskih rož, da ga posljednjikrat pozdravi, vse te žalostne trenutke so si naši otroci vcepili globoko v dušo. Učitelji so odhajali v Ljubljano. Zato jim je ta postala svetal cilj njihovih misli in želja, ker lep mora biti kraj kamor so odšli vsi ti dobri učitelji. Brez dvoma so se ti slučaji, ki so jih naši malčki doživljali s svojimi starejšimi bratci in sestricami vtisnili globoko v spomin tudi malemu Pepčku ter je tudi v njem vzklila svetla slutnja o Ljubljani, kot o nečem velikem in lepem.
Pepček je rasel kod drugi otroci in bližala se je jesen, ko bi morati v prvi razred ljudske šole. Učitelj se je večkrat zglasil v gostilni in prlsedal na klop k ognjišču, da bi pokramljal z našim malim prijateljem. Toda čim je učitelj prisedel ni Imel Pepček več obstanka v kuhinji. Kmaju se je zmuznil na dvoriš-če. Tudi učiteljeva žena je poskušala
svoje zmožnosti, da bi pridobila malega Pepčka. Toda ni ji uspelo. Prišel je dan šolskega vpisovanja. Na vasi, zlasti pred cerkvijo in okrog šole, je spet zaživelo novo življenje. Tudi na Pepčka je prišla vrsta in mama ga je poslala k šolskemu vpisovanju v spremstvu sosedovega Ja-neza. Ni se branil kot navadno, molčal je in šel preti šoli toda do nje ni prišel. Dolgo ga ni bilo domov, sosedov Janez pa je izda) da Pepček ni hotel v šolo. Mama ga -je poiskala, ga prijela za roko in s silo vlekla skozi vas. Vse njegovo otepanje ni nič pomagalo, obupen jok se je razlegal po vasi in med ihtenjem prošnja, naj ga ne pošiljajo v »tisto šulo«.
»Ne grem v šulo, ne bom nosil tistega gvanta ko Simčev Tone!«
Toda zaman. Pepčka so vpisali med šolarje, toda vsak dan je bil z njim nov križ. Učil se ni z veseljem. Tu pa tam se je spomnil Ljubljane in zagotavljal, da bo ušel In da bo tam hodil v - šolo; a to je bila in ostala samo nejasna blodna želja Ki se je Pepčku porodila v glavi kot zadnja rešilna bilka.
Pozneje so mi pravili, da je postal Pepček resen in priden, čeprav je ostala šola za njega nekaj mrzkega in tujega, kjer ni dobil ne on ne drugi onega. kar bi morali dobiti: slišala sem d» še vedno rad sanjari o Ljubljani in da bi jo zelo raci videl, in še marsikaj drugega o njem kakor tudi o njegovi mam* in očetu in o vseh v naši vasi.
Kadar se zjutrai predčasno zbudim, spomnim vseh drobnih a značilni!1 zgod z domače vasi. Moje misli romaj0 od praga do praga, iz vasi v vas, sp®' mini se vežejo in spletajo v celotne ža' lostne slike. Zlasti pogosto se spominja*11 vsakoletnih šolarskih maš ob otvorit*0 šolskega leta, tudi tistih, ko sem še sama stopala izpred šole v cerkev. Zabol* me ob misli, da vsako leto nastopi tiso: če in tisoče malčkov svojo kalvarijo. ^ se prične s prvo 'šolsko mašo in še b° končala bogve kje.
še danes mi zveni v ušesih PepčlcoV
mi jok in njegove besede:	.
»Nc bum šu v tisto šulo ne, ne bom ni.-.u tistega trrdega gvanta, ne!« *
»Istra, izlazi svaKo* tjedna o peta*. — Broj ćekovnoc račnna S6.789. — Pretplata: za «jelo Rodinu 48 - din. zn p,,m Rodine -t. - mn za inozemstvo avo»iri,Ko
na Rodino _r Oglasi se računaju go cjeniku luRoslovenske «ampe d d.. ZaRreb Masarrgnrvkova 28a. u oroi telefona 87-80	- /,a “cpusiv,, onroAn SKki AnniirU'
2a tiskarn odgovora trt to jo nam „ajSn, „Aounroj nopntf
na	~	S ■‘»”1 «»t 1	«J	vjdiinis w u fi *»-'•> Z v t « i — v:	u	v ruti *	Goa, tj, (fruì tp
rova ulica 48, III. kat. — Tisak: Stečajnlna — Vlasnik I Izdavač: Konzorcij »Istra«. Makova ulica broi 28a. —