JLATOI^ISK, C^IRJKVTSN lalST«
„Danicau izhaja vsak petek na celi poli, in velja po posti za celo leto 4 gl 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za eelert leta 1 gl. 30 kr V tukarnioi sprejemana za eelo 4 gl., za pol leta 2 gl., za eetert leta 1 gl., "
ako zadene na ta dan psaznik, izide „Daniea" dan poprej.
Tečaj XXXIX.
V Ljubljani, 2. mal. serpana 1886.
Ust 27.
Bog.
(Po „Kat. Listu.") (Dalje.)
Nemšk pesnik pravi: 9Kar notranji glas pravi, upajoče duše to ne vara. Pesniški ta izrek moramo sprejeti prav oprezno, kajti v človeštvu podverženem strahu vi m, zmotam in pregreham, govori notranji glas prav pogosto, nespremišljeno, grešno, hudodelstveno. Toda v vseh časih, v vseh narodih, izobraženih in neizobraženih, v najviših in nsjnižih stanovih, je notranji glas v človeku zmeraj o Bogu. Oni isti, ki tajč Boga, priznavajo misel o Bogu prav s tem, da si prizadevajo pobiti jo. Tudi v največem hudodelcu govori notranji glas o pravičnosti, pa tudi o usmiljenosti božji. Zmeraj in povsod mislil je in misli človek na Boga, upajoč vanj, ali boječ se ga. Brezbožniki pravijo, ta misel o Bogu je človeku vbita* v glavo z odgojo. Ali od kod so jo imeli pa oni, ki so jo hotč ali nehotš širili. Ta glas je moral pervotno biti v človeški naravi, sicer bi se ne bil mogel širiti. Ni mogoče le misliti, da bi bila misel na Boga omama, ta najviša misel, od notranjega glasu človeškega izrečena misel, ta glas nikakor ne goljufa duše.
Prav zanimivo je, kar priznava J. J. Rousseau (r. Rušo), kterega brezbožniki tako radi hvalijo ko svojega glavnega apostola nejeverstva. Pisal je nekemu mlademu človeku M * * *, kteri ga je bil prašal za svet gledč tega notranjega glasu v človeku, na Boga pričujočega, o kterem je dvomil mladi ta človek. Rousseau mu je pisal:
„Moj gospod! Vse to se vam ne zdi preveč filoso-sofično; tudi meni ne. Pa, ako hočem biti odkritoserčen, moram reči, da čutim, kako važno je ono, kar odločuje moja notranjost, ter da opazujem, kako vpljiva na *noj um. Vi bi radi, da bi se ne smelo temu verjeti. Toda o tem mislim jaz drugači; v notranji tej sodbi jaz celo vidim naravno obrambo proti krivim zaključkom (sklepom) svojega uma. Še več, jaz se bojim, da bi o tej priložnosti Vi skrivnih nagnjenj našega serca ne zamenjevali Z onim, še bolj skrivnostnim glasom notranjim v nas, z onim glasom, ki se pritožuje in vpije nad temi sebičnimi odločbami, in kteri nas vodi nazaj na pot pravice, ako tudi bi se mi jezili. Prav to notranje čutenje je ono, kar narav čuti, ktera od svoje strani graja
laži zaključke umove. Naposled pa, kolikrat pač ne mora modroslovje samo, ukljub temu da tolikanj zaupa v samo sebe, zateči se k tej notranji sodbi, ktero sicer zanič-ljivo pogleduje! Ni li prav ta sodba pripravila Djjogena, da je Zenona, tajivšega gibanje, namestu da mu kaj odgovoril, vergel na tla, pa stopil čezenj! Zakaj ne ostajamo pri sebi? Med tem ko vse novejše modroslovje ne veruje v duhove, vzdigne se nenadoma Berkelev, terdeč, da ni telšs. Odstranite, odpravite vi notranje čutenje, pa pokličem skupaj vse novejše modroslovce, naj odgovorč temu strašnemu modroslovcu. Ah, kdo ne ve, da brez notranjega čutenja bi ne bilo skoro nobenega sledu resnice na zemlji, da bi mi vsi postali igrača najčudnejših mnenj, kakor bi bili že njih začetniki več ali manj pametni, izurjeni, okretni, duhoviti, in da bi naposled na sramoto lastnega uma skoro več ne vedeli, kaj verujemo ali mislimo! A ugovori? Res, so nekteri, kterih ovreči ne moremo; toda imenujte mi kteri so-stav (zistem), v kterem ne bi bilo ugovorov, ter povejte mi, ljubi moj, kako in na kaj n^j se odločim. Vi, mladenič, zdite se mi dobro odgojeni; a bodite odkritoserčni samemu sebi, prosim vas.a
To je res prav zanimivo, skromno, ponižno priznanje J. J. Rouseaua, kterega so liberalci slavili, ga slavijo in hvalijo, češ, da 8 svojim naukom je ne le pozemeljske vladarje, temveč tudi samega Boga vergel s prestola. Toda Rousseau je bil še toliko modroslovca, da je šel za glasom, v njem govorečim, ne le glede tega, kar je laskalo njegovi ničemurnosti, ter ga zapeljalo, da je oboževal samega sebe, temuč je ta glas tudi častil, spoštoval, kader ga je opominjal k ponižnosti in krasnim izrekom modroslovca apostola kerščanske vere: „V8e naše znanje je kerparija; toda vera je čverst temelj za ono, kar upamo."
Rousseau pravi o svojem dvojem dvoumečem nevernem dopisniku, da je dobro odgojen mladenič. I, seveda. Bil je dobro odgojen mladenič po modi, ktera odpada cd Boga, in ktera Boga zapušča, po tako imenovani modi modroslovnega veka. Bil je dobro odgojen. kakor si še dandanašnji prizadevajo lažimodrijanski od-gojevati mladino, smešno stopaje za onim „modroslov-nim* vekom, v duhu namreč, daj naj bodo zaničevali __ vero in ne verovali v Boga. Tako odgojenim ne koristi vklicevati: le odkritoserčni bodite samemu sebi! Ljudje, pregnano odgojeni, v namišljeni, krivi, avetnjaški mo^ ^ drosti, ter razvajeni tako, da ne morejo biti odkritoserčni
samim sebi, lažejo samim sebi, ker se ponašajo s tako imenovanim znanjem, slonečim na neverjetnem, pomanjkljivem, lažnjivem, izmišljenem podlogo. „0d-kritoserčen samemu sebi," da, to imej smisel in namen kakor: »posnsj samega sebe." Da pa človek pozni samega sebe, ne smč privoljevsti v to, kar mn šepeta slodej ni čem urnosti, kar iščejo besne strasti dana in serca, temuč mora obračati ee k notranjemu glasu, ki «ja opominja k ponižnosti, k naj višim in najlepšim mislim in čuteqjam, ter ta glas poslušati, a to pomeni: obračati ee k Boga. Toda tega ne morejo ljudje, pogreznjeni v zmotljivo mddrovanje, opiti s tem, ki si umišljqjejo, da so modri, ktere je pa obeedel duh ošabnosti in gerdobnosti. Taki dospevajo do breznmnoeti, ter ssmi sebe obožtgejo sli pa se valjajo po ostndni mlaki peajanstva v živinski nasladnosti, med tem ko sebe mislijo in čntijo za živinske ljudi.
Ker se starejši in novejši modroelovci zavoljo tega, da je Bog, nečejo izraziti o notranjem glasu svojega duha, kar v sercu čutijo, in kar jim je jasno o Bogu iz prečudnega vesoljstva v pri rodi, postali so tako mračni, tako nejasni, da sami sebe ne razumevajo, in zato jih morejo drugi še manj razumeti. A ravno v logičnih in metafizičnih nepristopnostih, ki so jih naredili ti modroslovci, se nahsja Arijadnin konec vere. Mi bomo poverhoma premislili nekoliko teh modroščin.
Spinoza, imajoč v modroalovju vidnejšo ulogo, ki ima velik upjjiv, je oznamenjal Boga kot edino, večno, absolutno sočestvo, ter pravi o njem, da neizmerno misli, da se neizmerno giblje in razprostira.
Lessing je obernil to na človeško dušo ter pisal: »Duša ni nič druzega ko mialeče telo; telo nič druzega ko raztegujoča se duša." Iz omenjene izroke Spinozove je izpeljano: »Absolutno, neizmerno misleče in šireče se bistvo, večns božja moč je, ktera je ustvarjala, kajti ona, večna moč, ne more biti brez dela. Bitje ustvarjenega snuje se potemtakem, kakor mu kaže ime, na nekem nasledku, ter nosi v sebi, kakor vse ustvarjeno, mero časa, ki se menja. Vsekako se ustvarjanje nadaljuje; ne bo li ustvarjanje večno kakor tudi Bog? Mera brezkončnega nstvaijevanja, in naposled tudi sama v misli merečega, to bo brezkončna mera. Moč je bistvo večnega sočeetva; vsi pridevki in premčni, vsa delovanja tega sočestva so predstavljene, prava, tvorns. Cas je le simbolična podoba večnosti; prostor je simbolična podoba občne neizmernosti in nerazdeljivosti."
Jasnejše, ker manj segajoč v znanost, pa bolj približujoč se veri, govori,Spinoza v sledečih stavkih: »Kolikor več ima kaka stvar realnosti ali resnične bivajočnosti, to liku več ima pridevkov, kteri ji pripadajo. Bog, samostalno bitje, obstoječe iz nezmernih pridevkov, s kterim vsakim se izraztge njegovo neizmerno, brezkončno, večno bitje, obstoji po vsaki ceni, to ne more biti drugače. Iz tega, ker Bog neizogibno mora biti, mora brezkončno slediti na končna bitja, t j. vse, za kar je neizmerna pamet sposobna. Božja pamet, božji um je vzrok stvari tako gledč njihovega postanka, kakor njihovega bitja in bist-vovanja; on se potemtakem bistno razlikuje od pameti in uma vseh stvsri. Bog v svojem bitju je eden ter isti. (.Jaz sem, kteri sem"). Ns noben drugi način, v nobenem drugem redu niso mogle postati stvari, kakor v kterem so postale, sredi največe popolnosti, ker sledč iz nsjpopolnejše naravi. Nihče nas ue more oberniti in pregovoriti, da Bog neče ustvariti vsega, kar je v njegovem umu popolnega, kakor on to pozni. Misel je pridevek božji, in to brezkrajni, nezmerni, izrezujoč njegovo večno, brezkončno bitje. V Bogu je tudi pomisel o njegovem bi^ju. Svet v imenu Bog in božja moč umeva svobodno samovoljnost; toda Bog tvori, dela, deluje tako neogibno, kakor sam sebe pozni, t j., kakor potrebno sledi
iz božanske naravi, da Bog sam sebe pozni, teko sledi iz nje tudi, da Bog deluje brezkončno, na brezkončni način. Pomisel Bo^ji, iz kterega sledi neizmerno na neizmerni način, more le eden biti, kajti brezkončni um ne obsega ničesar v sebi razen božjih lastnosti in božje naklonjenosti. Bed in zveza njegovih pomisli je red in zveza ustvarjenih reči samih, Karkoli brezkončni um pomisliti more, kakor nstrojevsjoče, zase obstoječe bitje, to vee pripada k večnemu samoatavniku, taki pa je Bog sam.*
Naveli smo več stavkov is 8pinoza, ker je on gledč nauka o Bogu znameoit postal z obzirom na taisti nauk drugih modroslovcev, akoravno so ga mnogi imeli za brezbožnika. Beroči pa to, moramo prašati, čemu se je ts umnik oddalil od izpovedi razodenja, ter se toliko trudil, lastno modrost svojo postaviti na mesto božjega razodetja, stoječega v sv. pismu stare in nove zaveze? Kako globoko stoji ta njegova modroščina pod nanki, ki jih imamo v katekizmu, po kterem se ima učiti vsaki otrok, da je Bog, kakšen je, kakšne so njegove lastnosti, da je vse ustvaril, kar namčrja, in kakšen namen ima s svojimi stvarmi. Toda, čudno, ta nauk o Bogu nagnal je Spinoza v taki strah, kakor tudi glasovitega prote-stanškega umnika in pridigarja Herderja, da je vskliknil: »Vozel je razvezan, in zlato v njem se nehajoče je pred menoj. Večna pomoč, moč vseh moči, je le ens, ter v vsaki lastnosti njeni, pa naj jo naš um še tako loči in deli, je enako neizmerna. Po večnih postavah svojega bitja je (obstoji), misli in delige Bog najpopolnejše, na vsaki mogoči način, ki se le misliti more. Ne le, da misli modro, misli so zgolj modrost; ne le, da so njegova dela dobra, ona so dobrota sams; in to vse ne šiloma, niti samovoljno, kakor bi moglo biti tudi nasprotno, ampak iz njegove notranje, večne, bistvene naravi, iz pervotne popolne dobrote, t. j. delavnosti." — Da to spozni, ni trebal protestanški dvorski pridigar še le premozgati in preriti modroslovnih rovanj juda Spinoze, ta nauk je mogel imeti on ko kerščanski pridigar in bogoalovec iz biblije pa evangelija. (Dalje nasL)
Duhovna zvezda.
»Zgodnja Danica" sicer ni glasilo zvezdogledov in njen vrednik zvezdarne nima; ali vendar — kdor bi se ozeral na njeno ime, bi utegnil tolmačiti iz njenega na-alova, da se peči z zvezdami.
Zvezde so: telesne na sinjem obnebji, iu duhovne v kraljestvu duha; in sicer te poslednje le na obnebji edino zveličavne sy. kerš. katol. Cerkve. Poslednjih ena se je ravnokar uternila in zašla na zemlji za vselej za goro, toda tako, da se še v vse večji lepoti prikaže v Božjem kraljestvu »vitlih nebes.
Naj čast bralci »Zgodbe Danice" blagovolijo sprejeti kratek opis te dtihovne, ravnokar na zemlji ugasnile zvezde; kar imenoval jo bom, in potem v kratkih potezah odkril njene svitle žarke. Ta duhovna zvezda je ravno umerli grof Rafael Aichelburg (r. Ajhelburg).
Rafael Ajhelburg je bil rojen na spodnjem Avstrijskem 13. maja 1854 in je bil sin določno katoliških 8taršev iz grofovske rodbine Ajhelburške.
Za svojega sina Rafaela časno in večno srečo skerbni starši oddali so ga kar v pervi mladosti č. o. jezuitom v Kalksburg v odgojo; in tukaj se je mladi Rafaelček navzčl duhi, ki je v poznejem njegovem življenji tako čudovito lepo in preblago vpljival na njegovo serce. Tukaj je storil on tudi terden sklep, da hoče vse svoje življenje zvestoBogu služiti in pozneje je vsako leto v praznik Marijinega brezmadežnega Spočetja z veseljem hitel
tjevK&lksburg,da leto za letom ponori vnovič ta svoj terdni sklep.
Dokončal pa je Rafael svoje študije — vse ,iz-verstno" — in po mnogem in različnem službovanji ga 1. 1880 najdemo na Dunaju, delujočega pri ministerstvu deželne brambe. V tej visoki službi zasvetil so je drugi žarek te svitle zvezde.
Tiha soba ojegovoga delovanja bila mu je pretesna in presuhoparna; vunkaj, vunkaj mu sili blago serce, in mu ne mirile, dokler si ne nsjdeta urno obilno posla; to je našel tudi Rafael kmalu. L. 1882 ga že najdemo sedeti pri večernih sejah Vincencijeve družbe*) pri konferenci sv. Štefana.
Tu je prihajal redno, vestno k družbinim sejam ; z veseljem je sprejemal prošnje ubogih in jih pri družbi podpšral; z veseljem je sprejemal po družbi podpirane uboge v svojo skerb in jim donašal vsaki teden del odločene podpore v njihova revna stanovanja.
Videl je tu pravo uboštvo in revšino, in blago njegovo mlado serce se je bolj in bolj vnemalo v ljubezni do ubogih. Pri teh prilikah je tem ubogim zraven, telesne hrsne delil tudi duhovno; tolažil in s tolažbo sladil je britkoet ubogim, ter celil jim pekoče rane. V resnici duhovit in prelčp je ta žar njegovega djanja, osobito, ako se oziramo na njegovo rojstveno plemenitost in visoko službinsko dostojanstvo.
Ali za blagor ubogih vnetemu sercu Rafaelovemu tudi to, po okolišinah sem ter tje silno težavno delo Vincencijevega brata ni zadostovalo; lelokrog Vincencijeve družbe je obširen, prevelik, da bi le malo društvenikov zamoglo vspešno delovati po namenu te preblage družbe. In kaj stori v to naš Rafael?
Naš Vincencijev brat si prizadeva na vso moč, da prelepi družbi pridobi mnogih novih moči; sosebno si prizadeva pridobiti mladih sere — junakov, ki naj bi v družbi delali v blagor ubogim. In imel je-pri tem vabilu v resnici premodro misel; rekel je namreč: Naj mladi Vincencijevi junaki enkrat ugledajo in ogledujejo pravo istinito siromaščino, potem si bode marsikteri gotovo z veseljem pritergal kak goldinar pri svojih nepotrebnih izdajah, s kterimi bodemo potem razveseljevali uboge stradajoče. — Gotovo, plemenita misel, plemeniti čin! — O, da bi vsaka, tudi ljubljanska Vincencijeva družba imela obilno takih junakov!
To delovanje je opravljal Rafael prav do 1. 1885 ; zdaj pa je moral na novo službo; in v žalost Vincencijevi družbi ter po družbi podperanim ubogim zapustil je Dunaj 1. 1885.
Blago to serce namreč ni ostalo skrito in toliko blagi Rafael postal je c. kr. okrajni glavar v Lilienfeldu na Spodnjem Avstrijskem. Junak ostane pa vedno junak; in to je ostal Rafael tudi v tej svoji novi službi; ostal je stari junak in postal nov junak po novih čednostih; in naj kratko spregovorim o njih.
Kot c. kr. okrajni glavar je živel med ljudstvom in je živel tudi za ljudstvo; po svojem občevanji je poznaval ljudstvo in ljudstvo je spoznavalo njega; in čudovito je, kar nam njegov življenjopis govori o njem v tej novi službi. Pravi namreč:
Ves ta Lilienfeldski okraj je gorat, tedaj težaven; ali Raiael se ni nikakor in v ničemur ustrašil hribovitega sveta. Bil je dober peš#c in vsled te svoje telesne
*) Ako bi kteremo čast. ,,Daničarjnu delovanje in notranja oprava Vincencijeve dražbe morebiti nesnana bila, nsj si blagovoljno priskerbi knjižico: „PetdesetletnieaVin-ceneijeve dražbe," iadala ^katoliška dražba na Kranjskem" 1883. In ko bi Želel ket od pristopiti, nsj se oglasi pri predsednika prečast. gosp. proitu dr. Ant. Jarcu v Ahmčičevi hiši oa starem tergo.
zmožnosti je obiskoval vse, tudi naj bolj oddaljene kraje svojega glavarstva, da je spoznoval ljudi in njihove potrebe; in na teh svojih potovanjih je ljudšm zraven svojega službenega vradovanja delil tudi potrebnih naukov.
Kjerkoli je bila vstanovljena šola, ondijevselej pristopil; tu je poslušal, spraševal, navduševal; in rekel je pogosto, da vživa pri teh nedolžnih, odkritoserčnih sercih otroških naj slajšo zabavo. Mladino je ljubil prav posebno, jo je pa tudi pridobil vso za se!
Ne le v šoli, tudi zunaj šole je vedei in znal ljubezen nedolžnih sere si pridobiti. Otroci po vsem glavarstvu so blagega gospoda kmalu spoznali in se mu vdali prav iz serca. Kadarkoli gre namreč naš Rifael skoz vas, hite otroci skupaj, obdajajo gospoda in mu poljubujejo roke. V kratkem poznal je vse in še po imenu; in v sredi teh malih stoječ popraševal jih je to ali ono; n. pr.: so li zdravi oče. mati? So li dobili obljubljeno obleko? perilo? obutev? i. t. d.
Neprecenljiv dobrotnik bil je naš Rafael u b og i m; nad vse cenil je uboštvo. In čudovito je, kar je on pri tolikih svojih opravilih še posebej storil ubogim.
K ubogim hodil je pogosto, sam, tudi v naj višje oddaljene kraje; seboj je nosil sam jedila, zdravila, obleko i. t. d.; sosebno v zimskem merzlem času je razdelil veliko tople obleke ubogim. Veliko. veliko dobrega pa je skrito in še le po njegovi smerti sliši se tu ali tam vedno kak neznan čin njegovega usmiljenja.
Tako n. pr. sreča neki dan, precej po božičnih praznikih, nekega ubogega; ustavi ga na potu ter popraš* : Mu je li božični Jezušček kaj prinesel? In ko mu ta ubožec odgovori, da mu ni ničesar prinesel, poseže v žep in podaril mu je vso imovino, kolikor je denarja ravno imel pri sebi.
Ne manj od ubogih bili so mu pri sercu bolniki. O njegovem času zadele so dva kraja kužne koze; brez strahu, da bi nalezel bolezen in po njej mogoče smerti. hiti po dokončanem službinem delu v one okužeue kraje, hodi po hišah, tudi naj bolj oddaljenih; tu podučuje, tolaži, ukazuje ter pazi, spolnuje li zdravstveni svfct svojo dolžnost, ali ne, ob enem sega še globoko v svoj žep.
Pozabil ni v svojem poslovanji tudi delavcev, kajti teh ie ondi v mnogih fabrikah veliko. Ljubil jih je in ljubljen bil je od njih. In to svojo ljobezen do njega so jasno razodeli ondotni delavci o tej priliki. V neki tovarni so ustavili delavci delo, kujali so se; komaj zvč o tem naš c. kr. okrajni glavar, se urno napoti tje in sicer brez vsega varstva, čisto ssm, kar v svoji navadni obleki. Pogumno in zaupajoč v Božjo pomoč stopi med stotine razdraženih delavcev; tu med njimi stoječ prične govoriti, podučevati, pojasnovati. In glej! Do solz ginil je razburjeno ljudstvo; umiril je delavce in nazaj spravil k delu. — „0 sv. ljubezen! Močneja si ko močna žendarmerijska ali vojaška kolona!"
Tako je bilo Rafaelovo delovanje do bližnjega. Silo spodbudno je bilo njegovo življenje pri spolnovsnji dolžnosti do Boga.
Takč le pa je žive): Vsaki dan ob 6 videli so ga ljudje pri sv. maši, in vsako leto na veliki četertek je očitno stopil k svetem Obhajilu z množico vernega ljudstva. Med tem je kot soseben častilec Marijin z velikim veseljem zahajal v Marijino Celje, Iger je vselej opravil spoved in sv. Obhajilo; in v mescu majniku 11., v kterem je ta blagi mož umeri, je bil že trikrat romal v Marijino Celje.
Ako zdaj ta kratki popis povzamemo, kaj t s, čast bralec! koliko svitlih žarkov nam je zasvetilo od te krasne duhovne zvezde! Res, lepo lepo jo svetila; toda vsemogočnemu Stvsrniku je dopadlo, da nsj se ona za-
sveti še ▼ blažjih prostorih: v nebesih. In Božja volja naj se je zgodila.
Nekega dne, bilo je 21. maja, pri silni vročini gre od svojega vradnega poslovanja proti domu; izvoli si pa težavno pot čez gorovje, kjer je obiskal ondi oddaljene hiše; na tej pretežavni poti pa je vročina in pot privzročila preblagemu gospodu vnetje možgan in — v treh dneh bil je naš Rafael merlič.
Premili zvonovi Lilienfeldaki zapeli ao tužoo in — pretužno ao klicali čez hrib in plan, tje do naj bolj oddaljenih hribovakih koč, da „očeta ubogih0 — ni več!
Nepopialjiv prizor pa gledal je Oče nebeški pri Rafaelovem pogrebu, in z Očetom nebeškim njegovi otroci na zemlji.
Med obilno goapodo bilo je videti ailne trume ubogih; aolzč v očeh, aolze v aercu motile ao a svojim šumenjem mirno tihoto! „In slišal aem glaa, kakor šum veliko vodaM (Skriv. raz. 19, 6.) In vsi ti premnogi, dolinski in hribovski ubogi pri groba, utopljenih v hvaležnih solzah, oh! kako milo so oni vsi klicali na tihem k nebo in nebeškemu Očetu: „Glej! Oče »»naš!** — Mi ubogi, mi smo bogastvo Rafaelovo!" — Kaj ne, preblagi bralec! kaj ne: .prekrasno bogastvo,* kakoršno si je to preblsgo serce nabiralo v mladosti in ai ga nabralo, ker Rafael jo amerl v svojem ravno pričetem 33 leto.
In k aklepu le kratko vprašanje: preblagi bralec, ti morebiti dopada to življenje in to bogastvo? In rečem s av. piamom: „Pojdi in delaj tadi ti tako! (Lak. 10, 37.) (Po „Vtldu.")	Janez Kobilica.
Kaj ti je misliti pri kajenji ali incenziranji?
Da ae pri cerkvenih opravilih kadilo zažiga, to je silo atara šega.
Kajeoje pri cerkvenih obredih v novi zavezi močno olepšuje božjo alužbo in ima skrivnostno pomene.
Kadilo se na oglju zažge in ima prijeten dob; to kaže, da tudi naše življenje mora biti nekak žgavni dar. Ogenj ljubezni do Bogi mora vso našo 4janja vžigati za Božjo čast in za Bo^jo alužbo.
Kadar tedaj vidiš dim kadila kviško so dvigati in čutiš njegov prijetni duh, spomni se, da k božji alužbi moraš rad hoditi in ne priailjen, ta tvoj dar bodi rado-voljen. Pri sv. maši in pri vsaki božji službi so tako lepo obnašaj, da se bo vsa tvoja pobožnost kakor prijetni duh kadila k Bogu povzdigovala.
Kauilo naravnost pomeni tadi molJtov. Dim kadila se dviga kviško; ti pa misli takrat, da tadi tvoja molitev se vzdigati mora v nebesa, k Boga. Zato moli mašnik: „Naj se dviga zviško, o Gospod! moja molitev, kakor prižgano kadilo prod tvojim obličjem!" (Palm. 140, 2.)
Sv. piamo nam molitve avotnikov prod oči atavi kakor »lepe dišfla v zlatih pooooah," in to zlate posode „starašini v rokah nosijo pred prestol Božji." (Razod. 5, 8.) Molitve, počeše vanja, zahvale, prošnje, lepi občutki, bogoljubni zdihi verne množice v cerkvi se tedaj kakor lepo dišeči dim kadila vzdigajo iz hiše Bo$e v preoveti tempelj nebeški in prihajajo do Božjega sedeža. Kako močno tedaj mora kadilo vernike baditi, da naj včrao molijo in so častitljivo obnašajo pri sveti maši in drazih cerkvenih opravilih.
Zdaj P« nasproti prevdari, če taki oblaki kadila grsjo v nebesa tudi od tistih, kteri se v cerkvi gerdo obnašajo! Kakošno zadolženje ai taki na včst nakladajo!
Lepi dah kadili se razširja po vsi cerkvi; tako se od Boga podeljene milosti razširjajo na vernike po vsi cerkvi, — pa le na tiste, ki bogoljubno molijo, pre-
mišljujejo, Bjga častč in hvalijo. Zato mašnik pri vsaki veliki sv. maši, kadar dar kadi, tako-le moli: „Le-to prižgano kadilo, od tebe blagoslovljeno, naj se vzdignje gori k Tebi, o Gospod! in naj prihaja doli na nas tvoje usmiljenje !4
Kajenje pri svetih opravilih nam kaže, da moramo do svetih reči imeti spoštovanje in češenje; zato mašnik ne kadi le samo Sv. ReŠnjega Telesa, ampak tudi svetinje svetnikov, evangeljske bukve, celebranta, duhovstvo, in o prilikah tadi drage. Kdor tedaj kajeoje sprejme, ko je „incenziran," je s tem počešen kakor Bogu posvečena stvar; spominja pa naj se, da mora res tega počešenja biti vreden, in potem se zlije tadi nad njega Božja milost in dopadajenje. Kako lep in spodbuden pomen ima tedaj kajenje! Blagoslovljeno kadilo se šteje k rblagoslovflom" ali „sakramentalom,u je tedsj pomoček božje brambe in blagoslova. Z znam-ujem sv. križa in z molitvijo sv. Cerkve dobi kadilo posebno moč preganjati in odvračati od duše hudobnega duha, ujegovo zvijačo in zlobnost, in ta pomoč je posebno potrebna tudi pri avetih opravilih. Po rimakem Pontifi-kalu škof, ko novi oltar poavečuje, moli in Boga proai, „naj se blagoslovi in posveti, da pred njegovim blago-dišilom beže vse bolezni in slabosti, vse zalezovanja hudobnega duha in da z drago kervjo Kristusovo odkupljena stvar (človek) ne bode nikdar ranjena od griža brezbožne kače."
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz LJubljane. Procesije v prečaatitljivi praznik av. R. Teleaa ao ae pri vgodnem vremenu lepo doveršile; naslednjo nedeljo pa jih je neatalno vreme nekoliko motilo; frančiškanska je zamogla samo dva blagoslova opraviti zunaj, drugo se je doveršilo v cerkvi. Enako je bilo pri št jakopski. — Kar tiče red pričnjočib, bil je še dosti spodoben, posebno kar 'jih je bilo bližej pre?v. Rešnjega Telesa. O tacih, ki ne pridejo k procesiji, ampak le zijale past in prodajat, se pa slišijo marsiktere pritožbe. Posebne graje in še kaj hajega vredni so tisti, ki pokriti ob straučh tišš za godbo, kakor tudi drugi, ki s pokrivali na glavi procesijo srečujejo ali pa pokriti zijajo ob straneh in komaj takrat, ko se s presv. Rešnjim Telom memo gre svojo klofeto malo vzdignejo. ..Beduini," ali ne veste, da se pri procesiji moli, da bi Jezus blagoslovil našo deželo, vse staoovnike cesarstva, polja, io odvernil strelo, hudo uro itd.; vi pa se vedeti, kakor da vam je vse eno, če so naše mesta in vasi, ljudje in vse stvari srečne ali nesrečne, vaši domači zdravi ali bolni, zadovoljni ali lačni in stergani?! Sram vas bodi! — Pri vsih procesijah, tudi križev teden, zahteva keršaostvo in olika, da so ob strančh stoječi ali srečajoči tako dolgo odkriti, da vsa procesija memo odide. Če pa eni bogoljubno molijo in med tem dragi Božjo pravico dražijo, kako nas bo Bog uslišal?
Iz Ljubljane. V MarijaniŠJd kapeli je prod kratkim umetnik gosp. J. V ur ni k iz Radolice postavil lep altar, ali natančneje rečeno, nastavek lepi menzi, ktero je bil izveršil že ia kapelično blagoslovljenje (26. nov. 1885). To jo res prelepo delo, in za malo ceno. Čuditi se je, kako da navadni rajav laziran les s pripomočjo štedljivega pozlačenja in nekoliko barvanja („intarzijaturna posnema4) zamore tako prijeten, tako prozaičen vtis napraviti. In podobo sv. Janet* Kerstu., sv. Jožefa ter posebno glavna Matere Božjo kačo krasno so v svojih barvah na takem altaiji? — Kar p* altar še pooobno povzdiguje, je to, da se je pri njega načerta
vseskozi ozir jemal oa cerkvene (liturgične) zahteve. Od tod lepa prostorna menza, na kteri svečniki ne delajo napotja; imajo namreč lastno stopnico (Leuch-terbank), na kteri stoji tudi tabernakelj, tako se da odpirati brez premikanja kanonske table. Od tod tndi široka nastopnica („pradella") in široke, pa nizke altarne stopnice. Za olepšavo s cvetlicami so prostori za svetilniki kar nastavljeni, posebno ob strančh tabernakeljna, ki bogateje pozlačen se s tronom kaj vgodno odlikuje kot sveta hišica Božja. — Izdelana je silo natančna, kakor sploh Vurnikova dela; vsak ornament kaže umetniški okus; zato se pa tudi splošno hvali.
Popolnoma stično je imenovani umetnik ravno tam postavil o letošnji Veliki noči p r i ž n i c o; zopet le natorni laziran les pa, lepo razdeljeno pozlačenje (bogateje v petih predelih s Kristusovim obličjem in s simboli ss. evangelistov.) In zopet, kaao dober vtis; kako pripravna je za govornika!
Sploh, ako stopiš zdaj v kapelico ter ugledaš ravno omenjene reči, pa nožne klopice za dečke v lepo (in prav ceno) malanem svitlem prostorji; hvalil bodeš Boga z vodstvom vred, da se je toliko delo, iu tako srečno izveršilo v malem času in ob ne prehudem dolgu.
Ene reči sedaj še manjka kapelici k polni slovesnosti službe Božje (ktera se godi vselej z vso spodbud-nostjo), namreč lepemu petju dečkov ter čč. šolskih sester podlaga orgeljnega glasu. Kako krasno bi donele male orgije v tem Marijinem svetišči; kako bi zaljšale prazni korni prostor, ki se zdaj tako žalostno zlaga z lepo kapelo! — Znabiti ganejo te verstice kako dobrotno serce?
V Gorici je tudi bilo dijakom prepovedano vdeležiti se procesij sv. R. Telesa. Vzrok boje bilo je sedanje nestalno zdravstveno stanje in letošnja vročina. Procesija pa Se ni mogla slo?esno veršiti zarad slabega vremena. Tedaj dvojno veselje za »brate masone." Popoldne je bila pri lepšem vremenu procesija na Kostanjevici, ktere se je vdeležilo brez števila ljudstva. „3očau ne vč povedati, če so z žveplom in apnom kadili ali ne one, ki so se vračati od procesije.
Od sv. Antona na Pohorji, meseca junija. (Strela v cerkvi). Sv. Anton na Pohorji je od nekdaj sloveča božja pot, ktero že od starodavnih časov obiskujejo od blizo in daleč pobožni romarji, zlasti pa od Podravja, kakor Lembaha, Sevnice, Ruš, sv. Lovrenca, pa tudi od slovenjegraške strani. Čeravno so zadevale to cerkev zadnji čas zaporedoma velike nesreče, tako n. pr. popolni požar cerkve in nekoliko pozneje farovža, je vendar cerkev, stoječa na hribu, danes od znotraj in zunaj perva hiša božja vse Vuzeniške dekanije, krasno opravljena in prenovljena. Tudi letos je že na binkoštno nedeljo bilo več 8sv. maš in privrelo ogromno število romarjev k sv. čudodelniku Antonu Padovanskemu. Bila je prava gnječa že pred cerkvijo, kakor tudi v cerkvi, vendar vreme je obetalo ostati lepo in nobenemu ni bilo žal zarad dolgega pota, kterega je od doma sim na hrib storil. Pozvonilo je k deseti sv. maši, slovesnemu opravilu. Reči se mora, da so bili verniki veseli vbra-uega in veličastnega petja in spodbujeni k pobožnemu življenju po božji besedi, bi se biti veseli vračali, naj bi se ne bUo h koncu nekaj pretresljivega zgodilo. Dokler smo biti namreč v cerkvi, prevleklo se je nebo e temnimi oblaki, zagromelo, dvakrat, trikrat, naposled pak oo je ulilo močna ploha. V cerkvi je bil dušljiv zrak, dasiravno oo imeli vrata odperta. Ravno so prejeli verniki blagoslov z Najsvetejšim in pričelo se je darovale okolo altarja. Dovolite, da vam sedaj sledeči prizor malo popišem.
Stopim s kora k velikim vratam. Tukaj so se ljudje kar suvali in gnetli, ker nobeden se ni upal zarad dežja na prosto. Jaz komaj pririjem skozi množico ter grem urno domu. Prišedši do pervega hrama, po-stojim zunaj pod kapom, se ozrem, ker mislim ugledati kterega znanca; a v tem hipu se zabliska, zagromf grozovito, očitno je bilo, da je blizo treščilo na oni strani, kjer stoji cerkev. Ker tudi smrekov gozd ni bil daleč od cerkve, menili smo vsi tam navzoči, da je bila kaka smreka žertev te ognjene iskre, a kmalo smo zvedeti, da je strela priletela v cerkev in napravila tukaj grozno gorjč. Kakor navzoče priče pripovedujejo, priletela je skozi obok, ter razsajala po stolčh in ljudčh. Bila je ena žena mertva, a veliko več omamljenih, glas orgelj in petja ie utihnil, a po cerkvi je nastala gnječa, razlegalo se je vpitje, jok in stok! Vse je derlo k vratam, pa malokdo z veselim sercem; vsak je imel v cerkvi koga, ki bi ga ne bil rad pogrešal. K sreči strela vendar ni vžgala, pač pa so se zagojzdila vrata z verniki, ki so padati kakor suopje in strašno kričali. Perve bližje vrat so poderli na tla in drugi so za njimi po stotih in glavah iskati izhoda na prosto, in kdor ni bil po puhu omamljen, bati se mu je bilo, da bo tukaj po-hojen. Ta in oni zlomil si je roko, nogo in še kaj več. Pohojeni so bili okervavljeni, po streli zadeti pa černi v obraz in z odpertimi ustmi. Kratko, to vam je bil grozen prizor, kakoršnjega še ni bilo videti. Žandarja sta celo z bajoneti morala napraviti nekoliko reda, da so zamogli verniki bližje vrat vstajati in iti ven. Bivšim v cerkvi bilo je zarad sopara in strele dušljivo iu neprenosljivo: mnogoteri so iz cerkve prišli na prosto razcapani in raztergani ter pogrešali tega in druzega. Pa še druga nezgoda. Omamljenim in omedljevim ni bilo mogoče kmalo pomagati, kajti še vode ni bilo dobiti.
Iz Tinijana pri Paznu. Ljudje, ne žalite Boga v cerkvah in pri cerkvah: začelo ie vanje treskati! — Primorski časniki naznanjajo naslednjo strašivno dogodbo:
Binkoštni praznik med veliko mašo okoli '/,12 je strašno trešilo v Tinijansko cerkev, napolnjeno z verniki, ravno pri »Lavabo." Kjubu kalamiku na stolpu je strela šinila v cerkev pri velikih vratih pod orgijami. Švignila je na okrog, poderla na tla veliko oseb ob desni in levi, na koru in pod korom. (Tedaj ondod, koder se mladina velikrat rada slabo obnaša. Vr.), pravdo, da čez 100 osčb je na tla pobila. Štiri osebe bile so kakor smertno zadete in so bile v nezavednosti. Strahovit je bil trenutek za vso cerkev! Krič, zdiho-vanje, jok gnječa proti velikemu oltarju, beg iz cerkve, vlačenje zadetih iz cerkve med gosto ploho, hiteuje ljudi iz bližnjih hiš — gledat, kaj da je! Orgije so utihnile, petje obmolknilo, tudi slovesna sv. maša se jo pretergala, nadaljevala pa se je tiha maša, ko so oe ljudje malo strahu oddahniti. Po sv. maši so molili lavretanske litanije v zahvalo, da se ni zgodilo hujšega, zakaj misliti so, da mora nektere stotine ljudi biti mertvih. Čveteri dozdevni mertvi so biti tudi rešeoi in sicer po skebljivoeti žandarjev, ki so vredni imenovani biti, namreč gg.: načelnik Val. Rogač iz Kanala, Pavel Pernič iz Draguč-a, in Ant Poženel iz Tersta. Tudi g. Danek z železnice je bil prihitel še o pravem času. Brez pomoči teh človekoljubov bili bi zadeti gotovo umerli. (Eco di Lit.)
Iz MižiSke doline piše se v „Mir." Binkoštno soboto so po železnici priderdrali »nemški in avstrijanski planinčarji" iz Celovca v Pršvale. Pregledovali so Mine, po mastni južini se podati v Lieše in odtod na Sent-Uršeljsko goro. Zjutraj—sv. binkoštno nedeljo — so božjo službo opravljali po novi šegi in so ob 9tih
podali ▼ Kotijo, kjer ao pri kisli rodi todi po novi šegi obhajali popoldansko božjo slnžbo. Slovenci, ki oo zvesti in terdo deržijo sv. katoliške vere, in so navajeoi postne dni in visoke praznike obhajati po framasonsko, so z glavami majali in obžalovali, da olikani meščani tako žalijo verski in pobožri čut zvestih katoličanov 1
Spoštovanje divjakov do sv. Odeta.
Opat Lakombe je na svojem potovanju ostal nekoliko časa v Kanadskih gozdih pri divjem narodu v Ameriki. Nekega večera mu prinese hitri sel od sv. Alberta, poslan od prečast. Grandier-a, različna pisma. V opatovi koči je bilo ravno pričqjočih nekaj divjakov iz gozdov. Se vč, da je opat pisma precej odpečatil in prebral; kajti večkrat preteče leto in dan njegovega apostoljskega poslovanja, ne da bi kaka naznanila prejel iz olikanega sveta.
Najpervo je bral pismo od sv. Očeta, od katerega mu je bil gosp. Grandie poslal prepis. Divjaki so opata molčč in prav verno opazovali. Kar mu star poglavar seže v besedo ter vprašal: »Ali ti je papir, katerega imaš. prinesel dobra naznanila, ker se ti vidi, da si zadovoljen?41 — »Da," odgovoril je gospod, »to pismo je od poglavarja vseh vernih, namestnika Jezusa Kristusa na zemlji, in njegove besede prinašajo veselje in tolažbo povsod, kjer jih njegovi otroci slišijo*... „Kako mu je unč,* praša glavar... »Pij IX.* — To je le vernim dovoljeno, to veličastno ime izgovarjati, mi tega gotovo ne smemo ?" »Gotovo, tudi vi zamorete in smete, saj ste katekumeui (učeoci za sv. kerst) in bodete tudi kmalu otroci Pija IX." — »O tedaj nam še mnogokrat ponovi veliko ime poglavarja sv. Cerkve, da ga zamoremo za tabo izgovarjati." Misjonar, ves ginjen, jim je ponavljal visoko ime »Pija IX.M ,Nato sem bil priča," tako se glase njegove lsstne besede, »redkemu prizoru iz svojega življenja. Stari glavar se je vzdignil z drugimi vred iu njegov obraz se je nekako razvedril."
Nato je glasno zaklical: »Pij IX." in vsi drugi z njim »Pij IX!" *ZdajM je stari glavar nadaljeval, »pokaži mi kraj v pismu, kjer je roka očetova svoje ime vsemu kristijanstvu zapisala." Misijonar mu spolni željo. Glavar poljubi mesto z ginljivim spoštovanjem, s presunljivo ljubeznijo, in vsi drugi ravno tako. Solze so mi prišle v oči, ko sem videl, kolik vtis dela ime našega sv. Očeta v sercih divjakov, ter mislil sem si, da je to pač prošnja za zamero in zadostovanje za sramotenja, katere temu imenu dostikrat delajo narodi, ki se »civilizirani" imenujejo!
Breve Apostolicnm spectans piani utriusqne sexus fidelinm unionem „vivi Rosarii" in Dioecesi Labacensi.
LEO PP. XIII.
Venerabilis Frater Salutem et Apoetolicam Bene-dictionem. Ezponendum Nobis curavisti in ista tua Labacensi Dioecesi institutom esse piani utriusque sexus fidelium unionem, quae »vivi Rosarii" ouncupatur. In hae propter Sodalium numerum usus in val uit, ut quin-deni nnam rosam, seu turnam formarent, quorum qoisque quotidie unsm S. Rosarii decsdem aibi pro mense prae-stitutam, reeitaret Cum vero ex Nostro Decreto distri-butio per so rte 03 postulatur, ut fideloo Indulgentias lucrentur, atque in ista tus Dioecesi Labaeonsi haec ratio adhiberi omnino noo poeeit, auctoritate Nootra Apostolica tibi, Venerabilis Frater, liceotiam coneedimus, atque indulgemus, ut posthac siogulis membris cujusvis rosae
usque ab initio eorum inscriptionis certum mysterium per mensem assignetur, quo mense elapso, iidem omnes Sodaleo ad mysterium sequens quoque mense progre-diantur, ita ut mysteriis omnibus absolutis iterum a primo eis assignato incipiant Indulgemus praeterea, ut si quae conditio in priori Nostro Decreto praostituta in vetorum Sodalium inscriptione servata non sit, iidem votereo Sodales in bane piam unionem rite inseripti Auctoritate Nootra Apostolica habeantur, atque condi-tiones hisce litteris Nostris praefinitas expleverint, Indulgentias omnes piae Unioni »Vivi Rosarii" concessas lucrari possint, et valeant. Non obstantibus Nostra, et Cancellariae Apostolicae regula de non concedendis In-dulgentiis ad instar, aliisque Constitutionibus, et Ordina-tionibus Apostolicis, ceterisque contrariis quibuscumque. Datum Romae apud S. Petram sub annulo Piscatoris die xxvij. Novembris MDCCCLXXXV. Pontificatus Nostri Anno Octavo.	M. Card. Led6chowski.
(Iz Ljublj. Skof. lista)
Ss. Peter in Pavel.
Svetnika blaga, prečastita, Pervaka zmed apostelj nov! Iz raja milo se ozrita Na čedo ubozih vernikov.
Gospod je tebi, Peter sveti, Izročil ključe bil zaršs, O daj narodom vsim odprčti Prihod do blaženih nebes.
Da Jezus Bog je, edino pravi, Slovesno vterdil si spomin; Gospod prijazno te pozdravi: »O blagor tebi, Jonov sin!"
Glej, tebe je Gospod odločil, Naj višji Cerkve si pastir; Ovčice svoje ti je zročil, Jih zbiraš, hraniš dušni mir.
Gospoda si priserčno ljubil; Naj ljubše v varstvo ti zroči; Da nihče, ne bi se pogubil, Za to skerbiš na vse moči.
Ti Cerkev vedno varno vodi, Ji sprosi milost vsih vir; Spoznan od vsih narodov bodi, Ko prave Cerkve vsih pastir! —
Izvoljena Bogu posoda Res, sveti Pavel, ti si bil; Imš ti nesel si Gospoda Nevernikom, si jih učil.
Narodov si apostelj blagi, Serč&n, nevtrajen noč in dan; Zaklad si Cerkve čuval dragi, Apostelj nov ti velikan!
Prestal za Jezusa premnogo, Imel nezmčrno si nadlog; Učil človeštvo si ubogo, Da Kristus le je pravi Bog.
Vsej zemlji lice si prenavljal, Za slavo Božjo neugnsn,

Keršanske občine T8tanovljal, Se trudil za-nje noč in d&n!
Branftelj vere nevstrašljivi, Za Jezusa terpel vesčl; V plačilo venec nezvenljivi Od Njega ai zato prejel.
Svetnika blaga in častita, Stebra keršanstva slednji čas, Za čedo svojo dans prosita, Ne zapustita nikdar nasl
L Z.
Lurški Materi Božji. •)
Tebi Marija, naj pesmi donijo, Serca Te ljubijo naša gorko, Zvoljenih trume Te v raju slavijo, Angeljaki kori Ti hvalo pojo; Vendar oziraš od sedeže slave Se na pregnance v dolini solzd, Lajšaš, odjemlješ jim bol in težave, Dvigaš v nebosa jim misli duh&.
Lurške dobrave si, Mati, zvolila, Milost da svojih odpiraš zaklad. Tužnih kaj solz si že tam posušila, Sercem brezupnim povračala nad. Bevni si se pastarici kazala, Drago je Tebi le čiato serce, »Čisto Spočetje," tak sama si djala, Divno je Tvoje in slavno ime.
Romarji k Tebi hitijo premnogi, Polni težav in prevročih želja; Ti jim pomagaš v prebritki nvdlogi, Naglo jim zgine bolest iz serc&. Tvoje svetišče bogato se sveti Kamenov drazih, srebrš in zlat&; Milost sprejetih spominki nešteti Bolj še od demantov kinčajo ga.
Zdravje bolnikov se zoveš, o Mati, Zgodnja danica, kristjanom pomoč, Moreš in hočeš Ti vsim pomag&ti, Kadar preganja terpljenja jih noč. Vir čudotvorni iz skal si zbudila, Zdravje povrača, slabotne krepča, Vendar še terša si tla omečila — Grešnikom tajala lčd od serca.
Brani Gospodovo čisto nevčsto, Cerkev Ti brani z mogočno roko, Varuj pastirja najtfšega zvšsto, Čedo da zvoljeno pelje v nebo. Dolgo še Petrov čolniček naj vodi Leon trinajsti ko »Luč od neba;tf Zarija svitla Ti vedno ž njim bodi, Lepa kot luna brezmadežna vsa!
Varuj pravične vse grešne zmotnjave, Limbar ohrani nedolžnim krasan, Grešnikom milost izprosi vsem sprave, Cena so draga Gospodovih r&n. Skliči vse skupsj ovčice zgubljene, Dobremu pelji pastirju nazaj, Sreče odpiraj jim vir zaželjene, Božje ljubezni razkrivaj jim slaj.
Mati premila, pomagaj povsodi, Tužno kjerkoli solzi se oko, Mila toližnica vedno nam bodi, Dokler popotniki v tujini smo. Kadar pa nagne se dan nam telesni, Pelji v domovje zveličanih naa, Tukaj ko vgasnil nam svit bo očesni. Luči nebeške prižigaj nam kras. M. St.
Poje se lahko po naperit pesni: poslaviti."
„Tebe Marija želim
Razgled po svetu.
V	Belgiji liberaluhi z zobmi škripljejo od jeze, ker so pri volitvah gerdo propadli. Čez polovico večine imqo katoličani. Dežela je slovesno pokazala, da je sita liberalnega gospodarstva.
V	Bratislavi je bilo 26. rožn. 25 bogoslovcev za mašnike posvečenih, le 25 za naj veči škofijo na Nemškem.
Poznansko si je poslednjič dobilo nadškofa preč. g. Dinderja, kteri je bil z velikimi slovesnostmi vsta-novljen. V svojem govoru v poljskem jeziku je opomnil nadškof, daje z bridkim sercem prevzel butaro, ki so mu jo naložili sv. Oče, in upa, da bode duhovstvo z njim delalo v edinosti. Govor je bil sprejčt z zaupanjem.
Nadškot v Freiburgu postane milgsp. škof Roos.
Mogunški kansnik dr. Haffoer je izvoljen za on-dotnega škofa.
Na Galiskem je po 44 občinah toča vse potolkla. Tudi po več občinah Istre, zlasti pa v Dragatušu, je toča tako hudo pobila, da so zaterti vsi pridelki. Enako je binkoštno nedeljo toča okoli slovenske Bistrice napravila znatno škodo.
Kolera po Laškem še mori. V Brindisiji je 23. rožn. zbolelo 18 ljudi, umerlo 7; tako tudi drugod bolj posamezno.
Na Sazavi reki na Češkem se je čoln prekucnil, ker reka je bila zarad deževja narasla, in vsi ljudje so potonili; 22 otrok (birmancev, in 3 odrašene merliče so do 23. iz vode izlekli.
Mundus vaeclamat. V Terstu se je to poletje nenavadno veliko ljudi na umu zmešalo, še posebno med delavci in rokodelci. Ni čudo, ker na ta stan dan danes vse preži, da bi prav mnogim možgane zmešali. — Zarad ponočnega razsajanja so zaperli te dni kacih 5—6 rokodelcev. Tudi po Ljubljani navadno okoli polnoči rjovejo domu neki ljudje, ki so vredni, da bi jim policija hlače pomerila.
Močno razširjena je v Terstu otročja bolezen, ki jo imenujejo »rubad."
Na Ljubljanskem Mahu je velika povodenj menda naredila blizo 100,000 gld. škode. —
Bratovftke zadeve.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Otrok, da bi se obvaroval volkov. — Neka pošast, da bi se saj v človeka spremenila, če že nikakor ne v katolišzega kristjana! — Družina v prav hudih dušnih in telesnih zadregah, da bi se iz igih rešila na priprošnje N. lj. G., sv. Jožefa in sv. Antona. Zahvalo po uslišanji se naznani. — Soprog in soproga se v silnih dušnih in telesnih stiskah goreče priporočata v bratovsko molitev za pomoč in hočeta zahvalo očitno naznaniti, ako bodeta uslišana na milostne priprošnje N. lj. G. presv. Serca.
Z i * - -
Zahvale.
Meni se je bodo godilo zarad službe, ker nisem dobro zdrava in bi rada dobila tako službo, da bi bila bolj lahka in da bi mogla hoditi vsak dan k sv. maši; pa ui bilo moč je dobiti; šla sem torej k Mariji presv. Serca, obljubila opravljati ddnevnico ter sem jo z zaupanjem opravljala in rekla sem, da bom naznanila, če bom uslišana. In res, zgodilo se je: še predno sem dokončala 9dnevnico, sem že dobila službo tako, kakor sem prosila. Bodi ponižno in prisečno zahvaljena Naša ljuba Gospa presv. Jezusovega Serca!	N. Z.
O kako dobra je pač: „Naša ljuba Gospa presv. Serca"! Serčna ji hvala bodi tu izrečena za neko po njej in sv. Antocu od Serca Jezusovega zadobljeno pomoč v veliki sili!
V Štanjelu na Krasu.	Hvaležna mati.
Koledar sa prihodnji teden:
5. m al. serpana. Ss. Ciril in Metod. — 6. Izaija, prerok. — 7. S Benedikt XI, papež. — 8. S. Elizabeta kr. vd. — S. Brikcij. — 10. S. Amalija. — 11. Četerta nedelja po Bink. S. Pij I. p.
Ldstek za raznoterosti.
Sv. m&ia u dobrotnike dijaške kuhinje bode v ponedeljek, 5. julija, ob 7 V« pri altarji Nase ljube Gospč presv. Jezusovega Serca. Kteri mladenči vživajo ali so vživali to dobroto, jih mora hvaležno serce priganjati, da pridejo gotovo k sv. masi in iskreno molijo, da bi do-brotljivi Bog na priprošnje Naše ljube Gospč presv. Serca dobrotnikom vse njih blage dobrote prav z obilnostjo povračeval, jim spolnil vse njih naj priserčniše želje in jih zlasti hudih zadreg obvaroval. Zares smo pa tudi hvalo dolžni Bogu in dobrotnikom, ker z ginjenim sercem moramo povedati, da pri velikih stroških, ki so znašali veliko čez stotino gld. vsak mesec, vender vse šolsko leto nismo prišli v zadrego. —
Kaj bolj natančnega bodemo povedali po do-veršenem šolskem letu.
Birma. V Mariboru je bilo binkoštne dni birmanih 492 otrok. — V Zagrebu jih je binkoštni dan kardinal
birma 1 500, v ponedeljek pa presvitli škof Pavletič 900. ~—
Šolsko leto se doverši 9. mal. serpana; 10 m. serp. se prično zrelotne skušnje; sprejemne skušnje za 1. lat. razred bodo 15. in 16. mal. serp. (jul.)
Novi Tonski škof Karol Valussi je bil od papeževega poročDika . nadškofa Vanutelli - a posvečen na Dunaju, slovesno vmeščen pa v god sv. Vigilija, škofa io mučenca v Trientu.
Umerla sta: 29. rožo. čast. P. Rafael Klemen-čič, bivši gironaz. profesor, v Novem mestu, za sušico. V Ljubljani 30. rožn. č. g. kapi. Jan Mazgon. R. I P.
Duhovske spremembe.
VLavantinski škofiji: Prečast. g. Drag. Gajšek je dobil dek. župnijo v Skalah. Čast. g. Rup. Žnidar župnijo v Zrečab. Prestavljeni so čč. gg.: Adam Gru-šovnik iz Vitanja v Stari terg; Herman Kapus iz Dola v Vitanje; Rudolf Raktelj iz Kamnice v Dol; Jož. Kostanjevec v Kamnico. — Umerla sta preč. gg.: Jož. Cuček, dekan v Jarenini, in Fr. Repa, duh. svčtnik in župnik pri sv. Jakopu v Slov. goricah. R. I. P.!
V Kerški škofiji: & g. Zweiger Konr. je dobil faro Svinec; č. g. Nesler Mat. pride za provizorja v Suhi; č. g. Krainer Jern. gre za kaplana v mesto Št. Lenart in č. g. Ritzinger Dom. za kaplana v Motnico. C. g. Mayer Jan., župnik v Oetingu, stopi v stalni pokoj. — Farni konkurs so naredili čč. gg.: Bergman Fr., Katnik Fr., Kubica Jož., Petek Fr., Pirker Jan., in Robas Ign. — Umeri je č. g. Mil ar Juri, župnik in komendator na Reberci, R. I. P.!
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: Neimenovan 5 gld. — Iz Preserja 1 gld. — Čast. g. Mart. Barlič 2 gld. — Čast. g. kapi. Fr. Mekinec 2 gld.
Za sv. Detinstvo: Po č. g. Fr. Mekincu 10 gld. — Neimenovan (za sv. leto) 25 gld. *
Za opravo ubožnih cerkev naše škofije: Po č. g. Jan. Keršiču župn. 7 gld. 30 kr. od sv. Križa z Jesenic.
Za najpotrebniše misijone: Č. g. Mart. Barlič 2 gld.
Za bratovšino N. I j. Gospi: Iz Preserja 1 gld.
Za kapelo v Marijanišču: Iz Preserja 1 gld. — Č. g. Ant. Kukelj 2 gld.
Za Bosno: Nekdo 2 gld.
(.Oragi dar. prih.)
Vabilo k naročevati na
ZGODNJO DANICO"
za 2. polovico leta 1886.
Vse petke skoz leto Danica kolčdva za druge, dovolite, da saj dvakrat na leto tudi za-se nastavi pušico. In ker je potreba katoliškega cerkvenega lista dosti jasna in očitna vsim keršenim Slovencem, zato bodi koleda le prav kratka, namreč: Blagovolite se naročiti na Zgodnjo Danico tudi za drugo polovico, kteri ste bili naročeni samo za pervo polovico. — Preblagim sodelovavcem plačilo Božje, prijazno sijanje rajske Danice, in vesela zavednost, da so pošteno pomagali Slovencem „iakati najpoprej Božjega kraljestva in njegove pravice!"
Naročnina znaša:
Za celo leto po po^ii 4 gld 60 kr.
» pol „ „ * 2 „ 40 „ V tiskarni primeroma 4,-2. — 1 gld.
Za prinašanje na dom se plača 40 kr. na leto. Za spremenjenje napisa med letom 15 kr.
Naročnina naj se po naj cencjši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom: »Blaznikova tiskarna v Ljubljani".	Vredništvo in založništvo.
Odgovorni vrednik: Lika Jeran.
Tiskarji in založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v Ljubljani