dvigniti voljo in vzgojiti psevdo-delavne, to je naš cilj. Naše gpnilne sile pa so v spoznaju, ki ga je nekje dobro označil tov. Vpjko Jagodič: »Ker stno spoznali, da ni vprašanje učiteljske mladine samo vprašanje nekaterih, ozko mislečih, da ni vprašanje učiteljske mladine sa- mo trenutno in kulturno v najožjih mejah, marvcč je vprašanje te mladine vprašanje vsega učiteljskega stanu, da je najaktualnejše, najbolj pereče in poleg tega večno vprašanje, ki je poleg kulturnega še gospodarskega. socialnega, zlasti pa narodnostnega in državncga pomena.« Mirko Kugler. V novem poslovnem letu (Odsck brezposclnega učiteljskega naraščaja.) Preteklo bo že ileto odkar je< začel odsek brczp. učit. abiturientov z delom, katerega uspeh je viden in tudi utemeljen v dejstvu, da se preje problem brezposelnosti ni gledal tako realno, kot se je začcl razmotrivati in reševati po našem tečaju v lanski jcseni. Gotovo je, da je in da bo ostal caseku šc v nadalje glavni smoter odprava brezposelnosti, samo, da bo delo za dpsego tega cilja letos zasnovano še smotrneje in širše. Da nam pa bo razumljiva širina zasnovanega dela, moramo preje v grobih obrisih očrtati psihološko struktu.ro brezposelnih učit. abiturientov z ozirom na usmerjenost njihovc:'a dela in nedela v času brezposelnosti ter z oziuom na stanovsko zavest. Pri tej opredelitvi nas bo presenctila silna izguba mladih sil, na škodo stanu in s tem tudi celotnega naroda. Glede udejstvovanja bom najprejc razdelil abituriente v dve glavni grupi: a) pasivne in b) aktivne. Te delim dalje v a) take, ki so bili vedno pasivni in b) take, ki sp pasivni postali. Prvo podgrupo bi označil takole: to so tisti, ki so zadovoljni s tem kar je. Oni vidijo samo to, kar se trenutno dogaja okoli njih. Ti ne iščejo zvez pa tudi ne vzrokov tem najbližnjim dogajanjem, še manj onim izven kroga. Ni jim do utrujajočega proučevanja življenja, zato tudi nimajo hotenja dajati mu smer ter tako pomagati sebi in drugim. Zanje je vseeno ali jih življenje zadeva ali ne. Posledica tega jc kvečjemu apatičen klic po kruhu, ki pa se pojavi le tedaj, kadar jih silnejši sunek dvigne, da se ga morejo spomniti. Drugi so stopili v dobo brezposelnosti, delavni udarci življenja pa so jim ubili voljo do dela. Padli so v slično stanje kot prvi s to razliko, da so povrhu še črnogledi in bi jim težko še kaj dvignilo voljo do dela. V drugi grupi so aktivni, to so oni, ki jim ni nekako prirojena, niti se niso sprijaznili, z mislijo, da je res najbolje čakati .na službo — končni cilj; kjer bo potem potrebno delati samo toliko, da se ta cilj ne izmuzne. Ti hočcjo spoznati življenje v vsej globini, se obenem s spoznavanjem pripravljati na delo, katerega namen bo to življenje preusmeriati. Ker nas ti pred vsemi drugimi najbolj zanimajo, jih bomo poizkusili opredeliti natančn::ie v I., neprave in II., resnične bodoče delavce. prve žene v -s-edanjem delu le zavest. da z njim obrneš nase pozornost, pokažeš spo- sobnosti, ter tako prav radi njih preje prijadraš v varni pristan, kjer sc nato otreseš čim več neljubcga dcla. Pozna se to že pri izbiranju dela (praktično udejstvovanje). Druge vodi delo samo, ki jih žene proti tistemu vsem neznanemu življenjskemu cilju resničnega človeka. Prav z ozirom na pota, ki so si jih izbrali kpt abJturienti učiteljske šole, ki jih je pripravljala za učiteljski stan pa lahko vidimo preje omenjeno neurejunost in razbitost ter njene posledice. Najbolje nam bodo to osvetile motivacije, po katerih si izbirajo vrsto delovanja, katerih število pa je omejeno radi strokovnega študija na učiteljišču. Videli bomo, da so nekatere motivacije iz gledišča čim uspešnejše nacionalne izrabe po preje omenjenem študiju, cd drugih diferenciranih sil, zgrešene. Pp izbiri jvrsti in motivacijah se dcle v 1) take, ki so si izbrali teoretični študij na univerzi radi znanosti same, z motivacijami, da bi se povzpeli nad učiteljski stan, ki bi ga tudi radi zatajili; ali, da bi si nabrali čim več teoretskega znanja za praktično udejstvovanje. Onih s prvo mctivacijo je več. .1) take, ki so si izbrali grupo pedagpškega študija zato, ker si druge niso mogli. Hoteli bi si ustvariti nek položaj za čim večje razvitje neke svoje ne-učiteljske sposobnosti, ki pa jo ponavadi precenjujejo, akoravno bi se dala prav dobro tudi porabiti v učiteljskem poklicu. Zene jih do tega nezadovoljstva z učiteljskim poklicem; korenine ima navadno to nezadovoljstvo v šolski dobi. 3) take, ki študirajo na liniverzi ali pa samostojno le zato, da si obdrže neko prožnost duha. Vse glavne njihove sile pa so posvečene predvsem praktičnemu udejstvovanju v tej ali oni organizaciji. Navadno si ti izberejo vse druge organizacije, samo svoje stanovske ne. Vzrok temu je navadno neki poznani pa vendar neutemeljeni odpor do vsega tistega, kar je naše. Tu sile sicer niso popolnoma izgubIjene, vendar bi se dale porabiti bolje. Jasno je. da so motivacije onih pod 1 a, onih pod 2 in delno onih pod 3 zgrešene z ozirom na precej utemeljeno preje omenjeno gledišče. Prav to spremeniti in usmeriti vse te sile vsako v svoji zvrsti v pravo smer dela v kroP,u stanu, to bo odsekova naloga v bodoče. V tej smeri razviti vse sile brezposelnih tovarišev, pritegniti čim več pasivnih, pokazati uspehe onim, ki so obupali ter jim ponovno