2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 13. oktobra 2011  Leto XXI, št. 41 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 13. oktobra 2011 Porabje, 13. oktobra 2011 ZAČNILO SE JE NAUVO SODELOVANJE STR. 3 DJA SPLOJ RAD DELAM V GAUŠKI STR. 5 Seja Komisije za gospodarstvo Državnega sveta v Porabju Za več podjetniške iniciative na obeh straneh meje Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance Državnega sveta Republike Slovenije je imela 4. oktobra svojo sejo v Monoštru, na kateri so razpravljali o stanju in perspektivah pomurskega gospodarstva ter vidikih čezmejnega sodelovanja. Člani komisije so svoj delovni dan začeli na Generalnem konzulatu v Monoštru, kjer so bili prvi gostje novega generalnega konzula Dušana Snoja, ki je en dan prej nastopil to funkcijo. Komisijo je na seji, ki je potekala v razstavnem prostoru Slovenskega kulturnega in informacijskega centra, pozdravil predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, ki je izpostavil, da kljub temu, da je zveza kulturna organizacija, si prizadeva tudi za gospodarski razvoj Porabja. Zaradi tega je ustanovila pred štirimi leti Razvojno agencijo Slovenska krajina, ki jo od takrat uspešno vodi Andreja Kovač. Ob Andreji Kovač sta se prve točke dnevnega reda udeležila tudi direktor Regionalne razvojne agencije Mura Danilo Krapec in direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah. Predsednik komisije mag. Stojan Binder je po pozdravu članom komisije in povabljenim gostom poudaril, da ima komisija letno vsaj eno sejo na terenu. Zaprosil je povabljene goste, naj prispevajo svoj delež k prvi točki dnevnega reda, katere pomembnost je izpostavil tudi generalni konzul, ko je izrazil željo, naj se poiščejo možnosti prekomejnega sodelovanja. Direktor RRA Mura Danilo Krapec je predstavil lastniško strukturo in vlogo razvojne agencije, ki sodeluje predvsem pri pripravi in izvajanju projektov regionalnega pomena s Porabjem. Direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah je o pomurskem gospodarstvu po padcu Mure povedal, da so uspeli prestrukturirati del gospodarstva, uspelo jim je najti tudi nove investitorje, ki so potem absorbirali delovno silo. Začeli so razmišljati bolj razvojno, rodile so se nove ideje in novi projekti. Stremijo k temu, da bi imeli čimveč malih in mikro podjetij, ki so bolj fleksibilna. Želijo si izboljšati neto dodano vrednost na zaposlenega v teh podjetjih, ker bi bili s tem veliko bolj konkurenčni na evropskih trgih. Izpostavil je tudi pomanjkanja tehničnega kadra. »Naša podjetja se srečujejo pri rasti s pomanjkanjem tehničnega kadra. Na vaši strani se ta problem isto potencira. Zaradi tega smo skupaj z gospodarskima zbornicama Vas in Zala pristopili k skupnemu projektu, ki temelji na deficitarnih poklicih. Želimo dobiti prave želje s strani dijakov, staršev, učiteljev, potem prave potrebe s strani gospodarstva in jih pokriti tudi z izobraževalnimi inštitucijami.« V pogovoru za naš časopis je Danilo Krapec povedal: »Kot regionalna razvojna agencija imamo v pripravi regionalnega razvojnega programa za Pomurje, tudi v skladu s podzakonskimi akti, nalogo, da posežemo tudi čez mejo, kjer živijo zamejski Slovenci. Porabje je seveda ena od takih slovenskih pokrajin, kjer poskušamo s konkretnimi projekti prispevati k temu, da bi se v tem prostoru hitreje spreminjale stvari. Skupaj z Razvojno agencijo Slovenska krajina, s Krajinskim parkom Goričko in Nacionalnim parkom Őrség smo bili uspešni na zadnjem razpisu prekomejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska. Pridobili smo projekt z akronimom »Upkač«, v okviru katerega je vodilni partner naša agencija in bo skrbela za predfinansiranje projekta v višini dobrega milijona nepovratnih evropskih sredstev, ki jim bomo dodali še 15 odstotkov nacionalnega in lokalnega sofinansiranja. S pomočjo projekta bomo poskušali hitreje oživljati visokostebelne sadovnjake z vspostavitvijo pilotnega predelovanja sadja v sokove, marmelade in nekatere druge pridelke.« Vodja Razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač je komisiji predstavila projekt, ki se počasi izteka. V okviru projekta Sosed k sosedu so se v Porabju obnovili nekateri kulturni domovi, postavila se je Hiša rokodelstva v Andovcih oz. Kolarska hiša na Dolnjem Seniku. Potekajo priprave projekta Vzorčne kmetije, ki ga finansira slovensko kmetijsko ministrstvo, katerega cilj je spodbujati v Porabju eko-kmetijstvo in s tem povezani turizem. Vzorčna kmetija se navezuje tudi na projekt Upkač, katerega produkte bodo lahko uporabljali pri živinoreji na vzorčni kmetiji ali ponudili turistom. Oba govornika, tako Andreja Kovač kot Danilo Krapec, sta izpostavila, da gre zaenkrat za neprofitne projekte, ki poskušajo kot pilotni projekti spodbuditi malo več podjetniške iniciative na obeh straneh meje. Marijana Sukič Člani Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in financeDržavnegasvetaRepublikeSlovenijena seji v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru Csaba Nagy v soboški Galeriji »Videnje je dano z izkušnjami« ŽIVLJENJE NA PODEŽELJU VZPODBUJA USTVARJANJE V okvirih redne izmenjave razstav med partnerskima galerijama iz Murske Sobote in Sombotela je v oktobru v središču Železne županije na ogled izbor del slovenskega akademskega slikarja Ignaca Medena. Istočasno gostuje v prekmurskem centru razstava madžarskega ustvarjalca Csabe Nagya. Razstavo v Sombotelu je po uvodnih pozdravnih besedah direktorja madžarske ustanove dr. Zoltána Gáliga odprl direktor soboške galerije Robert Inhof, ki od samega nastopa položaja išče priložnosti za sodelovanje med inštitucijama. »Leta 2008 smo se pripeljali v Sombotel in se začeli dogovorjati, da bi sodelovanje z dolgo tradicijo nadaljevali. Zdi se nam nekaj najbolj samoumevnega, da sodelujemo z galerijami iz sosednjih držav. Tako je tudi za naše umetnike zelo pomembno, da pokažejo svoja dela v tujini, madžarski ustvarjalci pa se lahko predstavijo pri nas. Tako dobimo vpogled, kaj se dogaja v naši okolici« - je izpostavil direktor, ki je na odprtju tudi označil in objasnil delovanje Ignaca Medena. »Višini in širini da Meden tretjo dimenzijo – globino, brez klasičnih uporab perspektive. Geometrijski liki prehajajo v geometrijska telesa. Pri tem uporablja barve, ki jih v naravi ne najdemo, ampak jih povezujemo predvsem s človeškimi artefakti: zlato, srebrno, ultramarin in grafit« - je povedal Robert Inhof in še dodal: »Na njegovih novejših slikah opazimo številne majhne kroge. Posamični krog deluje kot negiben in stabilen, množica krogov pa ustvarja različne vzorce ob katerih dobimo iluzijo gibanja.« Med slikami Ignaca Medena srečamo tudi portret, ki je skrit in postane viden šele, ko sliko gledamo iz ustrezne razdalje ali pa pripremo oči. Čeprav vse njegove stvaritve izgledajo bolj kot objekti, gre vsekakor za slikarja. O svoji tehniki ustvarjanja je umetnik razmišljal takole: »Uporabljam klasične slikarske tehnike. Vse, kar tu vidimo, so akrilne barve, ki so podobne tistim, ki odsevajo svetlobo oziroma sebe same in so bolj ali manj fluorescentne. To so take barve kot večina drugih – razen črne, bele in sive – jih v naravi sami, v predmetu ni, so samo kot svetloba.« Poudaril je še: »V principu so uporabljene osnovne barve, rumena, modra, rdeča oziroma magenta. In če je osnovna rdeča že skoraj vijolična, je skala barv bolj hladna kot običajno. Nanesel sem pa tudi dosti toplejših barv, oranžne in rumene. Te barve ne vidimo same po sebi, ampak kot svetlobo. Projecirane so na belo osnovo, in se izkažejo, kaj pravzaprav so. Približno kot pri mavrici, ki je prav tako nekoliko manj topla.« Ignac Meden se s svojimi najnovejšimi deli dotakne starega vprašanja: »Kaj vidimo, ko vidimo nekaj?« »Gre za razmislek o odnosu med imanentnim prostorom slike same in površino, slikovnim poljem na tradicionalni, klasični sliki. Kaj je to ’pogled’, kako in kaj človek vidi, kako ’gledanje’ in ’videnje’ nista to, kar običajno ljudje sprejemajo kot nekaj samoumevnega. To je nekaj, kar je dano z izkušnjami, z dolgimi leti gledanja, videnja, uporabe oči in možganov. Vse moje slike, še posebej te z rastri, pikami se ukvarjajo s tem ’pogledom’, kaj je ’videno’.« Umetnik svojim delom ne daje nikakršnega naslova, pač pa jih zaradi lažjega razločevanja označuje s številkami. To velja tudi za modernistični naslov Brez naslova, ki ga prav tako ne najdemo. Razstava Ignaca Medena, ki živi in ustvarja v prekmurskih Šalovcih, je v Sombotelski Galeriji na ogled do 19. oktobra. -dm- S slikami, grafikami in skulpturami se v soboški Galeriji predstavlja akademski alikar mlajše generacije Csaba Nagy iz Sombotela. Končal je študij na Madžarski akademiji lepih umetnosti v Budimpešti, kjer je potlej živel deset let. Po izteku štipendije Derkovits se je odločil za zaposlitev in življenje na podeželju, ki mu daje več ustvarjalne svobode, je povedal na novinarski konferenci v Murski Soboti. Zdaj poučuje na sombotelski gimnaziji. Slikar je razstavo poimenoval Palinodične kreacije. Izraz palinodia v grščini pomeni poustvarjanje ali ponavljanje, kar Csaba Nagy razume tudi kot nenehno spreminjajočo se umetniško refleksijo oziroma spreminjajoč se odnos do likovne vsebine. Njegov umetniški odnos je povsem svoboden; kljub nenehnim preoblikovanjem in spreminjanjem lastnih predstav, vizij in stališč, ki so v nasprotju z že dognanimi, dosega svoj umetniški prav. Grafična dela Csabe Nagya zaznavamo kot ponotranjene interpretacije mistične in zapuščene, predvsem pa osamljene industrijske pokrajine. Skupni imenovalec ni le osamljenost, ampak popolna odsotnost človeškega bitja. Nasprotno pa v slikarskem opusu zasledimo izraze povsem vedrih, živahnih prikazov rastlinja in brstečih posnetkov narave; s stališča umetnika sta človekov svet in narava v popolnem nasprotju, narava dominira in opozarja nase z močno barvno govorico, medtem ko se prizori osivelih industrijskih pokrajin, vsekakor posledica človeške roke, odmikajo in počasi izginjajo. Csaba Nagy je tudi povedal, da mu je prostor v soboški Galeriji omogočil postavitavitev raznolike razstave in različnih ustvarjalnih obdobij, denimo od leta 2000 do leta 2011, torej do letos. Tako je iz leta 2000 ciklus Metafizični prostori, iz leta 2003 je Enigmatična pokrajina, iz let 2003 in 2004 so Zaprti prostori, iz leta 2011 so Palinodične kreacije. Doslej je Csaba Nagy imel številne razstave predvsem na Madžarskem in dobil lepo število nagrad, med katerimi je tudi iz leta 2008 priznanje Munkácsy Award za izjemne umetniške dosežke. Kot je povedal direktor Robert Inhof, je razstava nastala na pobudo prijateljskega sodelovanja med soboško Galerijo in Galerijo-Képtár iz Sombotela, kjer razstavlja svoja dela akademski slikar Ignac Meden. V »živahno« likovno izmenjavo med Slovenijo in Madžarsko sodi tudi sodelovanje dveh slovenskih akademskih slikarjev na razstavi Fotorealizem Vzhodno od raja ali različica stvarnosti v budimpeštanskem Muzeju Ludwig. Predstavljena so dela 52 slikarjev, 24 z Zahoda in 28 z Vzhoda, odprta pa bo do 15. januarja 2012. Iz Slovenije v Muzeju Ludwig, ustanovljenem leta 1989, sodelujeta Franc Berčič – Berk, katerega slika je na naslovnici kataloga, sicer pa ima na razstavi štiri slike, in Franc Mesarič iz Murske Sobote, ki se predstavlja z dvema slikama. Razstava je postavljena tako, da so neposredno soočene slike avtorjev z Vzhoda in Zahoda. Ernest Ružič Robert Inhof (spredaj) in Ignac Meden (zadaj) na odprtju Csaba Nagy ob sliki Obleke (grafičnitisk–akril,2011). Mavrične barve Medenovih »slik z globino« Začnilo se je nauvo sodelovanje Slovensko društvo v Budimpeš-ti je letos mejlo v programi, da naveže stike s Slovenskim društvom Triglav iz Subotice (Szabadka). Mi smo najprvin tak steli, aj oni pridejo k nam v Budimpešto na piknik ali na kakšen drugi naš program. Oni so nej mogli priti, zato so nas pozvali. Bili smo pozvani na pevsko srečanje slovenskih pevskih zborov iz Vojvodine (Vajdaság). V petek, 30. septembra, smo se napotili, v soboto je bilau pevsko srečanje, v nedelo smo se pa pelali v Novi Sad (Újvidék) in odtistec domau. V petek smo se pelali skauz Kecskeméta pa Szegeda. Poglednili smo par zanimivosti (érdekesség). Sploj lejpa varaša sta, tak Kecskemét kak Szeged. Prejk meje smo šli pri Röszki. Čakali smo dvej vöre pa pau. Tak ka smo skorok ve-čerdjo zamüdili. Namesto pau sedme smo prauti deveti vöri ta prišli. Gospaud Jože Šlemer nas je čako na drugi strani meje in smo si telefonirali. Pri vsem tem sodelovanji nam je pomago pa posredovau g. Šlemer, ki je naš rojak iz Ritkarovec. Tak ka smo kesno prišli, večerni špancir smo tanjali. V dijaškom domi, gde smo spali, nas je čako predsednik Igor Race in nas pozdravo. Z nami je večerjo in te pa za večerjov smo se dosti pogučavali. V soboto smo si ogledali Subotico. Gospod Šlemer nam je bijo vodič in notripokazo te lejpi varaš. Sploj se nam je vidla Subotica. Vseposedik se guči vogrski tö, na pauti, v cerkvi, v bautaj, na placi. Bili smo presenečeni. Mestna hiša je čudovita pa druge stare zidine tö, tau ešče vse iz časov monarhije. Bilau je veselo v varaši, bijo je medeni festival. Muzika, ples, povorka z medeno kraljico pa mažoretkami. Bilau je zanimivo. Vseposedik po varaši rauže, trno se nam je vidlo. Potejm smo se pelali na plac. Tau je nika takšoga kak na törskom bazari. Vse se dobi. Leko dosta pejnez tapotrauši. Popodneva smo pa se pelali na Palič. Tau je tö lejpo mesto, tü je jezero z lejpo okolico, lejpimi hoteli, vilami, vikend hišami. Kaupo se je že nišče nej, zaman je gesen vodne sploj toplo bilau, 30 stopinj, vnoči pa je ladno, kak pri nas. Čudoviti kraj je tau. Paščili smo se nazaj v Subotico, ka je večer bilau pevsko srečanje in je naš zbor tö nastopo pa smo ešče malo probali. Tau srečanje je bilau v mestni hiši, zbori so nastopili v velki dvorani. Zvüna je lejpa ta zidina, ali kak pa znautra! Oči so nam stanile. Pet slovenski zborov je prišlo se notri pokazat. Bili so iz Novega Sada, domači iz Subotice, iz Zrenjanina, Beograda pa mi iz Budimpešte. Tak vejte, kak smo nestrpni bili, če smo ešče nin nej nastopili, samo doma pa v Budincaj, potem zdaj v Subotici. Prvin je bijo ženski zbor iz Beograda, potem mi. Vsakši je leko deset minut spejvo. Tak ka smo mi štiri pesmi spejvali. Začnili smo s pesmijo »Mi Slovenci…« Dobili smo veliko ploskanje. Nadaljevali smo z »Rozinko«. Kak so naši začnili spejvati, tak se je začnilo ploskanje in do konca. Mi drugi, ka smo tam spodkar sejdli, smo od radosti skoraj fertik bili. Na konca so spejvali »Mi nedemo domau«. Skauz ploskanje. Tau nejsmo mislili, ka mi takšen uspeh (siker) poženjamo. Tak nas je razveselilo. Tak smo se bojali, ka stoga baude. Malo nas je, depa med pautjo so trgé staupili v zbor, Durmič Terika, Magdika Kis pa Laci Molnár, ka je sploj trbelo moški glas. Zbor je vodila pa nas vči Oršika Zadori, igra pa Hugo Čerpnjak. Njima dvöma se leko zavalimo, da smo poželi takšen uspeh. Oršika je tak dirigirala, da je v pejvanje spravila publiko, Hugo je tak veselo igro, ka vi tak z ednim leko zaplesale. Vsakši član zbora se je vöpokazo. Vsakšoma iz srca gratuliramo v imeni Slovenskega društva v Budimpešti. Vüpam se, ka tak lepau bomo tadale delali. Težko smo vküper spravili té zbor, a zdaj že dé. Lepau pridejo na probe pa tak vidim, ka radi spejvajo. Najbola se zavalimo Oršiki Zadori pa Hugona Čerpnjaki. Dobro, ka smo Oršiko vpamet vzeli, ka ona je učiteljica za petje. Ne zna slovenski, pa donok je tak lepau navčila naše. Seveda zdaj že cejle pesmi vej slovenski. Sploj smo radi, ka smo uspešno gorstaupili v Subotici. Malo ešče nazaj na prireditev. Najslednji je spejvo zbor iz Novega Sada. Tau je eden velki mešeni zbor. Oni so bili najbougši pa te mi. Novosadčani so dodali pesem Slovenija, Slovenija in cela dvorana je spejvala tau pesem. Prelepo je bilau. Pooblaščeni minister je biu s slovenskega veleposlaništva iz Beograda, gratuliro nam je pa je pravo, vi pa znate peti, če ste začetniki pa Vam tak dobro gre. Potejn je bijo banket v dijaš-kem domi, tam, gde smo mi stanovali. Skupaj smo spejvali, se veselili, se pogovarjali. V nedelo, 2. Oktobra, smo že rano stanili, pa po zajtrki se poslovili od domačinov in se pelali v Novi Sad. Išo je z nami g. Šlemer. Tü so nas čakali člani slovenskega društva. Gospa Katja nam je bila vodička in nam je notri pokazala te lejpi varaš. Te varaš je glavno mesto Vojvodine. Tü je parlament in vse drugi uradi (hivatalok). Obadvej mesti, Subotica pa Novi Sad, sta na velkoj ravnici. Velka žitna, kukrčna in sončična polja so vse naokauli. Varaš ma skorok pau milijona lidi. Trg svobode je na srejda varaša. Ma arhitekturo s konca 19. stoletja, se pravi iz monarhije. Na pauti je čüti več gezikov. Najbola srbski, hrvaški pa malo vogrski gučijo. Teče tü Duna kak v Budimpešti. Na drugi strani Dune je petrovaradinska trdnjava. Se smo tö gori šli. Zavolo törski napadov so jo zozidali. Duna je velko pomogla varaša, ka se je tak lepau razvijo. Marija Terezija je že leta 1747 podelila tomi naselji status varaša. Bogati obed smo meli pod gradom. Zgoraj je bijo grad, pod nami Duna, na lejvo Fruška gora. Čudovit razgled. Tü smo se poslovili in se napautili domau. Z lejpimi, veselimi doživetji. Trüdni smo bili, ali tau nika ne deje. Tau je najvekšo, da je vse v redi bilau, da smo se dobro počutili, veliko vidli in smo navezali nauva prijateljstva, sodelovanje s Slovenskim društvom Triglav. Gospaudi Šlemerji se najlepše zavalimo, da je tri dni bijo naš vodič, dosti nam je vse povedo, notri pokazo. Kak član Slovenskega društva Triglav nam je predstavo delo društva tö. In na konci šče enkrat najlepša hvala našim članom, da so vödržali, ka je bilau splo naporno, ali splo lepau in šče ena gratulacija našomi zbori, da so se tak odrezali, ka nejsmo mislile. Najlepša hvala domačinom za gostoljubnost, za tau, da so nas tak lepau sprejeli. Irena Pavlič Foto: J. Šlemer Členi budimpeštanskoga slovenskoga drüštva pred mestnov ižov v Subotici Budimpeštančani na trdnjavi Petrovaradin v Novem Sadu Nastop pevskoga zbora slovenskoga drüštva iz Budimpešte v svečani dvorani mestne iže v Subotici OD SLOVENIJE… Izlet v Lendavo in na mariborsko Pohorje Korovci: Domačija Ernesta Bransbergerja FUKS GRABA 2011 Lepo, sončno jesensko vreme, prijazen sprejem na domačiji Ernesta Bransbergerja v Korovcih, prijeten kulturni program in številni obiskovalci v senci pod brajdami, kjer je dišalo po zreli jurki in klintonu, dveh znanih goričkih sortah grozdja, je potekala slovesnost ob 15. likovni koloniji in razstavi Fuks graba 2011. Na 15. koloniji Fuks graba je sodelovalo 12 ljubiteljskih slikark in slikarjev iz društev Likos, Mozaik, Mavrica in sekcije „Ludvik Vrečič“ Cankova. Pomen ljubiteljskih likovnih kolonij je zbranim predstavil umetnostni zgodovinar Vlado Sagadin, tudi odličen slikar in dolgoletni vodja leta 1963 ustanovljene likovne skupine Likos. Povedal je, da so ljubiteljski slikarji na svojih slikah ohranili marsikatero znamenitost, ki bi bila sicer pozabljena, denimo cimprače, lesene hiše in še marsikaj. »Ljubitelji morajo ostati zvesti sami sebi, poslušati sebe,« je podčrtal gost iz Ljubljane, akademski slikar Janez Kovačič, in dodal, da imajo avtorji različne pristope, pri katerih je videti, da ne bi bilo narobe, če bi jim svetoval strokovnjak, kako kaj narisati. Tudi sam se je veliko naučil od odličnega prekmurskega slikarja Karla Jakoba. Po kulturnem programu, v katerem so nastopili pevke Večnice iz Radencev, Vinski bratje iz Gederovcev, Veseli dödöli iz Korovcev in učenci osnovne šole Cankova so si zbrani ogledali razstavo in domačijo Ernesta Bransbergerja, spremenjeno v galerijo in prikupen etnografski muzej. Pri organizaciji je sodelovalo Turistično društvo Korovci, njegova predsednica Danica Wolf pa je vodila celo prireditev, kakršnih si na Goričkem želimo še več. Pozornost dogodku je namenil tudi župan občine Cankova Drago Vogrinčič in pohvalil organizatorje prireditve na domačiji Ernesta Bransbergerja. eR Slovenska manjšinska samouprava iz Székesfehérvára je skupini Slovencev, ki živijo v mestu in njegovi okolici, od 8. do 10. septembra organizirala izlet v Slovenijo. S kombijem smo prestopili mejo pri Rédicsu in takoj zasedli prenočišče v Dolgi vasi. Po obilnem kosilu smo obiskali lendavsko knjižnico, kajti naša samouprava je leta 2008 sprejela sklep, da bo podarila tej inštituciji kakih 150 do 200 knjig. Direktorica knjižnice je z veseljem sprejela knjige, v njeni inštituciji smo preživeli prijetno urco. Medtem nam je direktorica predstavila tudi zgodovino stavbe, ki je bila zgrajena leta 1906 v slogu novega baroka. Na kratko nam je predstavila tudi knjižni fond, približno 40 odstotkov knjig je madžarskih. Na koncu prijetnega obiska nam je ravnateljica podarila revijo Lindua in roman, ki govori o dogodovščinah navadnega vojaka v prvi svetovni vojni (Dr. Toplák Ferenc 1914). V okviru prostega programa smo si ogledali tudi lendavski grad. Iz zgodovine gradu je znano, da je zgodovina samega mesta tesno povezana s plemiško družino Bánffy, ki je mesto svojčas razvila v duhovno in kulturno središče županije Zala. Sam grad, ki je bil do konca prve svetovne vojne last družine Eszterházy, zaradi svoje ahitekturne veličine in simbolike tudi danes kraljuje nad mestom. Od 70-ih let dvajsetega stoletja je ohranjevalec kulturne dediščine tega območja, kajti v njem deluje Galerija in muzej. Obiskovalci si pa lahko ogledajo tudi spominsko sobo svetovno znanega kiparja, Györgya Zale. Na stalni razstavi so na ogled duplikati vojaške opreme (strelsko orožje, sablje) vojaški praporji, zastave, ki nam pričarajo duh burnega obdobja turških napadov. Naj omenim še razstavo likovnih del in zbirke metuljev prezgodaj umrlega lendavskega umetnika Štefana Galiča. Prvi dan našega obiska je bil torej zelo bogat s kulturnimi doživetji. Nalednji dan smo se napotili na celodnevni izlet v dolino Drave, v Maribor in na Pohorje. Do drugega največjega mesta Slovenije nas je pot vodila preko Murske Sobote, prevozili smo kakih 90 km, vožnjo smo si krajšali s prijetnim klepetom. Za kratek čas smo se uatavili v Mariboru, ki ima okrog 110 tisoč prebivalcev, ogledali smo si stolno cerkev sv. Janeza Krstnika, mestno hišo in trg… Preko dravskega mostu, pod katerim je veličastno tekla reka, smo po šestih prevoženih kilometrih bili že pri vznožju Pohorja. Iz gondole vzpenjače se nam je odprl čudovit razgled na gozdove in okolico. Po vrnitvi v Dolgo vas smo se odločili za nočno kopanje v Termah hotela Lipa v Lendavi, da bi si pridobili nove moči za programe zadnjega dneva. Zadnji dan našega obiska je sovpadel z eno najbolj znanih in priljubljenih turističnih prireditev tega območja, z Lendavsko trgatvijo. Povorka po glavni ulici mesta se je začela ob 10. uri dopoldne. Na povorki so predstavili običaje in šege, predvsem povezane s pridelovanjem grozdja in vina. Vsi obiskovalci – med njimi tudi mi – so se zelo dobro počutili. Pred odhodom domov smo si še ogledali lendavsko Gledališko in koncertno dvorano, ki se je zgradila po načrtih priznanega, (zdaj že pokojnega) madžarskega arhitekta Imreja Makovca. Vsi smo se zelo zadovoljni vrnili domov. István Grabec predsednik slovenske samouprave Székesfehérvár Pipistrel tretjič zapored osvojil nagrado Ekipa ajdovske letalske družbe Pipistrel je zmagala na tekmovanju Nase za energetsko najbolj učinkovito letalo. Tretjo zaporedno zmago si je slovenska ekipa prislužila z energetsko varčnim letalom taurus G4, prvim električnim štirisedežnim letalom na svetu, ki je poletelo. “Srečen sem, da smo dokazali, da je letenje z električno energijo lahko enakovredno letenju na fosilna goriva. Upam, da bomo na tem področju v prihodnjih letih tudi na račun te zmage lahko nekaj naredili tudi za ohranjanje naše atmosfere,” je za po zmagi povedal solastnik in direktor ajdovskega podjetja Ivo Boscarol in napovedal, da bo sto tisoč evrov (od skupno 1,3 milijona evrov, ki so jih prejeli za zmago), namenil za nagradni sklad za novo tekmovanje, preostali znesek pa bo šel za razvoj. Kreditno oceno Slovenije znižal tudi Fitch Bonitetna agencija Fitch je znižala kreditno oceno Slovenije za eno stopnjo na AA- zaradi zaskrbljenosti nad stanjem slovenskih bank in nezmožnosti države za izvajanje reform za stabilizacijo javnih financ. Fitch je po Moody’s že druga bonitetna agencija, ki je v zadnjem obdobju znižala kreditno oceno Slovenije. Vlada, ki opravlja tekoče posle, ni bila presenečena. Z ministrstva za finance so sporočili, da je jasno opozarjala na posledice nesprejetja pokojninske in drugih strukturnih reform. Kongres managerjev V Portorožu je potekal managerski kongres, ki je bil letos namenjen začetku javne razprave o zavezi za uspešno prihodnost Slovenije. V združenju Manager so izrazili željo, da bi z njim vodili javno razpravo, s pomočjo katere bi dosegli družbeni dogovor o novem cilju - preboju Slovenije med 15 najrazvitejših držav EU do leta 2020. Kot so managerji zapisali v dokumentu, bo za dosego tega cilja potrebno BDP na prebivalca s 17.600 dvigniti na 25.000 evrov in vsaj štiriodstotno gospodarsko rast. Ljubiteljski slikar Ernest Bransberger in predsednica Turističnega društva Korovci Danica Wolf. Umetnostni zgodovinar in slikar Vlado Sagadin, v sredini, si ogleduje razstavo, na kateri je tudi slika Ernesta Bransbergerja Domačija dr. Avgusta Pavla, ki jo bo prinesel na počastitev obletnice smrti Jožeta Vilda na razstavo v Monošter. … DO MADŽARSKE Dja sploj rad delam v gauški V prejšnjom Porabji smo od tauga pisali, gde se je postavo križ v Sakalavci, sto je dau od svojga grünta eden falat zemle, kama se je leko postavo sakalovski svetlobni križ. Križ se je napravo iz lesa, iz marijinoga boriča, šteri je sploj dobar za tašo, zato ka dugo drži, nej baja, če ga dež moča ali sunce sija nanga. S tejm lesaum je samo tau nevola, ka ga je v Porabji samo malo. Marijin borič so vsigdar tak sadili, sam od sebe je nej zraso, zato ka ga nej bilau. Sploj dober lejs je pa v dosti mejstaj ga leko gorponücamo, samo edno bajo ma, ka pomalek raste. Marijin borič mora meti petdeset lejt pa še več, gda se leko podere. Dočas ga nej vrejdno na fausline gorzrezati, zato ka je tenki. Sakalovčari so srečo meli, zato ka Karči Kovač iz Sakalauvec je emo, pa je za šenki dau taše kuste marijine boriče iz šteri se je leko križ napravo. - Karči, vi se Kovač pišete, po kuči ste pa Šauštrni. Biu je stoj v rodbini šauštar? »Na tau se dja ne spomnim, dapa leko ka je bijo. Moj oča je ovak iz Andovec, Trnjarini so se zvali. Tam so taše lejpe črešnje bile, ka gda so zrejlile, furt smo ta odli brat.« - Karči, kak je tau prišlo, ka ste vi dali marijini borič za sakalovski križ? »Gda so si tau vözmislili, ka do te križ delali, pa so marijini borič iskali, te sem dja tak pravo, ka ga mi damo, zato ka v našoj gauštji raste. Ovak se že trno ne najde, zato ka s tauga sploj malo dje«. - Kak tau, ka v vašoj gauštji raste marijini borič? »Tak ka dja sem je posado, ovak bi mi tö nej meli. Gde smo prvin njive meli, pa za volo divjačine smo taknjali orati, tam sem je tasklau.« - Naletja se primle flanca marijinoga boriča? »Primle se pa raste, samo tau ka divjačina je trno nanikoj deje, zato ka kaužo dolaspöjejo, potistim pa te taposene.« - Prvin je več marijini boričov bilau kak zdaj? »Nej trno bilau, mi smo meli v dvaujoj mesti, tü, pa tam na Verici, gde se je Borovnjak držo.« - Vas so prosili pa ste te vi podrli ali kak je tau bilau? »Mi smo tavö šli pa smo podrli, oni so vözvlačili pa so je na žago pelali na Židovo.« - Ka so vözožagali iz tej borov? »Fausline so žagali, zato ka so tau nücali pri križi. Potejn so je na edno mero naokrajma dolazrezali pa so je te njali, aj malo posenejo.« - Kelko borauv je trbelo vam podrejti, aj dojde lejs? »Tri bore smo podrli, taše kuste, ka bi je nej mogo prejkpijeti. Dva kubika sedemdeset fauslinov se je s tauga vözrezalo, pa kak je tišlar pravo, tau je vse prvi klas lejs bijo.« - Sto je biu tišlar, šteri je križ delo? »Od tec, iz Slovenske vesi Majczan je biu tišlar, steri je križ delo.« - Zaka je dober lejs marijin borič? »Zato, ka ranč je tak dober kak hrast, ešče leko ka duže drži. Te lejs so v tašom mejsti nücali, gde dež ali sunce dosegne. Marijin borič zaman dež moča pa sunce sišij, nikdar ne sprnej, leko de vanej petdeset lejt tö. Mena so gospaud Tibor Tóth tö tak prajli, ka tau so oni tak vözmislili, aj s tauga lesa baude križ, zato ka po cejlom svejti se leseni križi z marijinoga boriča delajo.« - Kelko goštje mate? »Tak tresti hektarov goštje mam. Med tejmi je dosta taši, štere so njive bile, samo zdaj že gauštja gorazrasla. Najprvin smo djalenkovec posadili, pa gda je zraso, te smo ga za krispan odali. Ka so nejt ak lejpi bili, tisti so ostali, pa zdaj že s tauga gau-štja zrasla. Djelič brž zraste, samo zdaj za volo tauga betega, ka taposenejo, vse nanikoj pridejo te gauštje.« - Dvajsti, tresti lejt so drva vekšo cejno mele kak zdaj, splača se zdaj podirati pa odavati lejs? Ka vejš, ka veter pa snejg strga, tisto odaš. Mejterske drve, ka za nalagati kipüvajo, tiste zdaj baukšo cejno majo kak prvin, tak ka tau se splača odavati. Za mejter bükove, hrastove, gabrove trde drve dobiš devet, deset djezero forintov. Gnauk svejta se je dosta mejterski borovi drv odalo, štere so pelali za celuloz. Zdaj se tau več tü ne splača, baukše je, če se borovi lejs štiri, pet mejtrov dugi oda, etak dvakrat telko dobi človek zanga.« - Kak ste drva vözvozili iz gauštje? »Najprvin smo samo konje meli, dugo lejt smo tak drva vövozili. Potistim smo küp-li eden romunski traktor, da sem tauga audo, te sem küpo eden Super zetor 50. Zdaj enga MTZ mam, zato ka v gauško so tej najbola baukši. Viski je pa še tam tadé, gde je globki capaš. Tau zato dobro, ka mi v lagvi mejstaj mamo gauštjé, gde so sploj slabe poti.« - Gda v gauško dete, sploj pa če je daleč, te ste dugši čas tam? »Tašoga reda na cejli den demo. V gauštja djesti pa piti trbej, ovak ne moreš delati. Zato pa špejk ali kaj drügo s sebov nesemo pa na ognji spečemo ali sagrejemo. Dja sploj rad delam v gauški, istina, ka sem že sedemdeset lejt star, pa več ne ladam tak kak prvin, dapa zato ešče pomalek vse tanapravim.« Karči Holec Sum kartela Predsednik gospodarske komisije madžarskega parlamenta Antal Rogan sumi na kartelno dogovarjanje med nekaterimi bankami, ki so prejšnji teden skoraj istočasno v podobni meri dvignile obrestno mero posojil v forintih in na podoben način poostrile pogoje takih kreditov. Po njegovem mnenju sum potrjuje dejstvo, da se je to zgodilo potem, ko je madžarski parlament sprejel sklep, da se posojila v švicarskih frankih lahko ugodno vračajo v eni vsoti, in sicer s podcenjenim menjalnim tečajem franka, ki ga je vlada določila pri 180 forintih. Do spremembe obrestne mere pri določenih bankah je prišlo kljub temu, da Madžarska narodna banka ni dvignila obrestne mere. Rogan je pozval predsednika Urada za varstvo konkurence, naj odredi preiskavo v zvezi s sumom kartelnega dogovarjanja. Država bo prevzela županijske inštitucije 3. oktobra se je podpisala pogodba s predsedniki županijskih skupščin o tem, da bo država prevzela od županij tiste inštitucije, katere so do zdaj upravljale županijske skupščine. Predsedniki županijskih skupščin so se zavezali, da bodo do 15. oktobra končali dogovore z inštitucijami, ki jih bodo predali državi. Tako se bo lahko primopredaja zgodila s 1. januarjem. Z županijskimi zdravstvenimi inštitucijami se bo o prevzemu dogovarjalo zdravstveno ministrstvo, z ostalimi inštitucijami pa županijski vladni urad in po potrebi pristojna ministrstva. Prevzem bo veljal za vse županijske inštitucije, tako tudi za javne zbirke (muzeji, knjižnice). Ob inštitucijah pridejo v državno last tudi gospodarske družbe, ki so jih ustanovile županije. Po podpisu pogodbe je premier Viktor Orbán izpostavil, da bo s prevzemom inštitucij država prevzela tudi dolg županij, ki znaša kakih 180 milijard forintov, kajti menijo, da se bo lahko država dogovorila z bankami za ugodnejše vračanje posojil, kot bi to uspelo 19. županijam posamezno. Karči Kovač, pd. Šauštarni Karči Z ženo Ani na posvečanji križa Aktivnosti drüštva penzionistov in drugi skupin S predsednicov Drüštva porabski slovenski penzionistov Elviro Mešič pa podpredsednikom Gaborom Lazarom smo gora ziskali vodstvo Drüštva penzionistov v Puconci, gde smo se zgončali, kak mo delali tadale vküper eške tau leto, kak smo leko na pomauč eden drügomi. V okviri XXIII. Košičevi dnevov v Bogojini je organizator pripravlo dostafele programov za svoje domanje lidi prejk mejsec dni. V Porabji smo dobili pozvanje gledališče Duo Fodor pa Folklorna skupina penzionistk Slovenske zveze, steri smo program Veseli večer olepšali s svojim dragim porabskim maternin djezikom pa domanjimi plesi vküper z domanjo folklorno skupino. Za pozvanje se lepau zavalimo, posaba Matjaži Cerovšeki. Aranka Schwarcz, vodja varaške sekcije pri Drüštvi porabski slovenski penzionistov, je 22. septembra pripravila veselo trgatev doma na svoji gazdiji v Varaši. Aranka je že doudji lejt ena najbola aktivna penzionistka, stera je vseposedik kreda, gde kaj trbej včiniti. Popejva domanje naute s slovenskimi ženskami, vogrske naute pri varaški ženskaj, svete cerkvene pesmi pri varaškoj slovenskoj samoupravi, en tau varaški penzionistov vodi pri Slovencaj, ranč tak pri Varašancaj tü, peče pa nota kaže fajnske raje pogače, najbole dijnske na razstavaj. Pa rejdka je tista prireditev, gde je ona nej tan med publikov. Doma je pa prava vertinja za svojo držino. Pa té eške kak dobro črno vino vej redti vsakšo leto! Pri tau tali si eške moški leko lače gora zvežejo! Pri Drüštvi slovenski porabski penzionistov si želimo meti več menši programov, kak povejmo tau trgatev. Ženske smo že kumar čakale té den, kakoli ka je sirauta Aranka ranč na té čas malo bola djingavo stala na svoji nogaj. Depa, ona se zdaj tü nej njala tá! Par vör pa so flajsne roké zogotovile, grauzdje se je pobralo pa dola semlelo. Karažno je bilau, kaj pa nej, če smo mele vcuj tri moške pa tisto trno dobro lajnsko vino. Delo kak vsikdar se konča pri stoli, steroga nam je postregla naša küjarca Majči Lang z okajeno šunko, vcuj na olaji kromči pa raje pogače, stere nam je pa spekla šefica Elvira Mešič. Vöjpamo, ka de kleti tü dober pauv pa se té pa leko tak lepau vküper mamo. Na prireditvi Dan evropske kulture v Vasvári so se s svojim bogatim programom notapokazali zvöjn vogrskij domanjij pevskij skupin Rovati z mlašečo folkloro, Slovenci z ljudskimi godci iz Maribora, ljudskimi pevkami iz Črenšovec pa Varaške ljudske pevke s Folklorno skupino penzionistk Slovenske zveze iz Porabja. Porabskim ženskam naj bar ta dva kejpa baudata za spomin z Vasvára! MRAVLAK LEJKI Svetek Pismo iz Sobote V velkom mravlinjeki je bilau dosta mravel. Depa, ednoj mravli je v tistom mravlinjeki nej dobro bilau. »Ge sam nej mravla! Ge sam moški! Ge sam mravla, nej pa mravla. Ge sam mravlak Lejki. Pa zato, ka neškem mravla ostanoti v etom mravlinjeki, dem ge po svejti vcejlak po svoje,« je strauso svojo mravlečo glavau. Pa je tak tö bilau. Mravlak Lejki je odišo na svoje. Če dobro pounim, sam od svetka v tej naši novinaj že inda svejta nika nut piso. Sam, depa, če dobro paunim, me zdaj od tej svejtkaj nika drugo mantra, kak inda svejta. Tau pa zatoga volo, ka sam eto poslüšo mojo taščo Regino, trno čedno žensko, kak si je nika na glas brodila. Bilau je pri obedi. »Kamakoli se človek obrne, lidge samo brodijo, kak bi svetili. Če svetka nega, si ga naredijo. Če nega svetka, si ga vözbrodijo. Vsikši teden bar eden svetek mora biti, si nisterni brodijo. Pa ge si ranč tak brodim. Svetki morajo biti! Morajo biti, ka človek dun ne mora samo delati, delati pa nika drugo nej.« Tak je prajla, mi domanji pa smo tiüma ostanoli. Smo tiüma ostanoli, ge pa sam si začno znauva broditi od tej svetkov. Pa sam brž gor prišo, ka gvüšno geste eden svetek v tedni. Vej pa nedela je nikšne fele svetek. Pa smo že skur obed pogeli, gda sam njoj tau povedo tö. »Nedela, nedela, nedela!« se je začnola po svojoj staroj šegi nevaulivati, gda jo stoj ne razmej. »Vej pa tau vsikši vej. Depa, ge brodim zvün nedele. Lidge so si zbrodili dosta takšni dnevov, kak je gé den zemle, den človekovi pravic, den čiste vode, den betežnikov, den stari lidi, den proti cigartelinom pa tak dale pa tak naprej,« na tom mesti se je malo dola stavila, ka je slejgnji falat mesa zejla. »Pa ka nam znamenüje té pa tisti pa of den, če pa se tau ne sveti, kak se svetijo drugi dnevi.« Gledo sam go, gledo pa sam nej vedo, če dobro čüjem, se mi senja ali pa je z njau kaj naoupek. »Pa kak si tau zdaj brodiš,« sam dun do rejči prišo. »Ka bi za vsikši takši den nej delali, ka bi bili doma kak za Božič ali pa za Vüzem?« »Ranč tak, kak si brodiš,« je prajla pa si spila kupico vina. »Svetek je zatou, ka se sveti, nej pa ka se ne sveti. Tau je vse!« je skončala pa odišla v svojo sobo. Na, zdaj sam rejsan nej vedo, od kejc njoj je tau v glavau prišlo. Cejli aumani od njenoga guča sam odišo v našo krčmau. Tam so bili vsi tisi, ka tam morajo biti. Pito san je, če vejo, kakši den je gnes gé. »Vej pa den kak vsikši drugi. Srejda kak srejda« je pravo krčmar Kari. »Neje kak vsikši drugi! Gnes je 21. September, svetovni den méra, ka te vedli!« je povedo mesar Pali. Na, zdaj smo začnoli guč od toga dneva. Pa smo prajli, vsi smo si v tejm gnaki bili, ka na svejti rejsan malo méra geste. Pa smo tak spili eden pa drugi pa tretji špricer. Naprej smo prinesli karte. Za ednim stolom štirge, za drugim štirge pa za tretjim tö štirge. Karte so letele, špiceri so se doj po gunti zlejlavli pa pomalek je krv gratala vse bole vrauča, vsikši za sebe je najbole čeden kartaš biu. Tam za tretjim stolom je eden vüška skaučo. »Ti noriš!« je skričo. »Takšo ti meni neš gučo,« je pravo tisti, ka bi aj noro pa sta že vküper bila. Ge sam škeu med njiva staupiti pa sam že dau-bo bombo po okej. Doma me je moja tašča Regina, trno čedna ženska, gledala. Pa me je pitala, ka sam delo. »Nika takšnoga. Samo sam se po tebi ravno pa sam svetiu den méra. Nika drugo nej,« sam njoj pravo pa šau tadale slavit, ležat pa počivat. Miki Velka mravla Mravlak Lejki je na svojoj pauti po svoje srečavo vsefele. Ka njemi je nej na paut staupilo, je sam najšo. Tak njemi je enoga dneva v njegve mravleče vüje že na daleč nut prišlo nekšno stonjanje. Nej trbej prajti, ka ga je migalo, sto ali ka tak deje. Nej trbej prajti, ka je začno iskati, od kejc se tau čüje. Pa je najšo pa je vido tö. Neje biu brejg. Neje biu mali brejg. Samo je bila ena velka pa kusta süja vejka. Ležala je na pauti. Pa tam zar za tau vejko se je vse bole pa vse bole na glas čülo stonjanje. »Uf, uuuufffff, jaaaaaaaj, mmmmmmmmaaaaaaa, khhhhhhhhhh,« je djalo. »Ka, je komi lagvo?« je ta prejk kuste vejke pito mravlak Lejki. Tam pa je niške nej nika pravo, samo se je eške bole čülo, ka se je že cejli čas čülo. »Ej, povej, sto si gé, ka se tak lagvo glasiš?« je pito eške gnauk. Tisto tam pa je nika nej prajlo. Samo nagnauk pa se je gor na vejki pokazalo edno velko zrno cukra. Velko, ka tak velkoga mravlak Lejki eške nej vido. Pa tak se je svejtilo, ka je mogo oči zaprejti. Zatoga volo pa je tö nej vido velko, velko mravlo. Ta je pred seuv kotala tau velko zrno cukra. Tam na vejki si je zdaj malo spočinaula. Oblak je prišo prejk po nébi, cuker se je več nej tak svejto. Mravlak Lejki je gor odpro svoje mravleče oči. Vido je velko zrno cukra. Više njega pa velko, najbole velko mravlo. Na, mravlak Lejki je tak velko eške nej vido. Tak sta zdaj gor na vejki stala velko zrno cukra pa najbole velka mravla. »Ti si stonjo? Ali pa si stonjala? Si mravla ali mravlak?« je začno spitavati mravlak Lejki. Tista velka mravla pa si je samo eške gnauk zdejnola pa tadale kotala velko zrno cukra. Najprva ga je sünola doj z vejke, po tejn pa ga kotala tadale po ravnom. Več je nika nej stonjala. Pa gučala je tö nej nika. »Ti? Ti si gizdava stvar, ka nej? Neškeš gučati z meuv?« je ojdo mravlak Lejki za velko mravlo. Una pa nika, kak bi ga sploj nej bilau. Lejki pa je tadale spitavo pa je nej pa nej škeu enjati. Zatoga volo se je velka mravla dola stavila. Se je dola stavila pa se obrnaula nazaj k mravlaki Lejkomi. »Zdaj pa si mi že više prišo! Ge delam pa nemam časa na naura pitanja nazaj gučati. Tau, ka sam mravla, se vidi že na daleč. Mi mravle delamo, vi, mravlaki pa samo modrüjete. Modrüjete pa vse delate po svoje. Po svoje, nej pa kak trbej,« je prajla pa tadale kotala svoj velki cuker. Mravlak Lejki je gledo za njau. Je gledo pa samo fudno v zrak in tadale odišo po svejti vcejlak po svoje. Miki Roš SPREHOD V JESENSKEM SONCU Sakalovski malčki so izkoristili lepe sončne dneve letošnje jeseni in so se podali na sprehod po vasi. Prav takrat je bil v njihovi vasi tudi naš kolega Karči Holec, in so se z veseljem nastavili njegovi kameri. Prav v tem vrtcu je največ otrok v Porabju, tudi njih obiskuje vzgojiteljica-asistentka iz Slovenije, da bi se z njeno pomočjo naučili čimveč slovenščine. PETEK, 14.10.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PRIHAJA NODI, RIS., 10.20 KRAVICA KATKA, RIS., 10.25 PALČEK SMUK V RIBNIKU, RIS., 10.35 BINE: PRAVLJICA, LUTK. NAN., 10.50 PROFESOR PUSTOLOVEC: HIPNOZA IN SLAVA, 11.15 LJUBEZENSKA ZGODBA, KRATKI FILM, 11.30 PASJA PATRULJA, NIZOZ. NAN., 12.00 POROČILA, 12.05 PLATFORMA - 29. GRAFIČNI BIENALE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 15.55 SLOVENCI V ITALIJI, 16.30 BABILON.TV, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 18.00 VRTIČKARJI: GENERALSKI POSLI, 18.35 BALI, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB: OBLJUBA MEDIACIJE, 0.10 KRAJ POGUBE, ANG. NAD., 0.55 POSEBNA PONUDBA, 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL PETEK, 14.10.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.10 DOBRO JUTRO, 12.55 VIDEOZID HD, 13.45 OSMI DAN, 14.20 FIRMA.TV, 14.50 MINUTE ZA ..., 15.20 CIRCOM REGIONAL, 15.50 ČRNO-BELI ČASI, 16.05 KNJIGA MENE BRIGA: MICHEL FREITAG: BRODOLOM UNIVERZE, 16.30 GIMNASTIKA: SV. PRVENSTVO – MOŠKI MNOGOBOJ, 19.05 VIDEOZID, 20.00 PICA, MOJE MESTO, DOK. ODD., 20.25 POSVETOVANJE Z BOGOM, DOK. ODD., 20.50 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 21.40 MODROST KROKODILOV, ANG. FILM, 23.15 ORGANIZACIJA OCTOGON, DOK. ODD., 0.40 VIDEOZID, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 15.10.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: SEJALCI SVETLOBE, 7.15 BINE: ČASOPIS, LUTK. NAN., 7.30 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.20 RIBIČ PEPE: PEPETOVE CVETKE, OTR. SER., 8.35 IZ POPOTNE TORBE: SVET ANIMACIJ, 9.00 SMRKCI, RIS., 9.25 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.15 V DOTIKU Z VODO: HOKUS POKUS, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 10.45 POLNOČNI KLUB: OBLJUBA MEDIACIJE, 12.00 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.25 STELLA IN ZVEZDA ORIENTA, NEMŠ. FILM, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.20 NA VRTU, 17.00 POROČILA, 17.25 PRENOVA DOMA, 17.30 KDO IMA PRAV?, 17:45 JERMANOVO OKO, 17.50 TRIJE NA DAMJANA, 18.30 OZARE, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 BOUDU, FR. FILM, 21.45 PRAŠNA DEŽELA?, DOK. SER., 22.15 POROČILA, 22.50 KULTURA, 22.55 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.45 DNEVNIK, 0.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.35 INFOKANAL SOBOTA, 15.10.2011, II. SPORED TVS 6.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA KOREJE - KVALIFIKACIJE, 8.35 SKOZI ČAS, 8.45 POGLEDI SLOVENIJE, 10.15 POSEBNA PONUDBA, 10.55 SLOVENCI V ITALIJI, 11.25 MINUTE ZA ..., ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 12.00 CIRCOM REGIONAL, 12.25 KNJIGA MENE BRIGA, 12.45 SLOVENCI PO SVETU, 13.45 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA KOREJE - KVALIFIKACIJE, 15.00 GIMNASTIKA: SV. PRVENSTVO, 17.25 KOMISAR LAURENTI, NEMŠ. FILM, 18.50 LONDONSKI VRTILJAK, 19.20 ŠPORTNI IZZIV, 19.55 NOGOMET, PRVA LIGA: RUDAR - OLIMPIJA, 21.50 NA LEPŠE, 22.15 VIDEOZID, 23.05 SOBOTNA GLASBENA NOČ: BOB DYLAN - POSTANI PROSTOVOLJEC, 2. DEL KONCERTA, 0.35 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 2.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 16.10.2011, I. SPORED TVS 6.40 KULTURA, 7.00 ALEKS V VODI, RIS., 7.05 NINA NANA, RIS., 7.10 ŽELEJČKI, RIS., 7.15 ANČINE NOGICE, RIS., 7.25 PALČEK SMUK IN ZVEZDE, RIS., 7.30 MOJSTER MIHA, RIS., 7.40 PENELOPA, RIS., 7.45 PONIJI Z ZVEZDNEGA GRIČA, RIS., 7.55 TIMI GRE, RIS., 8.05 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 8.10 FRANČEK, RIS., 8.20 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 8.35 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 8.45 MALA KRALJIČNA,, RIS., 8.55 LUKA, REŠEVALNI ČOLN, RIS., 9.00 SMRKCI, RIS., 9.25 BALI, RIS., 9.35 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 9.45 ŽAMETEK, RIS., 10.20 ŽOGARIJA, 10.55 SLEDI, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 NA ZDRAVJE!, 15.05 PRVI IN DRUGI, 15.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.55 Z MONTYJEM DONOM PO NAJLEPŠIH ITALIJANSKIH VRTOVIH, DOK. SER., 17.00 POROČILA, 17.15 POLETNI KONCERT WALDBÜHNE 2011, 18.35 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 MISIJA EVROVIZIJA HD, 21.50 VEČERNI GOST, 22.20 POROČILA, 23.00 KIFELJC, FR. SER., 0.35 SLOVENSKI MAGAZIN, MOZAIČNA ODDAJA, 1.00 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL NEDELJA, 16.10.2011, II. SPORED TVS 7.15 SKOZI ČAS, 7.30 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA KOREJE, 10.15 GLOBUS, 10.45 31. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB, 11.05 SNEGULJČICA, NEMŠ. FILM, 12.05 TURBULENCA, 12.40 UNIVERZA, 13.10 RAD IGRAM NOGOMET, 13.35 ŠPORTNI MAGAZIN, 14.10 ROKOMET, LIGA PRVAKINJ: LARVIK - KRIM MERCATOR, 15.45 GIMNASTIKA: SV. PRVENSTVO, 17.50 PLANET ŠPORT, 18.25 BRINJEVKA 2011: FESTIVAL OTROŠKE POPEVKE, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 21.00 SELMA, DOK. FELJTON, 21.30 ROMANTIČNO NASILJE - MADŽARSKI NACIONALNI ROCK, DOK. ODD., 22.40 FORMULA 1: VELIKANAGRADA KOREJE, 0.35 KRATKI FILM AGRFT, 1.10 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 17.10.2011, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ŽAMETEK, RIS., 10.30 BACEK JON, RIS., 10.40 IZ POPOTNE TORBE: SVET ANIMACIJ, 11.05 ŽOGARIJA, 11.35 SPREHODI V NARAVO: JESENSKE BARVE, 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.55 NA LEPŠE, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.55 PRVI IN DRUGI, 16.20 VEČERNI GOST: RAY KLINGINSMITH, PREDSEDNIK ROTARY INTERNATIONAL, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DUHOVNI UTRIP, 17.45 POGLED NA …, 18.00 VRTIČKARJI: LJUBIMEC, NAD., 18.35 POKEC, RIS., 18.40 KAJETAN IN PLAVI LISJAK, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OPUS, 23.30 GLASBENI VEČER, 0.55 DUHOVNI UTRIP, 1.10 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL PONEDELJEK, 17.10.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.15 DOBRO JUTRO, 14.00 VIDEOZID, 14.50 PICA, MOJE MESTO, DOK. ODD., 15.15 POSVETOVANJE Z BOGOM, DOK. ODD., 15.45 SOBOTNO POPOLDNE, 17.00 MOJA DRUŽINA, ANG. NAD., 17.30 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 17.45 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.15 FIRMA.TV, 18.55 PEKLENSKI IZBOR, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: ATENTAT NA GIBRALTARJU, POLJSKI BIOGRAFSKI FILM, 21.25 NA UTRIP SRCA: LIN HWAI-MIN: VEZ MED DVEMA SVETOVOMA, ANG. DOK. FILM, 22.20 LOUISE - MICHEL, FR. FILM, 23.50 PEKLENSKI IZBOR, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 18.10.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ROLI POLI OLI, RIS., 10.20 PUJSA PEPA: DRSANJE, RIS., 10.25 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 10.30 ANČINE NOGICE, RIS., 10.40 STUDIO KRIŠKRAŠ, 11.30 IZ POPOTNE TORBE: GLASBENE UGANKE, 12.00 POROČILA, 12.05 PRVI IN DRUGI, 12.25 OPUS, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.25 BABILON.TV, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.55 KNJIGA MENE BRIGA, 16.15 PLATFORMA - 29. GRAFIČNI BIENALE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST: GENETSKE RAZISKAVE ŽIVALI, 17.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.00 VRTIČKARJI, NAD., 18.30 MINUTE ZA JEZIK, 18.40 TIMI GRE, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 ODKRITO, 21.00 CHALK & CHOCOLATE, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 GLOBUS, 23.30 MUSTAFA KEMAL ATATÜRK - ROJSTVO REPUBLIKE, DOK. ODD., 0.25 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 0.55 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL TOREK, 18.10.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.45 PEKLENSKI IZBOR, 13.35 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.05 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 15.05 SLEDI, ODDAJA TV MARIBOR, 15.30 SLOVENSKI VODNI KROG: LEDAVA, 15.55 PRAŠNA DEŽELA?, DOK.SER., 16.25 NA VRTU, 16.50 MOSTOVI – HIDAK, 17.20 GLASNIK, 17.55 NOGOMET: POKAL HERVIS, PRVA TEKMA ČETRTFINALA, 19.55 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: DAKA, DOK. SER., 20.30 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 21.00 JAZ, TOMEK, POLJSKI FILM, 22.30 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 23.35 VIDEOZID HD, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 19.10.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.35 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.45 RIBIČ PEPE, OTR. SER., 11.05 ZLATKO ZAKLADKO, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 11.25 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 12.00 POROČILA, 12.05 CHALK & CHOCOLATE, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 DUHOVNI UTRIP, 14.35 ČRNO-BELI ČASI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 UGRIZNIMO ZNANOST: GENETSKE RAZISKAVE ŽIVALI, 16.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.20 GLOBUS, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 TURBULENCA, 18.00 VRTIČKARJI: SOVRAŽNI PREVZEM, 18.35 PENELOPA, RIS., 18.40 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO: LIBANON, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 ČRNI BALON, AVSTRALSKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PRAVA IDEJA!, 23.30 TURBULENCA, 0.05 USODNA NESREČA, AM. NAD., 0.55 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL SREDA, 19.10.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.10 DOBRO JUTRO, 13.55 VIDEOZID, 14.45 Z MONTYJEM DONOM PO NAJLEPŠIH ITALIJANSKIH VRTOVIH, DOK. SER., 15.45 KONCERTNI CIKEL FESTINE 2009, 17.05 CITY FOLK – LJUDJE EVROPSKIH MEST: DAKA, DOK. SER., 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 CHALK & CHOCOLATE, DOK. FILM, 18.55 VIDEOZID, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.30 ŠPORTNI IZZIV, 21.00 JUDO: GRAND PRIX, 22.30 BLEŠČICA, 23.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA: POKLON JOŽETU PRIVŠKU, 23.55 VIDEOZID, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 20.10.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 DAJ, DOMEN, DAJ!: NOVI POGON, RIS., 10.20 LUKA, REŠEVALNI ČOLN, RIS., 10.25 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.15 OGLEDALO, KRATKI FILM, 11.30 SLAVNA PETERICA: PONAREJENI BANKOVCI, RIS., 12.00 POROČILA, 12.05 SLOVENSKI VODNI KROG: LEDAVA, 12.35 UGRIZNIMO ZNANOST: GENETSKE RAZISKAVE ŽIVALI, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.30 SELMA, DOK. FELJTON, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TURBULENCA, 16.15 PRAVA IDEJA!, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 BABILON.TV: SVOBODA, 17.50 MINUTE ZA JEZIK, 18.00 VRTIČKARJI: MAFIJA, NAD., 18.35 KARLI, RIS., 18.40 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.30 INTIMNE IZPOVEDI, DOK. FELJTON, 0.20 DNEVNIK, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFOKANAL ČETRTEK, 20.10.2011, I. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 13.00 VIDEOZID, 13.50 MISIJA EVROVIZIJA, 15.35 31. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB, 16.00 MOSTOVI – HIDAK, 16.30 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 17.20 EVROPSKI MAGAZIN, 17.50 UNIVERZA, 18.20 ŽREBANJE DETELJICE, 18.30 NOGOMET, EVROPSKA LIGA: MARIBOR - BRAGGA, 21.05 NOGOMET, EVROPSKA LIGA: BRUGGE - BIRMINGHAM, 21.20 ODBOJKA, LIGA PRVAKOV: TOURS VB - ACH VOLLEY LJUBLJANA, 23.30 NOGOMET: EVROPSKA LIGA, 0.00 VSE, KAR LJUBIM, POLJSKI FILM, 1.35 VIDEOZID, 2.25 ZABAVNI INFOKANAL www.porabje.hu