-	.	r •„



7. PRAZNIK OBČINE MAJŠPERK
Občina Majšperk v sodelovanju s soorganizatorji vabi na prireditve ob praznovanju 7. občinskega praznika Občine Majšperk.
Osrednja prireditev bo v soboto, 20. septembra 2003 ob 15.00 uri na prireditvenem prostoru (šotor pred občino)
f -
• kulturni program • slavnostni nagovor županje občine • podelitev plakete in priznanj • zabava z ansamblom SLAPOVI in POLKA PUNCE
Vljudno vabljeni!
(več o prireditvah na strani 3)	mag. Darinka Fakin, županja
Spoštovani občani in obiemke!
f~T)o vročem poletju, ki nam je letos zaradi suše 0/ in pomanjkanja vode prineslo veliko skrbi, je pred nami tretja številka časopisa »Majšperčan«. Ta številka pomeni za našo občino tudi povabilo vsem, da se vključite v številne športne in kulturne prireditve ter otvoritve, ki bodo potekale ob praznovanju
7.	praznika občine Majšperk.
Ljudje različno doživljamo in pojmujemo praznike, vsekakor pa so ravno praznovanja priložnost za druženje, nova spoznanja in veselje. Hkrati je vaša udeležba na posameznih prireditvah tudi priznanje in nagrada za trud tistim, ki so posamezno prireditev organizirali in v to vložili veliko svojega časa. Ob letošnjem prazniku bomo imeli vsi občani naše občine še poseben motiv za veselje, saj bomo v okviru praznovanj položili tudi temeljni kamen za našo novo osnovno šolo in še pomembneje, pričeli bomo z njeno gradnjo. Po nakupu potrebnih zemljišč in izdelavi potrebne projektne, gradbene in investicijske dokumentacije nam je v juniju uspelo pridobiti soglasje Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in v juliju še sklep Ministrstva za finance RS o sofinanciranju gradnje. Za tem smo izvedli javni razpis za izbiro izvajalca in v teh dneh, ko boste prebirali naš časopis, bo petčlanska komisija izbrala najugodnejšega izvajalca. Sedaj gre za res, pričeli bomo z izvedbo največje investicije v naši občini, saj nas bo gradnja stala preko milijarde SIT in če bo šlo vse po planu, bo gradnja samega objekta šole končana v letu 2005, urejanje okolja in igrišča pa se bo po vsej verjetnosti, glede na finančno sposobnost občine, podaljšalo še v leto 2006.
Tudi na področju vzdrževanja in modernizacij cest je v tem času potekalo veliko aktivnosti. Skupaj z občani smo že končali dela na javnih poteh Grdina - TVjrretvomik v Stopercah, Piške - Trebež v Podložah, Medved - Sirec v Medvedcah, Širec - Šauperli v Sestržah, v teh dneh pa bodo dobile asfaltno prevleko še ceste Naraplje - hipno, Zg. Sveča - Slapečjak in odsek lokalne ceste od križišča v Sesteržah v smeri Sikol. Občina pa je pomagala s financiranjem materiala tudi pri betoniranju dela ceste Nadole - Jelovice, kjer so izvedbo prevzeli občani, po podpisu pogodbe z občino Slovenska bistrica pa bomo del sredstev namenili tudi za asfaltiranje ceste Savinjsko -Mostečno, ki teče po meji med KS Makole in KS Majšperk. Uredili pa smo tudi cestno razsvetljavo v Narapljah.
V izvajanju imamo še nekaj različnih investicij, kot je obnova igrišča na Bregu, ki bo kmalu pripravljeno za novo asfaltno prevleko, v Stopercah so mladi dobili svoje nove pro-
store v kletnem delu doma, za kar je občina prispevala material, delo pa so izvedli mladi skupaj z občani, dela pa potekajo tudi v domu občanov na Ptujski Gori, kjer želimo primerno urediti večnamenski prostor za društva in ■ družabne prireditve. O obnovi vodnjaka, zasaditvi nove lipe in ureditvi škarpe ob lipi na Ptujski Gori ste verjetno že veliko slišali, saj je za to v znatni meri poskrbelo podjetje Helios, ki je sofinanciralo obnovo vodnjaka. Skupina občanov Brega se je odločila za obnovo in ponovno postavitev križa na Bregu na križišču pri Premužičevih in trgovini Domačija, prebivalci blokovnega naselja v Majšperku pa za obnovo otroškega igrišča. Tudi tukaj občina pomaga pri nabavi materiala, delo pa opravljajo občani sami. Vse te drobne investicije so dokaz, kako pomembno je, da smo pripravljeni vsi skupaj storiti nekaj za naše okolje in da lahko s skromnimi sredstvi vsi skupaj veliko prispevamo za boljše življenje in počutje. Pogosto so ravno takšne investicije priložnost za druženje, nova spo-^^^ znanja in občutek pripadnosti nekemu okolju.
V	tem letu smo se odločili narediti korak naprej na področju varovanja in ohranjanja našega okolja in skladno z zakonodajo, ki nam to tudi nalaga, uvedli obvezno oddajanje smeti za vse občane. Veseli smo, da je velika večina naših občanov to sprejela pozitivno, zavedamo pa se, da bomo na posameznih področjih morali še poiskati optimalne rešitve.
Korak naprej bo tudi postavitev petih ekoloških otokov, ki bodo v prvi fazi postavljeni na Ptujski Gori, v Sestržah, Stopercah, na Bregu in v Majšperku. Prvi otoki bodo postavljeni še pred našim osrednjim praznovanjem, vanje pa bo možno ločeno odlaganje stekla, papirja, PVC steklenic in pločevink.
Med investicijami, za katero smo načrtovali pričetek gradnje v prvi polovici leta je gradnja vodovodnega sistema.
Kljub odobrenim sredstvom mednarodnega razpisa PHARE pa še vedno čakamo na pregled evropske komisije, ki nam je sporočila, da bo razpis za izbiro izvajalca mogoče izvesti šele v oktobru in tako se bodo dela lahko izvajala šele konec leta in nadaljevala pomladi prihodnje leto. Zakaj se je država odločila za takšen časovni zamik nimamo ustreznega odgovora in tudi ne razumemo, saj gre za projekte vodooskrbe, ki so za področje Haloz izjemnega pomena. V ta namen smog^^ imele občine na področju Haloz srečanje z ministrico za^^m regionalni razvoj mag. Zdenko Kovač v Žetalah, v juliju pa je ministrica obiskala tudi našo občino, kjer smo ji ponovno predstavili probleme vodooskrbe in infrastrukture, poseben pomen pa smo dali možnostim razvoja gospodarstva in turizma v naši občini.
V	tem svojem prispevku sem želela opisati vsaj del aktivnosti, ki potekajo v naši občini. Pri tem nisem navajala posameznih gradbenih odborov, posameznikov in skupin ljudi, ki so veliko prispevali k temu, da so stvari potekale normalno in v takšnem obsegu, saj vas je bilo veliko in lahko bi na koga tudi pozabila. Zato se zahvaljujem vsem, ki ste sodelovali z delom ali nasvetom, našemu občinskemu svetu, svetom KS in občinski upravi.
Na koncu pa samo še povabilo, da se udeležite v čim večjem število prireditev, ki bodo potekale v okviru praznovanja našega 7. občinskega praznika. Osrednja prireditev bo v soboto, 20. septembra, ob 15.00 uri, ko bomo podelili tudi priznanja in plaketo občine Majšperk, priznanja za najbolj urejene domove v naši občini in priznanje za spominek občine Majšperk. Pridite, saj je to priložnost za druženje in nova spoznanja. Mi bomo poskrbeli, da vam bo prijetno.
Vaša županja, Mag. Darinka Fakin
PROGRAM PRIREDITEV
PROGRAM PRIREDITEV
PETEK, S. SEPTEMBER
17.00	uri - otvoritev modernizirane ceste Širec - Šauperli
(Org: gradbeni odbor)
SOBOTA, 6. SEPTEMBER
19.00	uri - otvoritev modernizirane ceste Medvedce - Širec
(Org.: gradbeni odbor)
NEDELJA, 7. SEPTEMBER
13.30	uri - blagoslov obnovljenega križa na Bregu
PETEK, 12. SEPTEMBER
18.00	uri - otvoritev modernizirane ceste Naraplje - Lipno
in otvoritev cestne razsvetljave v Narapljah (Org.: gradbena odbora)
SOBOTA, 13. SEPTEMBER
16.00	uri - otvoritev odbojkarskega igrišča v Podložah
(Org.: ŠD Podlože)
18.00	uri - otvoritev modernizirane ceste Piške - Trebež
(Org: gradbeni odbor)
TOREK, 16. SEPTEMBER
18.00	uri - otvoritev modernizirane ceste Zg. Sveča -
Slapečjak (Org.: gradbeni odbor)
ČETRTEK, 18. SEPTEMBER
19.00	uri - otvoritev mladinske sobe v domu krajanov
Stoperce (Org.: gradbeni odbor)
PETEK, 19. SEPTEMBER
16.00	uri - položitev temeljnega kamna za novogradnjo OŠ
Majšperk v Majšperku
/letošnjem letu so domačini oziroma uporab-niki javne poti Grdina - TV pretvornik zaključili z gradbenimi deli. Zaključili so tudi z izgradnjo vseh. odsekov.
Pripravljalna dela so se pričela 3. maja, medtem ko so odsek do Galuna betonirali 9. in 10. avgusta, spodnji del pa 12. maja. V akcijah je sodelovalo do 10 občanov. Skupno so opravili 500 ur. In kakšna je vrednost materiala? Potrebovalo se je 79,5 m3 betona ter 45 mrež. Investicijska vrednost s strani občine je 1.460.931 SIT.
Nataša Mohorko
Pričetek pripravljalnih del.
PETEK, 5. SEPTEMBER
19.00	uri - delavnica kvačkanja - učilnica župnijskega
doma v Majšperku (Org.: KUD Majšperk)
SOBOTA, 6. SEPTEMBER
14.00	uri - namizni tenis v Medvedcah - gasilski dom
Medvedce (Org.: ŠD Medvedce)
18.00	uri - nočni turnir četvork v odbojki - igrišče Sestrže
(Org.: ŠKD Sestrže)
NEDELJA, 7. SEPTEMBER
7.00	uri - tekmovanje za pokal Dravinje - pričetek
v gostilni Dolinca, zaključek ob 14.00 uri (Org.: RD Majšperk)
9.00	uri - pokrivanje vrhov z UL lokaterjev (Org.:
Radiklub Ptujska Gora)
10.00	uri - turnir v malem nogometu za veterane - igrišče
Podlože (Org.: ŠD Podlože)
14.00	uri - kmečke igre v Sestržah - igrišče Sestrže
(Org.: ŠKD Sestrže)
15.00	uri - srečanje starejših občanov nad 70 let - cerkev
Sv. Miklavža v Majšperku (Org.: Karitas Majšperk)
PETEK, 12. SEPTEMBER
16.00	uri - turnir v košarki - telovadnica Majšperk (Org.:
ŠD Majšperk)
SOBOTA, 13. SEPTEMBER
10.00	uri - pravljice na prostem (Org.: KPD Stoperce)
19.00	uri - turnir v malem nogometu za člane - igrišče
Majšperk (Org.: ŠD Breg)
NEDELJA, 14. SEPTEMBER
14.00	uri - tradicionalni pohod po mejah občine (Org.: PD
Majšperk)
15.00	uri - Igre brez meja - igrišče v Majšperku (Org.: ŠD
Majšperk)
TOREK, 16. SEPTEMBER
16.00	uri - turnir v malem nogometu za mladince, stare do
15 let - igrišče Ptujska Gora (Org.: ŠD Ptujska Gora)
SREDA, 17. SEPTEMBER
16.00	uri - operativna gasilska vaja (Org.: GZ Majšperk)
ČETRTEK, 18. SEPTEMBER
10.00	uri - otvoritev razstave - šotor pred občino
(Org.: Društvo žena Majšperk, Društvo žena Tisa Ptujska Gora, Društvo gospodinj Stoperce, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Občine Majšperk, Čebelarsko društvo Majšperk, DPD Svoboda Majšperk - slikarji, Občina Majšperk)
10.30	uri - srečanje društev upokojencev in invalidov
Občine Majšperk - šotor (Org.: DU Majšperk)
16.00	uri - kolesarski maraton - start igrišče Ptujska Gora
(Org.: ŠD Ptujska Gora)
PETEK, 19. SEPTEMBER
18.30	uri - tradicionalni tek iz Ptujske Gore v Majšperk
(Org.: ŠD Ptujska Gora)
19.30	uri - svečana seja občinskega sveta - občina
20.00	uri - podelitev pokalov - šotor (Org.: ŠD Majšperk)
izbor za Haloškega grofa - šotor (Org.: KUD Majšperk)
družabno srečanje z ansamblom KONTRABAND - šotor
SOBOTA, 20. SEPTEMBER
15.00	uri - osrednja svečanost ob 7. občinskem prazniku
sledi zabava z ansamblom
SLAPOVI in POLKA PUNCE
^T^enjene bralke in bralci, v naslednjem članku bi
vV vas rad na kratko seznanil s projektom, ki nas, krajane Sestri, ki živimo ob tej poti oziroma cesti in jo tudi uporabljamo, zaposluje že polne štiri mesece.
Začelo se je z željo po dokončni razrešitvi naših težav z dotrajano in popravila potrebno cesto, nadaljevalo z voljo in pogajanji, nato je prišlo delo in tako smo sedaj skoraj na koncu, ko lahko rečemo, da se je izplačalo stisniti zobe in denarnice. Pripravo cestišča smo zainteresirana gospodinjstva prevzela na svoja pleča, kar ni majhen zalogaj, saj je dolžina ceste 620 m, zraven pa spada še 300 m mulde, 200 m propustov in kanalizacije, 9 odcepov na dvorišča in priključke privatnih poti, 350 m jarkov, 250 m brežine, 900 m bankin in še bi lahko naštevali. Sama trasa je zahtevala izkop več kot 400 m3 zemlje, padlo je marsikatero drevo, vendar se ob dobri hrani in pijači reši vsaka težava, zato bi se zahvalil vsem gospodinjam, ki so bile pripravljene žrtvovati svoj čas in domače zaloge. Večja mehanizirana dela, kot sta izkop in prevoz gramoza, smo prepustili strokovnjakom,
katerim bi se zahvalil za upoštevanje roka in dogovora glede del. Zahvala pa gre tudi vsem, ki ste žrtvovali svoj čas (ni ga bilo malo), stroje in pridne roke. Ostali, ki pa se tukaj ne j najdejo, pa bi se morali, dobijo zahvalo kdaj drugič.
v
portno društvo Podlože je nastalo 15. aprila 1998. Začeli smo iz nič. Ustanovitveni člani so se na samem začetku zbirali pri takratnem pobudniku same ustanovitve, gospodu Branku Frangežu. Sam začetek je bil zelo težak.
Zbrani denar, ki so ga prispevali vaščani Podlož, donatorji in Občina Majšperk, je na samem začetku služil za nakup zemljišča. Leta 1999 so se pričela zemeljska dela, izgradnja igrišča in postavitev društvenih prostorov. V veliko oporo so nam bili vaščani Podlož, Občina Majšperk in takratni župan gospod Franc Bezjak. Otvoritev igrišča je potekala v okviru občinskega praznika, leta 2000.
Lansko leto pa smo si zadali nov cilj - izgradnjo igrišča za odbojko na mivki. V teh dneh še potekajo zaključna dela v Športnem parku Podlože. V septembru za občinski praznik Občine Majšperk pa načrtujemo tudi uradno otvoritev le - tega. Tako kot vsako leto bo tudi letos naše društvo organiziralo turnir v malem nogometu za veterane. Člani našega društva se bodo tudi letos udeležili športnih iger, ki bodo potekale v okviru občinskega praznika.
Občini Majšperk oziroma županji gospe mag. Darinki Fakin, vsem vaščanom Podlož in donatorjem se zahvaljujemo za vso dosedanjo podporo ter pričakujemo takšno sodelovanje tudi v bodoče.
Tajnica ŠD Podlože, Suzana Gajšt
Za izravnavo in utrjevanje smo najeli Cestno podjetje Ptuj, ki je vršilo tudi polaganje asfalta, po nalogu Občine Majšperk, katere deleže investicije v javno pot je predstavljala preplastitev in nadzor projekta. Pohvalil bi formalno sodelovanje in terminsko usklajenost s strani občine, vendar bi na tem mestu opozoril na slab nadzor in ležerno obnašanje Cestnega podjetja Ptuj. Tako ob koncu ne morem napisati, da smo projekt končali, manjka še nekaj popravkov na sami asfaltni prevleki in verjamem, da bomo skupaj z občino rešili problem.
Za konec samo še to, hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali, čeprav ni cesta v vašem interesu. Opravili smo veliko delo in ni vrag, da se kdaj spet srečamo.
Branko Arnuš, predsednik gradbenega odbora
izboljševali in utrjevali. Tudi naša cesta je bila do nedavnega bela, kamnita ob vročih poletnih dneh, blatna in spolzka pa ob prvem jesenskem dežju. Danes se vije v vasi Medvedce novih 300 m asfaltirane javne poti Medvedce - Širec.
Neizmerno smo si želeli boljšo cesto, zato smo se konec februarja z našo željo obrnili na svetnike in županjo naše občine. Podprli so nas v naših prizadevanjih in dela smo se lotili z vso resnostjo. Imenovali smo gradbeni odbor, ki je takoj začel z delom. Začeli smo iskati ustreznega izvajalca in zbirati finančna sredstva. Zaradi razmeroma visokega predračuna investicije smo se dogovorili, da ga lahko znižamo z lastnim delom. Opravili smo številne delovne ure, katere so potekale v sproščenem vzdušju. Kmalu je naša cesta dobila drugačno, novo podobo. Naša dela so bila zaključena v predvidenem roku. Črno prevleko smo dobili 17. julija 2003. Za izvedbo asfaltnih del je poskrbela Občina Majšperk.
Pred uradno otvoritvijo nas čaka še nekaj lastnega dela pri utrjevanju bankin. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri uresničitvi želje po boljši cesti, se iskreno zahvaljujemo.
Gradbeni odbor
okviru letošnjega občinskega praznika organizira Društvo upokojencev Majšperk prvo srečanje članov vseh društev upokojencev in invalidov občine Majšperk. Srečanje bo v četrtek, 18. septembra 2003, v šotoru pri Gasilskem domu Majšperk, s pričetkom ob 10.00 uri.
Program letošnje prireditve:
•	ob 10. uri - otvoritev razstave
•	pozdravni govori pokrovitelja Občine Majšperk in županje Občine Majšperk ter drugih vabljenih gostov
•	krajši kulturni program
•	po programu zakuska
•	poskrbljeno je tudi za primerno glasbo
Ker je to prvo srečanje upokojencev in invalidov Občine Majšperk, bi bilo prav, da se ga udeležite v največjem številu.
Prvo srečanje je letos zaupano DU iz Majšperka, naslednje pa bo organiziralo drugo društvo.
Pokrovitelj letošnjega srečanja je Občina Majšperk.
Želimo, da vesele trenutke preživimo skupaj. Veselimo se srečanja z vami!
Za organizatorja predsednik DU Majšperk Ciril Murko, ing.
Spominska diploma občine Majšperk

^__/7) adioklub Ptujska Gora - S59DPG se bo v
V nedeljo, 7. septembra 2003 udeležil praznovanja Občine Majšperk; od 9. do 14. ure po lokalnem času bodo člani radiokluba vzpostavljali zveze z UL lokatorjev, ki pokrivajo Občino Majšperk.
Področje dela je od V16 do V46 (razen V40) v FM modulaciji in od 144.300 MHz do 144.400 MHz v SSB modulaciji.
Za osvojitev Spominske diplome Občine Majšperk je potrebno vzpostaviti najmanj dve zvezi.
Dnevniku zvez ali QSL kartam je potrebno dodati še 1.000,00 tolarjev.
Rok pošiljanja zahtevkov za spominsko diplomo je do 14. septembra 2003 na naslov: Radioklub Ptujska Gora, Ptujska Gora 36, 2323 Ptujska Gora.
Predsednik radiokluba: Franc Kolar, S52KH
SPOZNAJMO OBČINO PEŠ

Planinsko društvo Majšperk
vabi ob 7. občinskem prazniku na

4. pohod “Spoznajmo občino peš”,
ki bo v nedeljo 14. septembra
Zbor pohodnikov bo ob 14. uri pri OŠ Majšperk
Prevoz na štartno mesto z osebnimi avtomobili ali po dogovoru
Oprema pohodniška za sredogorje Prijave: Smolej Miran od 8. 9. do 14. 9. 2003

:
Vabljeni!

m
strarikamtaditetovenije:
SMS
www.sfns.si
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI OBČINE MAJŠPERK!
Lokalni odbor Stranke mladih Slovenije Majšperk vam ob praznovanju 7. občinskega praznika iskreno čestita in vam želi veliko veselja in dobre volje na osrednji občinski prireditvi.
Predsednik LO SMS Majšperk, Dragan Lorber s člani
Iz delovanja Občinskega sveta
-—A* vetniki Občinskega sveta Občine Majšperk so Cse ponovno sestali, tokrat na 7. redni seji, 3. julija 2003. V obravnavi so imeli dvanajst točk dnevnega reda. Potrdili so:
1.	zapisnik prejšnje seje
2.	spremembe in dopolnitve Statuta Občine Majšperk v 1. obravnavi
3.	spremembe in dopolnitve Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Majšperk po skrajšanem postopku
4.	sklep, da Občina Majšperk, kot pravni naslednik Krajevne skupnosti Ptujska Gora dovoljuje, da se na parceli št. 168/2, pripisane pri vi. št. 76 k.o. Ptujska Gora, izbriše pravica prepovedi odtujitve in obremenitve, ki je bila vpisana na podlagi najemne pogodbe z dne 15. marca 1994, sklenjene med Krajevno skupnostjo Ptujska Gora in Rimokatoliškim župnijstvom Ptujska Gora, za dobo 30 let.
5.	soglasje, da soglašajo z nakupom zemljišč v letu 2003, ki niso bila opredeljena v sprejetem proračunu Občine Majšperk za leto 2003, in sicer:
• parcel št. 168/2, 169, 170 in 171, vi. š.t. 76 k.o. Ptujska Gora, vendar je potrebno pred sklenitvijo pogodb preveriti meje, ki ne smejo presegati športnega parka na pare. št. 168/1 k.o. Ptujska Gora. V pogodbi o najemu se mora določiti uporaba infrastrukture.
(Nadaljevanje na naslednji strani)

sredo, 16. julija smo na občini gostili ministrico za regionalni razvoj, mag. Zdenko Kovač. Na sestanku so prisostvovali: podsekretarka, Mojca Stjepanovič, predsednik DeSUSa, Anton Rous, direktorica TVI Majšperk, Darja Bratušek, direktor MTD Majšperk, Milan Tadič in predsedniki odborov Občine Majšperk. Glede na področje dela in obravnavane tematike, sta bila povabljena na sestanek tudi predstavnika ZRS Bistre Ptuj in podjetja Halo iz Cirkulan.
Najprej je županja občine Majšperk, mag. Darinka Fakin izrazila zadovoljstvo, da nas je obiskala ministrica. Navzočim je podala predstavitev občine in socialni položaj občanov ter izpostavila probleme, ki predstavljajo na eni strani ovire pri razvoju, na drugi strani pa tudi poslovne priložnosti v naši občini. Ministrica nam je povedala, da se vloga TVI Majšperk uvršča na sejo vlade, kjer se predvide-
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
• parceli št. 540, vi. št. 532 k.o. Lešje in 555, vi. št. 361 k.o. Lešje, ki sta namenjeni za gradnjo čistilne naprave za naselji Majšperk in Lešje.
6.	sklep o imenovanju komisije za pripravo 7. občinskega praznika Občine Majšperk, ki jo sestavljajo naslednji: Darinka Fakin, Branko Novak, Dragan Lorber, Leopold Karneža, Ludvik Lampret, Anica Rejec, Vekoslav Širec in Cvetko Pepelnik
7.	sklep, da se občinsko praznovanje zaključi z osrednjo prireditvijo v soboto, 20. septembra, ostale prireditve pa lahko potekajo v času od 1. do 20. septembra
8.	sklep, da se prisotnim na osrednji svečanosti zagotovi malica
9.	sklep o podaljšanju pogodbe o podelitvi koncesije na področju zobozdravstvenega varstva Velemirju Trifun-cu, dr. stom. in Zorici Tosič, dr. stom., za nedoločen čas
10.	sklep o odobritvi kredita TVI Majšperk d.o.o. pod pogojem, da družba zagotovi zakonsko določeno jamstvo za kredit
11.	sklep, da je upravljalen za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Majšperk Komunalno podjetje Ptuj d.d.
12.	mnenja o ureditvi večnamenske ploščadi na Bregu in avtobusnih postajališč ter o rekonstrukciji javne poti JP 740420 Naraplje - Lipno in javne poti JP 741130 Stoperce - Sučje
Sledila je še točka Pobude in vprašanje, kjer so bila
postavljena vprašanja, na katera je županja odgovarjala.
Pod točko Razno pa je županja posredovala zadeve, ki se
nanašajo na delovanje občine.
Nataša Mohorko
va tudi sprejem sklepa za odobritev sredstev. Poudarila je, da je potrebno razmišljati tudi o dolgoročni ohranitvi podjetja. Morda je v razvojnih projektih že opredeljen vol-narski muzej tudi priložnost za dolgoročno popestritev ponudbe na področju turizma in tudi prispevek k ohranitvi proizvodnega dela podjetja. V nadaljevanju je potekala razprava o možnostih za razvoj podjetništva, ki jih podpirajo tudi ostala ministrstva. Ostali prisotni so se vključili v pogovor ter izrazili svoja mnenja in načrte za prihodnost.
Ob koncu obiska se je županja občine Majšperk zahvalila ministrici in ostalim gostom za obisk v občini. Ministrica pa je obljubila, da bo po svojih močeh prispevala k uresničitvi razvojnih načrtov občine.
Občinska uprava
RAZPORED OBISKA POTUJOČE KNJIŽNICE - BIBLIOBUSA V MAJŠPERKU
Pred nami je razpored obiska potujoče knjižnice - bibliobusa v Majšperku.
Datum \ kraj	Stoperce dom krajanov	Breg - vrtec	Majšperk -občina	Ptujska Gora -igrišče	Sestrže -dom krajanov
TOREK, 2. septembra	11.30 do 12.30	13.00 do 14.00	14.30 do 16.00	16.30 do 17.30	18.00 do 18.30
TOREK, 23.septembra	11.30 do 12.30	13.00 do 14.00	14.30 do 16.00	16.30 do 17.30	18.00 do 18.30
TOREK, 14. oktobra	11.30 do 12.30	13.00 do 14.00	14.30 do 16.00	16.30 do 17.30	18.00 do 18.30
TOREK, 4. novembra	11.30 do 12.30	13.00 do 14.00	14.30 do 16.00	16.30 do 17.30	18.00 do 18.30
TOREK, 25. novembra	11.30 do 12.30	13.00 do 14.00	14.30 do 16.00	16.30 do 17.30	18.00 do 18.30
TOREK, 16. decembra	11.30 do 12.30	13.00 do 14.00	14.30 do 16.00	16.30 do 17.30	18.00 do 18.30
Vljudno vabljeni, da obiščete in si izposodite kakšno dobro knjigo.	Nataša Mohorko
pomembna vsaka kapljjisa vode
/>n vzponu iz Stogovc na Ptujsko Goro, natan-čneje pri Potočnikovih, se nahaja vodnjak, ki je že davnega leta 1906 »poskrbel«, da popotniki, ki so romali na Ptujsko Goro, niso bili žejni, pa tudi za domačine je bilo v tem vodnjaku dovolj vode. Vodnjak je bil 1906. leta skopan zaradi širitve ceste; prvotni vodnjak je namreč stal na sedanji cesti. Nato je vse do izgradnje komunalnega vodovoda 10 okoliških gospodinjstev popolnoma oskrboval s pitno vodo.
V letošnjem letu so se krajani, ki so nekdaj uporabljali ta vodnjak, odločili, da bi poskusili rešiti vodnjak pred propadom, saj mnoge med njimi vežejo manj tudi spomini. Glede na to, da leta pustijo sledi na vsaki stvari, so k obnovitvi vodnjaka želeli pristopiti že pred leti. Vodnjak bi brez obnove propadel, zato so domačini resneje pristopili k ureditvi. Obrnili so se na lokalno skupnost - Občino Majšperk, ki je videla rešitev v razpisu, ki ga je razpisalo Ministrstvo
Trak so prerezali: Rado Rodošek, županja mag. Darinka Fakin in predstavnica Heliosa, Nataša Hajdinjak.
za okolje in prostor. Prijavo na razpis je pripravila občina; razpis je bil uspešen, saj je bila že v mesecu maju podpisana pogodba o sofinanciranju obnove vodnjaka.
Pri obnovi vodnjaka je bilo treba marsikaj postoriti. Potrebno ga je bilo očistiti. Pri tem delu so priskočili na pomoč ptujskogorski gasilci. Domačini so na vodnjak ponovno, v skladu s prvotno podobo, postavili tudi leseno utico, na njem pa je kolo, s katerim lahko vsak potegne vodo iz globokega vodnjaka. Gradbena dela je izvedlo Avtoprevozništvo Jože Žolger, mizarska dela pa Mizarstvo Franc Doberšek.
Delo je nemoteno potekalo in že je bil 14. avgust. »Zakaj 14. avgust?« se sprašujete. Zato, ker je bil na ta dan obnovljeni vodnjak tudi uradno predan svojemu namenu. Nevihta, ki se je pričela nekaj po 16. uri, ni ustavila obiskovalcev, ki so se odločili udeležiti otvoritve. Malo po 17. uri se je pričel uradni del otvoritve. Domačini so pripravili program, v katerem je bilo izrečenih veliko besed o vodi, ki je tudi v letošnjem letu zaradi suše zelo pogosto omenjena. V programu so s svojimi nastopi, bodisi s petjem, igranjem ali deklamacijo, sodelovali: povezovalka Tatjana Železnik, muzikanta oče in sin Černenšek, ljudske pevke s Ptujske Gore, Ana Karneža, Janja Potočnik, Sanela Pišek, Smiljana Krapež in Klementina Kozoderc. Vodnjak pa je blagoslovil p. Maks Klanjšek.
Na koncu se želim še enkrat zahvaliti vsem domačinom za pomoč in opravljeno delo, izvajalcem del, nastopajočim na današnji prireditvi, podjetju Helios in Ministrstvu za okolje, prostor in energijo za vzpodbudo in sofinanciranje.« Nataša Hajdinjak, predstavnica Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, je izrazila svoje veselje, da je uspelo Heliosovemu skladu obnoviti že dvajseti vodnjak v Sloveniji ravno tukaj, na Ptujski Gori. Povedala je, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali za obnove vodnjakov, ki vse bolj izginjajo. K mikrofonu je bil povabljen tudi Rado Rodošek, svetnik Občine Majšperk, idejni vodja obnove in neposredni »sosed« tega vodnjaka. Povedal nam je sledeče: »Zbrali smo se na dan pred velikimi mašami, največjim Marijinim praznikom, ki v naš kraj privabi množico romarjev. Želimo se poveseliti ob otvoritvi Cenclovega vodnjaka in posaditvi vaške lipe. Obe pridobitvi sta pomembni enoti arhitekture našega naselja, pomnika naše mladosti, saj tako obnovljeni vodnjak ohranjamo za naše vnuke in pravnuke,« ter nadaljeval: »Danes pred nami stoji obnovljeni vodnjak, ki je rezultat uspele prijave na razpis. Tako je Heliosov sklad prispeval 150.000,00 SIT, Turistično društvo Ptujska Gora 50.000,00 SIT in del potrebnega lesa, ostala sredstva pa je zagotovila Občina Majšperk. Mi, sosedje, pa smo bili pripravljeni sodelovati pri obnovi
V samem programu pa je spregovorila tudi županja Občine Majšperk, mag. Darinka Fakin, ki je vsem navzočim povedala sledeče: »Heliosov razpis za obnovo vodnjakov nas je vzpodbudil k razmišljanju, da je potrebno, kljub že začrtanim: investicijam pristopiti k obnovi tudi takšnih objektov. Še posebej se mi zdi pomembno, da smo k temu pristopili v letu 2003, ki ga je OZN razglasila za leto voda. Prepričana sem, da je s to obnovo pridobil na podobi sam kraj in da bodo s tem pridobili nov vir vode tako domačini, kot številni obiskovalci Ptujske Gore.
Morda je sedaj tudi priložnost, da povemo, da imamo na sami Ptujski Gori še tri takšne vodnjake, lahko bi jih imenovali tudi romarske vodnjake in da smo jih sedaj, ko smo pričeli z obnovo tega vodnjaka v občini, opazili še veliko in prav vsi so potrebni obnove, da bodo ponovno lahko služili svojemu namenu.
Najboljše stvari so skrite in težko dosegljive in takšna je tudi voda iz tega vodnjaka, saj se skriva 15 metrov globoko. Z obnovo tega vodnjaka nam je voda postala ponovno dosegljiva in to je priložnost za veselje.
(Nadaljevanje na naslednji strani)
Prisotni pa so takoj poskusili vodo.
Ojftruštvo upokojencev Ptujska Gora se lahko pohvali z aktivno ribiško sekcijo, ki je bila ustanovljena leta 2002. Njen vodja je Ignac Drevenšek, ki vodi tudi ekipo tekmovalcev, ki so vključeni v tekmovanje pri Zvezi DU Sp. Podravje. Tu sodelujejo sekcije iz DU Ptuj, Ormož, Zagojiči, Dornava, Markovci in Ptujska Gora. Vsaka sekcija mora v tekočem letu pripraviti na svojem terenu po eno tekmovanje, zaključno pa organizirajo na Ptuju. Do sedaj je bilo opravljenih pet tekmovanj.
3.	julija je organizirala naša sekcija tekmovanje v Zg. Pristavi. Tu je ribiška družina iz Majšperka odstopila ribnik našemu društvu. Po pozdravu predsednice DU, gospe Jožice Jeza, aperativu in kavi ter predstavitvi navodil za tekmovanje, se je začelo zares. Za našo ekipo so tekmovali Ignac Drevenšek - vodja, Alojz Letonja, Slavko Erbus, Zvonko Ferčec in rezerva Anton Oberski. Da je bilo vse še
Če je riba prijela, ve samo ribič.
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
vodnjaka z lastnim delom in s svojimi finančnimi sredstvi. Pri pogostitvi nam je pomagalo Društvo žena Tisa Ptujska Gora, vodnjak pa je izčrpalo Prostovoljno gasilsko društvo Ptujska Gora.
Naša želja je bila, da bi bil vodnjak obnovljen do velikih maš. Kot vidimo, so nam zadani načrti uspeli. Naš vodnjak je dobil novo podobo. Globina vodnjaka je 15 metrov in v njem je bilo, ob začetku del, 12 metrov vode. Notranjost vodnjaka je betonirana in v teh sto letih seje na stenah vodnjaka nabral apnenec, tako da ob spustu vanj dobiš občutek, kot da bi prišel v Postojnsko jamo. Dno vodnjaka je obloženo z lesenim opažem. Sicer pa je bil vodnjak zgrajen leta 1906 in je zagotavljal pitno vodo za 10 gospodinjstev. Vode je primanjkovalo le v dolgih mrzlih zimah. Pri obnovi vodnjaka smo se sosedje spomnili marsikatere dogodivščine iz mladih let, posebno tistih, ko nam je padlo vedro v vodnjak.«
Po uradni otvoritvi so vsi prisotni poskusili tudi vodo iz vodnjaka, prireditev pa se je nadaljevala pod kostanjem. Za dobrote so poskrbeli domačini, skupaj z Društvom žena Tisa Ptujska Gora.
Nataša Mohorko
bolj zanimivo, nas je osvežil tudi dež, ki ga letos tako težko pričakujemo. Po treh urah tekmovanja in ocenitvi uspehov smo zasedli 3. mesto. 14. avgusta pa smo opravili še predzadnje tekmovanje v Markovcih z udeležbo iste ekipe in smo zasedli 5. mesto. Zaključno tekmovanje in razglasitev vseh tekmovanj pa bo 4. septembra na Ptuju, kjer bodo podeljeni pokali in priznanja za leto 2003.
Da smo se lahko vključili v to delo, nam je omogočilo naše društvo, ki nam za vsako tekmovanje prispeva za vsakega člana ekipe, kot Startnino, po 1.500,00 SIT. Vse ostale stroške, kot je prevoz in ribiški material, pa nosijo tekmovalci sami.
Ribiški humor in prijetno druženje pa tudi rezultati dela nas vzpodbujajo k nadaljnjemu uspehu.
Ignac Drevenšek, DU Ptujska Gora
Jjred praznikom Marije Snežne, 5. avgusta, so župljani gorske župnije več desetletij zapored romali peš na Svete gore. Romanje se je v preteklosti pred drugo svetovno vojno in še nekaj let po letu 1945 začelo ob polnoči 3. avgusta v cerkvi. Duhovnik je pred oltarjem začel peti litanije Matere Božje. Med petjem litanij so se romarji razporedili v procesijo. Najprej mož z lesenim križem, nato možje in fantje, duhovnik, pevci in pevke ter žene in dekleta. Potem se je procesija zrahljala in romali so naprej ob veselem kramljanju.
Pred Rogatcem so se romarji zopet razporedili v procesijo tako, da so ob slovesnem petju litanij prišli v župnijsko cerkev, kjer je bila sveta maša. Nekateri starejši so se priključili v Rogatcu, kamor so se pripeljali s konjsko vprego, nekateri tudi peš že prejšnji večer in so prenočili na župnijskem seniku. Pot so po maši nadaljevali preko hrvaškega ozemlja, mimo Huma do Desniča. Proti večeru 4. avgusta so romarji prišli v cerkev na Svetih gorah. Večina je prenočila v cerkvi. Na sam praznik Marije Snežne, 5. avgusta, so bili romarji pri pozni maši, potem pa so se sestale skupine, ki so se počasi vračale proti domu. Precej romarjev je šlo peš samo do Rogatca, kjer so jih čakali domači s »koleslji« ali pa tudi z »lojtrnimi« vozovi.
Pred petimi leti se je nekaj navdušencev iz Ptujske Gore zbralo pri Rudiju Lupinšku, kjer je dozorela misel, da bi obudili staro navado peš romanja na Svete Gore.
Letos se je 54 km dolgega, že petega peš romanja zapovrstjo, 4. avgusta ob 17. uri, udeležilo štirinajst romarjev iz Ptujske Gore (Rudi Lupinšek, Slavko Širec s hčerama Katjo in Ksenjo, Anica Verdenik, Tonček Kropeč in mladi sorodniki gorskega župnika p. Janka Gašpariča).
Pridružil se jim je tudi, kot vsako leto, minoritski provin-cial p. Slavko Stermšek, ki je svoje otroštvo preživel na Ptujski Gori.
Po slovesnem blagoslovu v cerkvi je romarjem zaželela srečno pot tudi županja gospa mag. Darinka Fakin in jim
podarila kape z grbom občine Majšperk. Romanje je v obliki okrepčil na dolgi in naporni poti finančno podprlo Turistično društvo Ptujska Gora. Vsako leto za topel sprejem sredi noči poskrbi tudi Mol Benz Rogaška Slatina in pekarna v Imenem.
Del poti je spremljal romanje tudi p. Janko Gašparič in nekaj romarjev, ki so se priključili v krajih med potjo.
Na sam praznik so se gorski romarji, bilo jih je osemnajst, ki so prispeli na Svete gore okrog 7. ure, kot tisti z osebnimi avtomobili in z avtobusom, udeležili slovesnega somaševanja duhovnikov iz dekanije Dravsko polje.
Romanja so predvsem verska dogajanja, imajo pa tudi širši družbeni pomen, zato je prav, da se ohranjajo stare navade in se pridruži čim več ljudi.
p. Maks Klanjšek
v
tirinajsti junij 2003 bo v knjigi zgodovine za ptujsko-gorske gasilce zapisan kot velik praznik. Ker PGD Ptujska Gora praznuje naslednje leto 70 letnico, smo s pripravami začeli že letos.
Tako smo se odločili, da gasilski dom okrasimo z zavetnikom sv. Florjanom. Svečanost je potekala v cerkvi na Ptujski Gori ob prisotnosti številnih botrov in gostov, ki so po krstu pospremili sv. Florjana pred gasilski dom.
Pripravili smo bogat kulturni program, v katerem so sodelovali pevski
zbori, godba in pionirji gasilci, ki so nam v svojih recitacijah povedali veliko resnice.
Kot se za krst spodobi, seveda ni šlo brez pogostitve, glasbe in plesa.
SVETI ELORJAN
Pozdravljen bodi, svet Florjan, za varuha si nam izbran.
Pred ognjem in poplavami naj bomo vedno varni mi.
Ti bil si sveti mučenik, sedaj nam bodi pomočnik. Obvaruj ognja nas in zla, sedanjega in večnega.
Gasilcem si zavetnik zdaj, v nevarnosti pogum jim daj.
V nesreči vsem pomagajo, nikdar naj ne omagajo.
Kadar na svetu je lepo in pa takrat, ko je hudo: zaupaj Bogu, o kristjan in ti nas varuj svet Florjan.
Za PGD Ptujska Gora J. Zolar
Ekipo ŠD Ptujsko Goto novi lostnik prchodnogo pokolo Holoz
v
portno društvo Majšperk je zadnjo junijsko soboto organiziralo tradicionalni, že 14. nočni turnir v malem nogometu za prehodni pokal Haloz.
Udeležba ekip je bila letos sicer nekaj manjša kot v preteklih letih, a je kljub temu turnir postregel z nekaj zanimivimi tekmami. Vrhunec večera so bile finalne tekme med tremi izenačenimi ekipami, med katerimi je nekaj več znanja in sreče imela ekipa SD Ptujska Gora. Drugo in tretje mesto na turnirju sta si razdelili ekipi VVilliams in Peugeot Toplak.
Organizatorji turnirja, ŠD Majšperk, se zahvaljuje posameznikom in podjetjem, ki so nam finančno ali kako drugače pomagali pri izpeljavi turnirja: Okrepčevalnica DIN
DON, MIPIS - Irena Mesarič s.p., Okrepčevalnica Gajser, Gradbena mehanizacija Žolger, Terme Ptuj, Šterntal bar, Kovinostrugarstvo VIDIA, Tiskarna Viljem Polajžer s.p., Ptuj, Gostilna Dolinca, Bar Holliday, S pas bar, Avtoprevo-zništvo Žnidarko Drago s.p., Zelena Dolina Litož d.o.o., Dolina VVinnettu, Trgovina Smreka, TVI Majšperk, Mizarstvo Vuk Anton s.p., Trgovina Domačija.
Športno društvo Majšperk obvešča vse, ki imate radi košarko, da pripravljamo v okviru občinskega praznika košarkarski turnir v košarki. Pričakujemo veliko udeležbo tistih ekip, ki bi rade izzvale ekipe, ki že več let nastopajo v ptujski rekreativni ligi.
ŠD Majšperk
szzFT/ar tradicionalno je že postalo srečanje va-V—/ v ščanov Skrbelj, saj na jasi pod Donačko goro že osem let organiziramo veselo druženje vseh, ki tu živimo in tistih, ki se vedno znova radi vračajo v našo vas.
Podarili smo si prekrasen dan, ustavili smo čas, odpravili skrbi in težave, okrepili dobre medsosedske in prijateljske odnose!
Ali si lahko želimo še več?
Andrejka Nemec
Nedeljsko jutro se je prebujalo, ko smo na naših dvoriščih pripravljali vse potrebno. Z avtomobili smo se zapeljali do Rudijevega doma na Donački gori. V vzdušju pričakovanja in otroške nestrpnosti smo najprej potešili lakoto in žejo, nato pa pripravili nahrbtnike za pot proti vrhu. Vzpon proti vrhu še zdaleč ni bil naporen in dolgočasen. Vesela družba in dobra volja sta krajšala pot mladim in starejšim. Na lepo sončno opoldne smo prispeli na vrh, pogasili žejo in se fotografirali. Uživali smo ob pogledu v dolino. Malo smo se še odpočili, poklepetali, se vpisali v knjigo obiskov, nato pa se odpravili nazaj proti Rudijevemu domu, kjer so za našo žejo in lakoto poskrbeli vsi tisti, ki iz opravičljivih razlogov niso mogli z nami na sam vrh.
Ob športu, zabavi, dobri in osvežilni pijači ter okusno pripravljeni hrani se je popoldan počasi prevešal v večer. Zaradi prelepega dne nam je bilo kar malo žal, da smo že morali postoriti vse potrebno za odhod proti domu. Skrbno smo počistili za seboj in poskrbeli, da smo prostor pred planinsko kočo zapustili čist in neokrnjen.

M	M	M	II
Kulturni utno ob državnem prazniku
m
Tsjaipomembnejši državni praznik, ki ga od V osamosvojitve Slovenci praznujemo 25.
junija, je dan, ko se spominjamo enotnosti in odločenosti vseh Slovencev, da končno zaživimo v lastni državi. Praznik simbolizira željo po svobodi, enakopravnosti in druženju vseh državljanov. Druženje in povezanost kulturnih društev naše občine pa je bilo vodilo osrednje proslave občine Majšperk ob poča-stitvi dneva državnosti, kije bila v soboto, 21. junija, v dvorani TVI Majšperk.
V programu, ki je orisal zgodovino Slovencev od naselitve prednikov na to ozemlje pa vse do danes, so se zbranim predstavili učenci OŠ Stoperce, ljudske pevke in pevci iz Stoperc, ljudske pevke iz Sesterž, nastopil je tudi Mešani pevski zbor
Sv. Miklavž iz Majšperka, pa Moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk in recitatorja Dramske sekcije DPD Svoboda ter gost proslave, Alojz Matjašič, gledališki igralec iz Gorišnice. Zbrane v dvorani je nagovorila slavnostna govornica, županja majšperške občine, gospa Darinka Fakin, ki je poudarila pomen druženja in povezanosti vseh organizacij v naši občini.
Nastopajoči so se po proslavi zaklepetali ob kozarčku rujnega in s tem dokazali, da jim druženje kljub različ-
nosti ni tuje. Upamo, da bo tudi naslednji dan državnosti tako kulturno bogat kot letošnji.
Zlatka Lampret


Zahvala
s^\kozi stoletja nam je bila pesem luč in vodnik, dajala je upanje in vero, pogum in ljubezen, bila je naša in z nami. Smo dediči kulturnega bogastva, dolžni smo pesem ohraniti, negovati in jo prenašati na mlade rodove. Kaseta in zgoščenka »Le predi dekle, predi«, ki smo jo posnele in predstavile 28. junija 2003 ljudske pevke iz Sestrž KUD-a Majšperk potrjuje, da ljudsko petje ne izumira.
Ljudske pevke smo kot drevesa, ki se predajamo vetru in soncu in z vsako vajo rastemo. Uživamo ob pesmih, ki jim tudi mladi radi prisluhnejo, želja nas, ljudskih pevk, je, da bi nas mladina rada poslušala, se naučila ljudskih pesmi in jih posredovala v prihodnost.
Pot do kasete in zgoščenke nas je vodila preko hribov in gričev, zaradi vas in vseh tistih, ki ste prispevali svoj delež, so bili ti hribi mnogo nižji, kot so se nam zdeli pred meseci. Dovolite, da se vam imensko zahvalim:
Ljudske pevke na enem od svojih nastopov.
1.	Občina Majšperk
2.	Gaj št Branko; Sestrže
3.	KUD Majšperk
4.	Športno kulturno društvo Sestrže
5.	Mohorko Alenka in Ivan; Ptujska Gora
6.	Doberšek Vincenc; Sestrže
7.	gospod Stanko; Nizozemska
8.	Fijavž Silvo; Sestrže
9.	Tadič Milan; Majšperk
10.	Hernja Stanko; Lešje
11.	Cep Franci; Sestrže
12.	Družina Jus, Lešje
13.	Frangež Branko, Sestrže
14.	Krošl Zdravko, Savinjsko
15.	KUD Leskovec - Stari Log
16.	Žerak Franc; Savinjsko
17.	Štih Franc; Savinjsko
18.	Dvoršak Slavko; Medvedce
19.	Dvoršak Anton; Medvedce
20.	Dvoršak Fredi; Medvedce
21.	Golob Zvonko; Medvedce
22.	Frangež Jože; Medvedce
23.	Doberšek Andrej; Lešje
24.	Doberšek Milka; Lešje
25.	Pislak Viktor; Lešje
26.	Pajnkiher Franc, Bolečka vas
27.	Kamenšek Milan; Savinjsko
28.	Rajh Janko; Apače
29.	Vindiš Tine; Pleterje
30.	Krošl Jerica; Sestrže
31.	Galun Štefan; Sestrže
32.	Mlakar Terezija; Sestrže
33.	Šauperli Kristina; Sestrže
34.	Žnidar Zlatko, Sestrže
35.	Jus Janez, Sestrže
36.	Čas Hajšek Vera; Sestrže
37.	Beranič Branko, Sestrže
38.	Kovačič Neža, Sestrže
39.	Trantura Jože; Sestrže
40.	Trgovina pri Smreki; Ptujska Gora
41.	Žolger Jože, Ptujska Gora
42.	Vuk Lidija, Majšperk
43.	Vuk Jožica, Majšperk
44.	Gostilna Dolinca; Majšperk
45.	Križanec Janko; Lokanja vas
46.	Križanec Franci; Košnja
47.	Križanec Vinko, Sestrže
48.	Vedlin Minko; Lešje
49.	Haložan Angela; Podlože
50.	Haložan Marjanca; Podlože
51.	Topolovec Nežika; Podlože
52.	Lampret Jože, Medvedce
53.	Narat Marija; Sestrže
54.	Selišek Trezika; Savinjsko
55.	Žnidarko Štefan; Lešje
56.	Pišek Branko; Sestrže
(Nadaljevanje na naslednji strani)
-(—>) lisokogorja željni planinci smo se zbrali ob ~zzy 'zgodnji uri pred Domom krajanov v Stopercah. Vsi smo komaj čakali, da se odpravimo proti Krnu. Zbrala se je kar lepa skupinica planincev. Po začetnem pozdravljanju in kramljanju smo se prešteli in se končno odpravili. V začetnih kilometrih naše poti smo vsi veselo kramljali, potem pa nas je enega za drugim premagala noč in avtobus je brez naše vednosti veselo nabiral kilometre. Zbudil
Planinska obvestila
Planinsko društvo Majšperk
organizira v septembru naslednje pohode
Planinsko obvestilo številka 1


Planinsto^oMaispc^aM
v soboto 13. septembra na
dan planincev Slovenije
Ob 110 letnici ustanovitve slovenskega planinskega društva 55 letnici planinske zveze Slovenije 225 letnici od prvega pristopa na Triglav Prevoz odvisno od števila prijav.
Prijave in informacij e: smolej od 8. 9. do 11. 9.
J*
Planinsko obvestilo številka 2
Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Perutnina Ptuj in Radio Tednik vabijo v soboto 13. septembra na 1. poli kolesarski maraton Start: letališče v Moškajncih.
Cilj: letališče v Moškajncih. Možnost izbir različno dolgih prog. Startnina 1000 sit (majica in malica). Podrobnosti v o maratonu v javnih glasilih: Štajerski tednik ali internet.
Prijave na startu.
Udeležba individualno ali po dogovoru.

(Nadaljevanje s prejšnje strani)
Bodočnosti in sreče človeka ne iščemo v bogastvu, temveč v kulturi, ki nam daje duševno in telesno moč.
Zahvaljujemo se vsem nastopajočim, ki so prišli od blizu in daleč in polepšali program. Iskreno se zahvaljujemo tudi mladim iz KUD-a Majšperk za vso pomoč. In nenazadnje hvala tudi vsem obiskovalcem, saj so naše pesmi še lepše zazvenele, ker jih je poslušalo mnogo ljudi. S tem smo dokazali, da naše delo ni bilo zaman. Zahvaljujemo se tudi vsem tistim, ki niste omenjeni, pa ste nam pomagali, da sta nastali kaseta in zgoščenka ljudskih pesmi.
Predsednica ljudskih pevk iz Sestrž, Jožica Medved
nas je glas predsednika, ki je ves navdušen razlagal o vrhovih, ki so v lepem in kristalno jasnem jutru podpirali svod na Gorenjskem. Res seje obetalo lepo vreme in vsi smo si na tihem želeli, da le ne bi bilo preveč vroče.
Želja po čarih planinskega sveta se je na Vršiču le še stopnjevala in avtobus se je pogumno podal na neskončne serpentine Vršiškega prelaza. Ko se človek pelje pod golimi vrhovi naših gora, komaj čaka, da si oprta nahrbtnik in se zagrize v strmino. In končno. Dom Klementa Juga v Lepeni. Naša startna pozicija. Malo okrepčila, malo kačje sline, da se telo prej zagreje, in že smo se podali po mula-teri do Doma pri Krnskih jezerih. Najprej malo lovljenja in iskanja pohodniškega ritma, potem pa zajemanje čistega gorskega zraka in izločanje vseh nižinskih strupov, ki oblegajo naše telo. Ni ga čez dobro prepoteno telo in želje po gibanju med skalami.
Stoperški planinci na Krnu!
Vsi prepoteni smo prišli na Dom pri Krnskih jezerih. Zvedavo smo se obračali naokoli in preiskovali okolico našega prenočišča za to noč. Vsi smo komaj čakali, da se podamo na vrh Krna. Ker nas ni zadrževala nobena obveznost, smo se lahkih nog podali na pot. Najprej mimo naj večjega izmed treh Krnskih jezer. Pogled na modro gladino, ki ni utrpela prevelikih izgub zaradi suše, nam je dal novega zagona, ko pa smo zagledali Vršac, ki se je ponosno dvigoval nad vsemi ostalimi, smo malone skakljali iz kamna na kamen. Imeli smo srečo, da je sredi razbeljenega skalovja veter hladil razgreta telesa.
Bolj ko smo se bližali vrhu, bolj smo se zavedali, da v teh belih prostranstvih nismo sami. Z nami so hodili še vsi duhovi umrlih vojakov, ki so se borili na Soški fronti. Krn namreč stoji na liniji, za katero so se v prvi svetovni vojni borili avstrijski in italijanski vojaki. Pričevanj o trdem in neizprosnem boju na nenavadnem in surovem terenu je vsepovsod polno. Ob poti naletiš na ostanke bodeče žice, malo naprej pa se skorajda spotakneš ob kup zarjavele pločevine. Vse naokoli pa luknje. Velike, male; luknje vseh velikosti in oblik, ki so jih italijanske granate in topovski izstrelki zavrtali v pobočja. In potem razmišljanja o glasnosti pokov in o zloveščih piskanjih izstrelkov. Ni jim bilo lahko. Se posebej ne pozimi.
Ko si tako zamišljen, čas in napori premagovanja strmine utonejo v pozabo. Preden se zaveš, se za obronkom že sveti
koča pod Krnom. Seveda se oči zaiskrijo in hrbet kar sam poravna. Pot na vrh ni več daleč. Kratek postanek pri koči, sentimentalni pogledi proti dolini Soče. Potem pa na vrh. Ko si enkrat na vrhu, se zaveš, zakaj si se boril s strmino. Razgled odtehta prav vse nevšečnosti in bolj ko strmiš v daljavo, več prijetnih podrobnosti opaziš. Nič pa ne traja večno in kmalu smo se morali odpraviti v dolino. Sedaj nas je gnala nova misel. Misel na prijetno kopanje v Krnskem jezeru. Misel na to prijetno planinsko osvežitev nas je prestavila v neko odločno in zasanjano stanje, v katerem smo kar tekli po poti proti jezeru. Ob jezeru pa razočaranje. Čuvaj je v nas zatrl vse upe na veselo čofotanje. Tako smo se morali zadovoljiti z lovljenjem nenavadnih ribic, ki jih v jezeru dobesedno mrgoli. Čuvaj pa se ni zavedal naše potrpežljivosti in je odšel pred nami. Ponudila se je prilika. Hitro v spodnje hlače. Skok v vodo, ki nežno obriše s tebe pot, ki se prijemlje telesa. Nepozabno!Umiti in veselo utrujeni smo se v Koči pri Krnskih jezerih zasidrali na skupnem ležišču in v salvah smeha polagoma zaspali.
Naslednje jutro pa tekanje sem in tja, iskanje prostora za umivanje, čevljev in zbiranja vtisov prejšnjega dne. Krepak zajtrk in že smo bili na poti proti Komni. Rojeval se je še en
lep dan, ki je na gorsko pokrajino slikal vojaške prizore Soške fronte. Tu zapuščena vojaška kasarna sezidana s pomočjo nečloveških naporov, tam pa se vije neskončna kača klinov, na katerih ponekod še zdaj visi bodeča žica. In seveda jame in luknje. Vse to priča, da so vojaki bili trd in neizprosen boj.
Še malo hoje po razriti pokrajini in kmalu smo zagledali kočo na Komni. Pri koči spet običajen postanek, potem pa lahkih nog v dolino. Bohinjsko jezero je že čakalo, vso sveže in čisto. Zaradi njega smo v hoji nizdol potolkli vse rekorde. In spet skoki v vodo, čofotanje in vriskanje. Planine, voda in gorski zrak človeka zelo utrudijo in mu vzpodbudijo apetit, zato smo komaj čakali, da se odpravimo proti Žirovnici k Trebušniku na Kosilo. Vendar smo morali še malo počakati, ker se je skupini iz Majšperka, ki je bila na Triglavu, pokvaril avtobus. Ko so šoferji uredili zadeve z avtobusi, pa na Kosilo, ki je že precej časa viselo v zraku.
Po Kosilu je postalo na avtobusu presej živahno, saj nam je zaužita hrana dala novih moči in nam okrepila samozavest. Dobre volje in rahlo utrujeni smo se vrnili med malo nižje griče Haloz, kjer smo se razigrani poslovili.
M. L.
_ Mtv M „ ...
■ I P	P	P l
š~*as, čas, čas,... čas je tisti, ki Vz neprestano teče, beži in mineva. Tako je tudi za nas pravljičarje Pravljičnih uric KPD Stoperce minilo drugo pravljično leto in že drugo skupino predšolskih otrok pripeljalo do zasluženih počitnic.
Naj za vse tiste, ki morda še ne veste kdo smo pravljičarji, napišem, da ima KPD Stoperce posebno sekcijo »Pravljične urice«, ki potekajo dvakrat mesečno in so namenjene predšolskim otrokom. Srečanja potekajo po letnem načrtu, ki ga oblikujeva predsednica društva Anica REJEC in animatorka posameznega srečanja Lea KITAK. Srečanja imajo določeno temo, na katero potekajo različne delavnice in aktivnosti. Ob materinskem dnevu pripravimo kratek nastop, kot zaključek ob koncu šolskega leta pa se odpravimo na izlet.
Prav »luštno« nam je, kadar imamo pravljične urice.
In tako veselo je bilo tudi 21. junija 2003, ko smo se pravljičarji skupaj s starši zbrali, da bi se odšli potepat po svetu. Dobra volja in pot nas je, tako kot se za prave pravljičarje spodobi, popeljala najprej v svet pravljice in domišljije, ki jo skrivnostno v sebi skriva in razkriva Koča pri čarovnici v Olimju. Joj! Koga vse smo videli, srečali in kdo vse nas je prestrašil! Skoraj iz vseh pravljic so nas obiskali junaki ter nam pokazali, kako živijo, kaj vse delajo in kaj vse
znajo. Ker nismo videli jelenčkov, smo vzeli pot pod noge in se jih odpravili iskat kar na Jelenov greben, kjer jih ni manjkalo.
Dežela pravljic in tekanje za jeleni nas je zares pošteno utrudilo in izmučilo, celo tako, da smo se morali okrepčati. Nato je sledil uradni zaključek druge skupine pravljičnih uric, ki jih je v letu 2002/03 zelo pridno in redno obiskovalo kar 13 otrok od tretjega do šestega leta. Kot presenečenje smo otrokom na dvorišču tamkajšnjega samostana v Olimju
zaigrali pravljico Šivilja in škarjice, kar jih je še posebej navdušilo. Vsak pravljičar je prejel diplomo za uspešno letno popotovanje po pravljičnem svetu, za brezskrbno poletno igro pa še darilce. Za pravljičarje pa je bila lepa in prijetna tudi misel na jesen, ki bo s seboj prav gotovo prinesla že hladnejše vreme in nova pravljična srečanja.
Pustimo in omogočimo otrokom pravljični svet, tisti svet, kjer je vse mogoče, vse dovoljeno, vse pravilno.
Lea Kitak
Pa še skupinska slika.
I stoaerško veselo ooletie v Zeleni dolini
es je, da je naš kraj narava skrila pod okrilje Donačke gore in morda nam ravno to daje pogum, da tod vedno počnemo nekaj novega.
Trudimo se in prizadevamo si biti »odmevni«, čeprav poklicni ustvarjalci za javnost na nas včasih pozabijo.
Prvo stoperško veselo poletje je letos gostila z gozdovi obdana Zelena dolina. Prijeten kraj, kjer je lastnik podjetja LITOŽ d.o.o. Marjan Korže zgradil lokal, ki je primeren tako za večja kakor manjša praznovanja in ga dopolnjuje še lepo urejena pokrita terasa.
Tod se je bilo moč zanesljivo skriti pred toplimi sončnimi žarki letošnjega poletja.
In v tej dolini smo se veselili tudi od 15. do 17. avgusta 2003. Prireditveni prostor je vabil z napisom, »ZBRALI SMO SE PRIJATELJI«.
Organizator prireditve, podjetje LITOŽ d.o.o. Stoperce je povabil k sodelovanju tudi društva v našem kraju, kar je prispevalo k pestrosti programa prireditve.
V petek popoldan so za obiskovalce zapeli ljudski pevci in ljudske pevke KPD Stoperce. Lepo ljudsko pesem je v Stopercah še vedno moč slišati in prav je, da jo slišijo tudi mlajši rodovi. Navzoče je pozdravila tudi županja Darinka Fakin in nam zaželela veselo in prijetno praznovanje stoperškega veselega poletja.
Članice društva gospodinj Stoperce so ob tej priložnosti pripravile kulinarično razstavo, na kateri je bilo vse polno lepih dobrot, ki so nastale izpod njihovih delovnih rok. Članica Martina Plavčak je za otvoritveno priložnost spekla pletenico, ki so jo prerezali predsednica društva Justina Jus, županja Darinka Fakin in podjetnik Marjan Korže. K prerezu smo povabili še ženo Marjano Korže, a jo je tega pomembnega opravila zadržal hiter in prevroč žar domače kuhinje.
Navzoči smo nato z aplavzom navdušeno pozdravili domačina patra Janeza Ferleža s prijatelji. Janez se rad vrača v domači kraj, kjer vedno veselo zapoje ob spremljavi svoje nepogrešljive kitare. Za vse nas je v nadaljevanju ob dobri hrani in pijači, za katero je skrbelo podjetje LITOŽ d.o.o., raztegoval meh in pel Družinski trio Pogladič iz Vojnika.
Sobotni dan se je nagnil že k večeru, ko so se travniki okrog Zelene doline pričeli polniti z avtomobili, katere
so pridno in vztrajno usmerjali člani PGD Stoperce.
Množica je napolnila prireditveni prostor vse do zadnjega kotička, zadnji gostje so celo morali počakati še na dodatno namestitev miz in klopi.
Pričeli smo s programom in najprej so se predstavila društva v kraju: KPD z odlomkom iz igre in ljudsko pesmijo vodij ljudskih pevk in pevcev Nade Golob in Antona Galun, nato je nekaj podatkov o delovanju KO RK prebrala predsednica Angela Kitak, LD Stoperce je predstavil starešina Feliks Taciga, društvo rejcev plemenskih telic je predstavil Alojz Galun, članice društva gospodinj so se predstavile s ponudbo sladkih dobrot, predstavitve članov PGD Stoperce pa smo se skoraj ustrašili, saj so kar glasno gasili in osvežili prireditveni prostor.
Planinci so organizirali nočni pohod po delu stoperške planinske poti od LITOŽA do ZELENE DOLINE, mi pa smo jih z aplavzom pozdravili, ko so z baklami prispeli na cilj.
Za vse goste tega večera je zapel tudi Franci Pirš, za tem pa je nastopil še imitator Leon Perdan.
In sedaj so bili na vrsti gostje, ki so čakali na nastop legende tega večera... Ivice Šerfezija. Nekaterim so v oči stopile solze, drugi so predano uživali, tretji so sanjali, četrti se veselo vrteli, vse to je bilo namreč moč opaziti na prepolnem plesišču ob njegovem
/7Ibčinsko gasilsko tekmovanje bilo izvedeno v skladu z razpisom številka 665/2003 z dne 20. 5. 2003 Gasilske zveze Majšperk.
Gasilsko tekmovanje je bilo izvedeno v naslednjih kategorijah in s spodaj navedenimi tekmovalnimi disciplinami:
PIONIRJI, PIONIRKE
•	vaja z vedrovko
•	štafeta z ovirami za pionirje in pionirke
PIONIRKE
Doseženo		Število
mesto	PGD	točk
1.	Ptujska Gora	1019,9
petju. Skoraj prekratko je bilo, da bi se lahko izrazila vsa čustva. A bilo je vendarle lepo.
In nato so za urne pete zaigrali še člani ansambla Frajkinclarji. Množica se je vrtela vse tja do jutranjih ur, ko se je bilo treba iti malce odpočit, saj je bil pred nami še en dan zabave.
Praznični lep nedeljski dan je bil, kot nalašč primeren za popoldanski užitek v naravi. Zelena dolina je zopet privlačila svoje goste, nekateri so semkaj prišli že tretjič.
Člani dramske skupine KPD so pripravili nekaj skečev, zapeli so ljudski pevci in nato je za zabavo poskrbel Jani Pirš.
Tako se je tridnevje stoperškega veselega poletja zaključilo. Dogodek, kateremu uspeha pred leti še nihče ne bi verjel. Še najmanj so temu verjeli izseljeni domačini, ki so se te dni vrnili v Sučje, ki je kar živelo v pripravah na praznične dni. Podjetnik Marjan Korže s svojo družino je tako dokazal, da se s skupnimi močmi marsikaj zmore. Poskrbel je za kvalitetno glasbo, ki je te dni zbudila iz sna celo tamkajšnje gozdove in veselilo se je preko 1000 ljudi, ki odslej lahko verjamejo, da obstaja tudi ta kraj.
In ob koncu je ostalo zadovoljstvo organizatorja, ki je prispeval k temu, da bi dober glas o kraju segel vse tja do vas.
PIONIRJI
Doseženo		Število
mesto	PGD	točk
1.	Majšperk	1039,2
2.	Ptujska Gora	1030,8
MLADINCI, MLADINKE
•	vaja z ovirami za mladince in mladinke
•	štafeta na 400 m z ovirami za mladince in mladinke
MLADINKE
Doseženo		Število
mesto	PGD	točk
1.	Majšperk	989,2
A. Rejec


;
MLADINCI
Doseženo		Število
mesto	PGD	točk
L	Majšperk	1023,8
2.	Stoperce	1010,0
3.	Medvedce	977,8
ČLANI A, ČLANI B IN ČLANICE A
•	vaja z motorno brizgalno
•	štafetni tek z ovirami
ČLANI A
Doseženo mesto	PGD	Število točk
1.	Majšperk »tečajniki«	852,7
2.	Stoperce	839,7
3.	Majšperk	836,9
4.	Majšperk - Breg	831,4
5.	Majšperk - Breg »začetniki«	813,1
6.	Medvedce	806,3
7.	Ptujska Gora	797,6
8.	Stoperce »mlajši«	791,2
ČLANICE A		
Doseženo mesto	PGD	Število točk
1.	Majšperk - 112	852,1
2.	Majšperk	806,0
3.	Medvedce	781,9
4.	Stoperce	777,1
ČLANI B		
Doseženo mesto	PGD	Število točk
1.	Majšperk	871,3
i 2.	Ptujska Gora	843,1
3.	Medvedce	839,3
4.	Majšperk - Breg	793,9
VETERANI
•	vaja s hidrantom - 7 tekmovalcev
•	vaja »raznoterosti« - 7 tekmovalcev
VETERANI
Doseženo		Število
mesto	PGD	točk
1.	Majšperk - Breg	857,5
2.	Majšperk	846,2
3.	Ptujska Gora	807,0
V skladu s točkama 1.13. in 1.14. Navodil o gasilskih tekmovanjih lahko na regijskem tekmovanju sodelujejo tekmovalne enote, ki so na gasilskem tekmovanju na ravni gasilske zveze dosegle prva tri mesta.
Drago Hertiš Ir., poveljnik GZMajšperk Milan Korže l.r., predsednik GZ Majšperk
kipa mladih majšperških gasilcev se je letos ponovno udeležila curkometa v Zlatoličju. Tokrat je bilo tekmovanje še posebej zanimivo, saj bi jim po zmagah v letih 2001 in 2002 letošnja prinesla prehodni pokal v trajno last. To se je seveda tudi zgodilo.
V letih 1999,2000 in 2001 so se Maj-šperčani udeležili curkometa v sosednjem Lovrencu na Dravskem polju. Tam so vsa tri leta uživali zmagoslavje in odnašali s seboj manjši, pridobljeni pokal za 1. mesto in večjega, prehodnega. Ta je dokončno prišel v njihove roke po tretji zaporedni zmagi leta 2001.
Pri tem so se kot tekmovalci zvrstili naslednji naši člani: Roman Pišek ml., Silvo Pišek, Aljaž Žnidarko, Andrej Žnidarko, Gregor Kovačič, Aleš Galun, Andrej Peršuh, Drago Majcen, Tomi Korez, Aleš Verdenik in Dušan Mesarič.
Vročega nedeljskega popoldneva se je 7. julija letos na igrišču v Zlatoličju zbrala druščina petih tekmovalcev in večjega števila navijačev, brez katerih ne gre. Vse je bilo že pripravljeno, pričakovanja so bila velika in vsi smo vedeli, kaj bi prinesla letošnja zmaga. Ekipe so bile razdeljene v tri skupine, v vsaki od njih pa so bile tri ekipe. Po prvi, zlahka dobljeni tekmi, je sledila naslednja, ki bi ekipo popeljala v finale ali pa ne. Naključje pa je hotelo, da sta se ravno tukaj pomerili dve najmočnejši ekipi, ki se dobro poznata že s prejšnjih tekmovanj. Jasno je bilo, da ta tekma pomeni finale, čeprav uradno to še ni bila. Čas se je počasi že iztekal, gola pa ni uspelo dati še nobeni od obeh ekip.
Navijači smo, kot se spodobi, spodbujali svojo ekipo z lastnimi glasovi in gasilsko sireno, a to ni bilo dovolj. Na koncu tekme, točk za gole še vedno ni bilo. Sledil je podaljšek dvakrat po dve minuti, pa »penale«, kjer je vsak od igralcev imel možnost z enim curkom usmeriti žogo v gol, pri čemer ni smel prestopiti sredine igrišča. Nič.
Napetost v našem taboru je bila nepopisna. Ker se je to zgodilo prvič, so sodniki kar sproti določali, kako se bo igra nadaljevala. Odločili so se za nadaljevanje penalov do prvega gola. Pripravila sta se po en igralec iz naše ekipe in ekipe nasprotnikov. Prvi je streljal njihov tekmec in ... zgrešil. Kakšno olajšanje. Naslednji je bil na vrsti naš, Silvo Pišek. Najprej natančna usmeritev curka nad žogo, potem počasno spuščanje do nje, že en napačen gib je lahko usoden. Žoga se je počasi začela kotaliti, smer je bila prava, še malo in... gooool!!! Silvo je rešil tekmo in našo čast. Da ne govorim o veselju in navdušenju, ki sta sledila ter o našem skoraj že sloganu: »Kdo je najboljši?« Kot se spodobi, smo vso stvar potem seveda primerno proslavili.
Naj omenim, da se je letos curkometa udeležila še ena ekipa iz Majšperka, ki so jo sestavljali nekoliko mlajši člani. To so zdaj mladi pripravniki, ki bodo čez kakšno leto nadaljevali tradicijo majšperških zmagovalcev.
Tudi letos nismo počivali, saj smo se ponovno udeležili curkometa v Lovrencu na Dravskem polju. V prelepi sončni soboti se nas je zbralo 12 ekip iz različnih prostovoljnih društev. Tekmovanje je bilo zelo težko, saj smo se že v prvi tekmi pomerili z najboljšim tekmovalcem, katerega smo tudi premagali. Po
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
predtekmovalnih tekmah smo se uvrstili v finale. V finalu smo se pomerili z lanskoletnimi zmagovalci, pričakovali nismo prav veliko, saj so igralci Hajdine zelo dobri. Zmagovalec curko-meta v Lovrencu na Dravskem polju je bil znan šele po streljanju kazenskih strelov. In zmagovalci smo bili seveda Majšperčani. Ker zmage nismo pričakovali, smo je bili še posebej veseli.
Izrabili bomo priložnost in se zahvalili vsem članom društva in ostalim navijačem za trud in podporo, še posebej pa Vladu Gajserju, ki je bil pobudnik, da so se Majšperčani začeli udeleževati teh iger.
Vidimo se ob naslednji zmagi!
NA POMOČ!
Anja Milošič
Tekmovalci s predsednikom in poveljnikom društva in dvema prehodnima pokaloma.
PREDSTAVLJAMO VAM
"Odločila sem se da gremo naprej
7/

' ožefo Leskovar, ki jo vsi kličejo Jožica, poznajo mnogi. V naši občini predstavlja njeno ime pogum, vztrajnost in kvaliteto. Ko je pred leti prevzela moževo podjetje, so mnogi napovedovali njen polom. Najbrž ji je tudi to dalo dodatnega elana, da je vztrajala in da je danes ime DEMOL cenjeno tako v Majšperku, kot tudi drugod po Sloveniji.
DE5IGN MODE	P\
LESKOVAR
0

slavimo njeno peto obletnico. V njej prodajamo lastne izdelke in tudi izdelke drugih proizvajalcev.
V podjetju je zaposlenih 6 delavk, šivamo pa predvsem težko konfekcijo: plašče, kostime, moške obleke, hlače, krila in uniforme. Vsako leto se odločimo oblikovati in zašiti kaj novega. Tako bomo letošnjo jesen izdelovali tudi moške pumparice za planince in lovce.
Gospa Jožica rada poprime za delo.
Bi se nam lahko v nekaj besedah predstavili?
Sem Jožefa Leskovar, vsi pa me kličejo Jožica. Živim v Majšperku 24a, skupaj s svojo družino. V začetku prihodnjega leta sem bom srečala z Abrahamom, sem pa lastnica šiviljstva in trgovine DEMOL.
Podjetje je večini občanov znano, pa vendar - s čim se ukvarjate?
Ime DEMOL predstavlja vašo blagovno znamko. Kaj to pomeni za vaše podjetje in od kod ideja o imenu DEMOL?
Prejšnja leta samo šivali za različna slovenska in tuja podjetja, sedaj pa ustvarjamo večinoma svoje modele. Zaradi imena nas pozna že lep krog ljudi, za to pa je bilo potrebnega veliko truda in dela.
Kako smo izbrali ime? Dolgo časa smo izbirali. Razmišljali^^ smo, da mora ime vsebovati nekaj, kar spomni kupca na^J modo in lasten design, ime mora biti nekaj posebnega in mora iti hitro v uho. S premetavanjem črk smo na koncu dobili ime DEMOL, ki nam je bilo takoj všeč. Sicer pa je to kratica za DEsign MOde Leskovar.
Po smrti vašega moža so mnogi pričakovali, da boste prenehali s šivanjem. Kako ste se znašli v poslovnem svetu tekstila? Je bilo težko?
Na začetku je bilo zelo težko in sem skoraj obupala. Vendar so mi ob strani stali družina in prijatelji, za kar jim bom vedno hvaležna. Tudi v poslovnem svetu sem se sčasoma znašla, vendar pri pomembnih odločitvah še vedno pogrešam možev nasvet.
Sodobni trendi v tekstilu zahtevajo iznajdljivega krojača in šiviljo. Ker ste v tem poklicu že dolgo, bi najbrž znali primerjati položaj šivilje oz krojača danes in pred dvajsetimi ali tridesetimi leti?
Včasih je bil krojač gospod, skoraj vse je delal ročno, zato je za moško obleko porabil vsaj dva dni ali več, je pa res, da je bilo to delo takrat veliko bolj cenjeno.
Imamo svojo šivalnico in trgovino. Naši začetki segajo v leto 1981, ko je podjetje ustanovil moj pokojni mož Branko. Zaradi bolezni se je leta 1991 invalidsko upokojil, zato sem podjetje prevzela jaz, seveda ob 100% moževi podpori. Avgusta leta 1998 smo na Bregu odprli svojo trgovino DEMOL, letos tako
Danes se v šivalnici dela predvsem s stroji, vedno več je tehnologije, ki se ukvarja s šivanjem in krojenjem. Za primerjavo - danes mora biti suknjič izdelan v nekaj urah. Sicer pa se vsi v tekstilu ukvarjamo z istimi težavami - tekstilna industrija se seli na vzhod, saj je tam poceni delovna sila.
V zadnjem času se veliko posvečate izdelavi uniform. Komu jih šivate?
Šivamo predvsem uniforme oz. obleke za pevske zbore, godbe na pihala, oblačimo tudi receptorje in natakarje v hotelih, izdelujemo pa tudi obleke za različne varnostne službe in slovensko policijo.
Demolovo tradicionalno srečanje v Majšperku je nekaj posebnega...
Ideja o srečanju pevskih zborov je bila moževa. Želel je, da bi priredili koncert vseh zborov, za katere smo sešili obleke. Prvo pevsko srečanje je bilo tako v maju 1998. leta. To srečanje sedaj vsako leto pripravi DPD Svoboda Majšperk, srečanja pa se udeležuje 8 do 10 pevskih zborov. Vendar pa bi srečanje radi popestrili s čim novim. Imamo veliko idej in načrtov, da bi bila ta prireditev bolj odmevna in bi se na ta način naše podjetje predstavilo tudi drugod, po drugih občinah. Upamo, da bomo lahko to v prihodnosti tudi uresničili.
Kakšni so načrti podjetja DEMOL v prihodnje?
Tako kot pred leti moža je tudi mene letos presenetila bolezen., zato sem prvi trenutek razmišljala, ali še nadaljevati. Odločila sem se, da gremo naprej, da poskusimo z novimi pristopi. Nove načrte in cilje že imamo, pa tudi nekaj korenitih sprememb nas čaka.
Sicer pa se vsem našim strankam zahvaljujemo za dosedanje zaupanje in vas vabimo, da nas obiščete. Potrudili se bomo, da bomo ugodili vsem vašim zahtevam in da bodo naše obleke polepšale vaše življenje, vaš vsakdan in posebne priložnosti.
Jožica je izjemna osebnost. Vsakogar očara s svojo prisrčnostjo in optimizmom, zato ni čudno, da ima veliko prijateljev in znancev. Največ pa ji pomeni njena družina, ki ji je v vseh trenutkih stala ob strani. Želimo ji, da bi skupaj s svojimi najdražjimi in s trdno voljo, ki ji je nikoli ne zmanjka, premagala bolezen in uresničila vse še neuresničene želje.
Intervju pripravila Zlatka Lampret
našem vrtcu smo že dolgo vključeni v projekt »ZDRAV VRTEC«. Prav posebej skrbimo za zdravje zob naših otrok. Zobozdravnika obiskujemo redno že preko 20 let, zavedamo se, da so zdravi zobje nepogrešljivi za lep videz, žvečenje hrane in dobro izgovorjavo.
Preventivno delo, ki so ga naši zobozdravniki in medicinske sestre uvajali postopoma, se je izkazalo za zelo uspešno.
Zadnja leta, ko imamo boljše pogoje, skrbimo za zdravo ustno votlino in zobe z vsakodnevnim umivanjem in rednimi obiski pri zobozdravnici dr. Zorici Tošič in asistentki Jani Sagadin. V vrtcu nam pri tem pomaga medicinska sestra Melita, kajti mlečni zoblje zahtevajo prav posebno nego in pristop že od samega začetka.
Otroci in delavke vrtca Majšperk
torek, 24. junija 2003 je bilo na Osnovni šoli Majšperk slovesno. Zadnji dan pouka v šolskem letu 2002/2003 smo se učenci, učitelji, starši in gostje ob 17. uri zbrali v šolski telovadnici na zaključni prireditvi, ki že tradicionalno poteka pod naslovom SETEV! ŽETEV?
V polurnem kulturnem programu so nastopili pevci otroškega in mladinskega pevskega zbora pod vodstvom ge. Stanke ERJAVEC in petnajst učencev - deklamatorjev. Nastopajoči so nas v pesmi in besedi popeljali skozi letne čase in nam z njihovo simboliko ob izbranih pesmih pričarali večni tok narave in življenja;
neizprosni in hkrati milostni zakon časa, ki smo mu enako prepuščeni posamezniki kot tudi družbeni in naravni sistemi.
Posamezne postaje potovanja skozi čas so nas od prebujanja in rojevanja, mladostne razposajenosti in objestnosti, časa zorenja, uspehov in porazov, časa dvomov, spoznanja, minljivosti in obupa pripeljale do petega letnega časa, ki predstavlja nov začetek, nove možnosti, nove cilje in novo upanje.
Po kulturnem programu smo v naša srca in naš spomin pospravili bogat pridelek iztekajočega se šolskega leta. Kar 43 učenk in učencev je (v skladu z internim pravilnikom o podeljevanju pohval, priznanj in nagrad učencem) prejelo priznanja in
(Nadaljevanje na naslednji strani)
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
knjižne nagrade za dosežene uspehe na področnih in državnih tekmovanjih iz znanj ter drugih srečanjih. Priznanja in nagrade je učencem podelil ravnatelj šole g. Rajko JURGEC.
Mladi računalnikarji iz 2. razreda: Nastja EBERL, Nastja KOREZ, Tomi POLAJZER in Tomaž RAKOVEC so dobili knjižne nagrade za osvojeno 2. mesto in zlato priznanje na državnem tekmovanju v znanju računalništva v skupini pokal logo - 2.
Maruša in Sandra KRIŽANEC iz 3. razreda sta prejeli srebrni priznanji, ki sta ju osvojili na regijskem tekmovanju iz Vesele šole, udeležili pa sta se tudi državnega tekmovanja iz Vesele šole.
Učenec 3. razreda Sebastijan KUŽNER je dobil knjižno nagrado za doseženo srebrno priznanje na regijskem tekmovanju iz Vesele šole ter za osvojen naslov državnega prvaka Vesele šole.
Uspešni tekmovalci 4. razreda s podružničnih šol so priznanja in knjižne nagrade dobili ob slovesnih zaključkih šolskega leta na podružnicah Ptujska Gora in Stoperce. Robin FIDLER s Ptujske Gore je prejel srebrno priznanje osvojeno na regijskem tekmovanju iz Vesele šole, udeležil pa se je tudi državnega tekmovanja iz Vesele šole.
V_ Stopercah pa sta učenca Sašo KODRIČ in Darko ZA-KELŠEK dobila knjižno nagrado za osvojeno srebrno priznanje na regijskem tekmovanju iz Vesele šole, za sodelovanje na državnem tekmovanju iz Vesele šole ter za udeležbo na območnem srečanju otroških gledaliških skupin.
Učenca šestega razreda Janez MOHORKO in Lucija SKLEDAR sta prejela knjižno nagrado za osvojeno zlato priznanje na regijskem srečanju mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije ter za udeležbo na območni reviji otroških gledaliških skupin.
Šestošolec Dušan ZAKELŠEK pa si je knjižno nagrado prislužil z osvojenim srebrnim Vegovim priznanjem na regijskem tekmovanju iz matematike in zlatim priznanjem na regijskem srečanju mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije.
Mladi raziskovalci iz šestega razreda: Albin KODRIČ, Lea MEDVED in Marko PURG so prej eh knjižno nagrado za raziskovalno nalogo s katero so osvojili zlato priznanje na regijskem srečanju mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije in zlato priznanje na državnem srečanju mladih raziskovalcev -osnovnošolcev Slovenije.
Knjižno nagrado je dobila tudi učenka šestega razreda Petra KOJC. Nagrado je dobila za osvojeno zlato priznanje na regijskem srečanju mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije in srebrno priznanje na državnem srečanju mladih raziskovalcev - osnovnošolcev Slovenije ter za doseženo srebrno
priznanje na regijskem tekmovanju iz Vesele šole in osvojen naslov državne prvakinje Vesele šole.
Sabina BELE iz sedmega razreda je prejela srebrno Stefanovo priznanje, ki ga je osvojila na regijskem tekmovanju iz fizike.
Natalija GAJŠEK je dobila knjižno nagrado za osvojeno srebrno Stefanovo priznanje na regijskem tekmovanju iz fizike ter za udeležbo na regijskih tekmovanjih iz Vesele šole in matematike.
Sedmošolec Nejc JURIČ pa je knjižno nagrado prejel za osvojeno srebrno Preglovo priznanje na državnem tekmovanju iz kemije ter za osvojeno srebrno priznanje na regijskem tekmovanju iz Vesele šole in udeležbo na državnem tekmovanju iz Vesele šole.
Uspehov, priznanj in nagrad pa je bilo še veliko več. Kot običajno so jih največ dosegli učenci osmega razreda. Ti so svojo osnovnošolsko obvezo končali že 13. junija in so pohvale priznanja in nagrade tega dne dobili na valeti. Osmošolci so poleg priznanj in nagrad za uspehe na tekmovanjih dobili tudi knjižne nagrade za odličen uspeh, od 1. do 8. razreda, za osvojeno bralno priznanje vseh osem let ter za sodelovanje v šolskem pevskem zboru vsa leta šolanja.
Lepe knjižne nagrade za odličnjake je prispevala Občina Majšperk in sojih učen-^J ci prejeli iz rok županje gospe mag. Darinke FAKIN. Ostala priznanja in nagrade pa je osmošolcem ob slovesu podelil ravnatelj šole.
Na zaključni prireditvi smo zato prebrali le imena teh učencev in njihove dosežke.
Melanija KORŽE je dobila srebrno priznanje, ki ga je osvojila na državnem tekmovanju v znanju nemškega jezika in knjižno nagrado za osvojeno bralno značko vseh osem let.
Aleksandra SELINŠEK je prejela priznanje in knjižno nagrado za odličen uspeh vsa leta šolanja.
Kristijan LOVRENČIČ je prejel knjižno nagrado za osvojeno bralno značko vseh osem let in knjižno nagrado za odličen uspeh vsa leta šolanja.
Bojana SELINŠEK si je prislužila knjižne nagrade za osvojeno zlato priznanje na regijskem srečanju mladih raziskoval^^k
cev Spodnjega Podravja in Prlekije in srebrno priznanje na^^ državnem srečanju mladih raziskovalcev - osnovnošolcev Slovenije ter za srebrno Stefanovo priznanje na regijskem tekmovanju iz fizike, za odličen uspeh vseh osem let ter za sodelovanje v šolskem pevskem zboru vsa leta šolanja.
Ines FLEGERIČ je prejela knjižne nagrade za osvojeno zlato priznanje na regijskem srečanju mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije in zlato priznanje na državnem srečanju mladih raziskovalcev - osnovnošolcev Slovenije, za odličen uspeh vseh osem let, za osvojeno bralno značko od 1. do 8. razreda ter za sodelovanje v šolskem pevskem zboru vsa leta šolanja.
Peter VERDENIK in Alen SKLEDAR sta dobila srebrno priznanje za osvojeno 1. mesto na regijskem tekmovanju mladih tehnikov in udeležbo na državnem tekmovanju mladih tehnikov.
Natalija LORBER je prejela knjižno nagrado za sodelovanje v šolskem pevskem zboru vsa leta šolanja.
Nina MLAKER je dobila knjižno nagrado za osvojeno bralno priznanje vseh osem let.
Jasmina JUS je priznanje in knjižno nagrado pridobila za odličen uspeh od 1. do 8. razreda.
Milena GOLOB si je knjižni nagradi prislužila z osvojeno bralno značko vseh osem let in s sodelovanjem v šolskem pevskem zboru vsa leta šolanja.
Ob zaključku prireditve.

Tanja LAMPRET je dobila priznanje in knjižno nagrado za odličen uspeh od 1. do 8. razreda ter knjižno nagrado za osvojeno bralno značko vseh osem let.
Danica TRIFUNAC je prejela srebrno priznanje osvojeno na državnem tekmovanju v znanju nemškega jezika in knjižno nagrado za osvojeno bralno značko vseh osem let.
Vesna TRANTURA je prejela knjižne nagrade za odličen uspeh od 1. do 8. razreda, za sodelovanje v šolskem pevskem zboru vsa leta šolanja ter za osvojeno bralno značko vseh osem let.
Mojca DOBERŠEK je prejela knjižni nagradi za osvojeno zlato priznanje na državnem tekmovanju iz nemškega jezika ter za osvojeno bralno značko vseh osem let.
Marja ŽNIDARKO je knjižne nagrade dobila za osvojeno zlato priznanje na regijskem srečanju mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije in zlato priznanje na državnem srečanju mladih raziskovalcev - osnovnošolcev Slovenije, za odličen uspeh vseh osem let ter za osvojeno bralno značko od 1. do 8. razreda.
Andreja ŠIREC je dobila priznanje in knjižno nagrado za odličen uspeh vseh osem let.
Ksenija ŠIREC je knjižno nagrado prejela za osvojeno bralno ^načko za vsa leta šolanja.
" Nina HAJŠEK je dobila priznanje in knjižno nagrado za odličen uspeh od 1. do 8. razreda.
Biserka MESARIČ je prejela srebrno Cankarjevo priznanje, ki ga je osvojila na državnem tekmovanju v znanju slovenskega jezika, dobila pa je tudi knjižno nagrado za osvojeno bralno značko vseh osem let.
Anuša EBERL je prejela knjižne nagrade za odličen uspeh od 1. do 8. razreda, za osvojeno bralno značko vseh osem let ter za sodelovanje v šolskem pevskem zboru vsa leta šolanja.
Rok STRIŽIČ je dobil knjižno nagrado za osvojeno zlato priznanje na regijskem srečanju mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije in zlato priznanje na državnem srečanju mladih raziskovalcev - osnovnošolcev Slovenije, za osvojeno srebrno Vegovo priznanje na regijskem tekmovanju iz matematike ter za udeležbo na državnih tekmovanjih iz matematike, kemije, zgodovine in slovenskega jezika, knjižni nagradi pa je dobil tudi za odličen uspeh vseh osem let ter za osvojeno bralno značko od 1. do 8. razreda.
Luka ŠILOVINAC je prejel knjižno nagrado za osvojeno zlato priznanje na državnem tekmovanju iz zgodovine, za srebrno Stefanovo priznanje na regijskem tekmovanju iz fizike, za srebrno priznanje na regijskem tekmovanju iz Vesele šole in za osvojen naslov državnega prvaka Vesele šole, dobil pa je tudi knjižno nagrado za odličen uspeh vseh osem let ter knjižno nagrado za osvojeno bralno značko vsa leta šolanja.
Na kraju vsega je začetek.
Naj bodo ob teh lepih uspehih učencem in prizadevnim mentorjem za novo šolsko leto kot vodilo in v spodbudo naslednje lepe misli z zaključne prireditve:
“Višave silne in svetovi bežni,
čuda sanj in želje vse, ki kdaj so me obšle,
so daljni, nedosežni, nekaj, kar
ne more biti, če ne živijo in se ne pno
iz mojih globočin. ”
Milan Kumer, Bibliotekar
Ob nricetku šolskemm lefa P	9
o dveh, bolj brezskrbnih, vročih, a gotovo »prekratkih« mesecih, se boste šolarji vrnili v šolske klopi, zaposleni pa na delovna mesta.
Začenja se šolsko leto, ki za nas pomeni udejanjenje tega, kar smo pripravljali dalj časa. V 1. in 7. razredu začnemo izvajati program 9-letne osnovne šole, zelo blizu pa je začetek gradnje nove šolske zgradbe.
Z uvedbo 9-letke se širi polje novih zamisli in sprememb, ki težijo h kakovostnejšemu vzgojno-izobraževal-Bemu procesu; to je proces, kjer bomo razvijali radovednost, izražali svoja mnenja in ideje, skupaj oblikovali zaključke, skratka proces, ki ponuja množice izzivov, možnosti in nujnosti, kjer prav vsak sodelujoči čuti smisel svojega dela in sebe nasploh.
Zaposleni v šoli si bomo prizadevali, da v sedanjih materialnih pogojih ponudimo najboljše, kar znamo in zmoremo. Pri tem prosim za tvorno sodelovanje, razumevanje in strpnost vseh udeležencev procesa, saj če delamo skupaj, skupaj premagujemo ovire in poraze in skupaj žanjemo uspehe, ki so bogatejši in prijetnejši, če v njih vidimo tudi del lastne ustvarjalnosti.
Naj bo novo šolsko leto delovno, uspešno in zadovoljno.
Rajko Jurgec, ravnatelj
b koncu pouka županja posvetila pozornost učencem, ki so v šolskem letu 2002/2003 osvojili zlata priznanja oziroma dosegli prvo, drugo ali tretje mesto na državnem nivoju
Med letom so se na svoji poti iskanja, pridobivanja, vrednotenja in dokazovanja znanja izkazali učenci: Ines FLEGERIC, Mojca DOBRSEK, Marja ŽNIDARKO, Luka ŠILOVINAC, Rok STRIŽIČ, Petra KOJC, Albin KODRIČ,
Marko PURG, Lea MEDVED, Sebastijan KUŽNER, Nastja KOREZ, Tomaž RAKOVEC, Nastja EBERL, in Tomi POLAJ-ŽER. Pozornost njihovim dosežkom je na sprejemu 12. 6. 2003 namenila tudi županja občine Majšperk, mag. Darinka FAKIN.
Učencem in njihovim mentorjem, Milanu KUMRU, Milenki BUTOLEN, Mateji LEŠNIK, Danici LORBER in Damjanu ŠIMENKU, je čestitala in se jim zahvalila za njihov prispevek k ugledu občine. Uspehe učencev je nagradila s prijetnimi nagradami.
Ob nadaljevanju poti k novim uspehom se v imenu učencev, mentorjev in svojem imenu, gospe županji za izkazano pozornost iskreno zahvaljujem.
Rajko Jurgec, ravnatelj
Pa še skupinski posnetek s sprejema pri županji.
If I I •	•	m .«	,
r zakonski pristan vstopili trije pari
J poročno matično knjigo so se ponovno vpisali trije mladi pari, ki so se odločili podati na skupno življenjsko pot, odslej v zakonu.
V soboto, 14. junija 2003, ob 13. uri sta pred matičarko Marto Lončar in pooblaščenko za sklepanje zakonskih zvez, našo županjo, mag. Darinko Fakin, dahnila svoj »DA« domačina iz Medvede, Stanislav Babšek, rojen 6. maja 1963 in Leopoldina Sagadin, rojena 18. avgusta 2003. Po sklenitvi zakonske zveze sta prevzela skupni priimek BABŠEK, ki ju bo spremljal nadaljnja zakonska leta.
Slaba dva meseca kasneje, natančneje 9. avgusta 2003, ob 11. uri dopoldan sta v poročno dvorano stopila kar dva para, in sicer sta zakonsko zvezo sklenila brat in sestra s svojima partnerjema iz Stogovc. Nevesta Martina Pšeničnik, rojena 5. junija 1979 je sklenila zakonsko zvezo z Nikom Mesarič, rojenim 17. novembra 1980 iz Starega Gradu pri Makolah, ženin Srečko Pšeničnik, rojen 5. avgusta 1980 pa je v zakon popeljal partnerko Ireno Polanec, rojeno 7. septembra 1980, ki prihaja iz Gomile. Martina je tako k svojemu priimku dodala
Mladoporočenca Leopoldina in Stanislav s hčerko Saško pred gradom na Bregu.
MAJŠPERČAN
je glasilo Občine Majšperk, ki je tudi izdajatelj glasilo.
NASLOV: Občino Majšperk, Majšperk 32, telefon: 02/795 08 30 in telefox: 02/794 42 21. GLAVNA UREDNICA: Zlatko Lampret
UREDNIŠKI ODBOR: Danico Lorber, Štefan Molly, Vesno Kovačič, Nataša Mohorko LEKTOR: Danico Lorber in Zlatko Lampret UREJANJE IN TISK: Tiskarno Viljem Polojžer s.p. Ptuj.
NAKLADA: 1500 izvodov
Lokalno informativno glasilo MAJŠPERČAN dobi vsoko gospodinjstvo brezplačno, zo katerega izdajatelj plačuje 8,5% DDV (Uradni list RS št. 89/98).
Mladoporočenca Irena in Srečko s pričama ter hčerko Tamaro.
še priimek MESARIČ, Irena pa je prevzela priimek PŠENIČNIK. Poročili sta jih matičarka Sonja Kokol in pooblaščen-ka za sklepanje zakonskih zvez, mag. Darinka Fakin.
Vsem trem parom je matičarka, ki je prisostvovala na poroki, prebrala zakonske pravice in dolžnosti zakoncev, medtem ko jih je pooblaščenka za sklepanje zakonskih zvez povprašala po volji za sklenitev zakonske zveze s prisotnim partnerjem, nato pa jih je pozvala k izmenjavi prstanov in prvega poročnega poljuba.
Vsem poročenim parom želimo: »Sreča, zdravje, ljubezen in medsebojno razumevanje naj vas vodijo v nadaljnjem skupnem življenju.«
Nataša Mohorko
Mladoporočenca Martina in Niko s pričama