TEORIJA V ZADRU2NI PRAKSI
Omejevanje vpliva mraza na ozimna žita
Dipl.  1ng. Zorec  Egon
Med najvažnejše činitelje, ki vpli-vajo na razvoj rastlin, je prištevati toploto, katere primerno količino potrebuje vsaka rastlina, da se lahko tekom svoje -astne dobe pravilno raz-vije in pravočasno dozori, Vsaka pcksamezna vrsta rastlin, celo vsaka rastlina iste vrste pa ima glede mno-žine toplote svo^e posebne zahtevo. Ker pa more vsak kraj nuditi le tamkajšnfim podnebnim razmeram odgovarjajočo stopnjo in količino toplote, lahko v posameznih krajih uspevajo le one rastline, ki jim te-korfl vegetaciiske dobe razpoložljiva množina toplote zadostuje. Pšenica uspeva le v krajih, kjer je srednja letna toplota vsaj +14° C, koruza pa v krajih, kjer znaša +19° C. Tu-di kalilna toplota posaraeznih semsn je različna. Seme pšenice in rži lahko sejemo že v jeseni, dočim mor^mo oves iii ječmen sejati spomladi (ječ-men tudi v zgodnji jeseni), ker ne preneseta hujšega mraza. Iz tega sle-di, da je mogoče v posameznih kra-jih  sejati  le tiste  rastline,  ki   tam-
kajšnjim vremenskimi prilikam od-govarjajo, sicer podležejo mraru ali pa tma isti nanje kvaren vpliv.
Oglejmo si vpliv mraza na ozimna žita. Ozimna žita so tekom svojega razvoja v jesenskem, zimskem in spomladanskem • času izpostavljena trern nevarnostim, in sicer: zadušitvi, izsiišitvi in zmrznjenju.
Rastline se lahko zaduše pod pre-debelo plastjo snega, ki ga na po-vršini pokriva še zleden^la plast sne~ ga, ki ovira rastline v dihanju, ki predvsem s tem v tem času izraža-jo svoje življenje. Posebno nevaren je rastlinam mraz v mesecih o-kto-bru in marcu, kajti v tem času se sneg čez dan tali. ponoči pa zmr-zuje, kar povzroča nastajanje le-dene skorje na snegu, ki onemogoča dostop zraka rastlinam. V tem pri-meru je edina pomoč v tem, da raz-bijemo ledeno plast z brano ali valjarjem ter na ta način omogoči-mo prezračenje. Da ae ozimno žito v jeseni premočno ne razraste, pr\ moramo poskrbeti s pametnim  gno-
j enjem z dušičnimi gnojili in s tem. da  setve  ne  izvršimo  prerano.
Rastlinam grozi nevarnost tudi za-radi izsušenja. V brezsnežni zimi, zlasti v februarju in marcu je preko dneva večkrat sončno in vetrovno, kar ima za posledieo veliko izhla-pevainje vode. Ker pa koreninice rve morejo dovajati rastlinam iz zamrzle zemlje dovolj vode, se rastlinsko sta-ničevje vedno bolj suši in njegova napetost (turgescencija) pada, kar povzroča ovenelost rastline. Isti slu-čaj nastane v brezsnežni zimi tudi zaradi tega, ker je zeralja izpostav-ljena toplotnim izpremembam. V tem primeru zavzame zemlja pri zmrznjenju večjo prostornino, kar povzroča pretrgovanje koreninic, ki dovajajo vlago iz spodnje, nezmrz-njene plasti. Rastline so zaradi tega nekako izvlečene iz zemlje in jih je treba na zeraljo ponovno pritis-niti. V takem primeru je treba čim prej uporabiti valjar. Zaradi izsu-šenja trpe rastline najbolj na vlažni zemlji,
Največ škode pa prizadene rastli-nam mraz neposredno. Da so posa-mezne rastline, celo iste vrste. ra?-lično odporne proti nizki temparat'!-ri,   nas   prepriča   pogied   nan^e     po
mrzlih nočeh. Na kakšen način ds-luje mraz na rastlinske dele, so ob-stojala do nedavna različna mnenja in razna strokovna naziranja, ki so deloma pojasnjena z znanstvenimi poskusi. Rastline so sestavljene iz majhnih mehurčkov, imenavanih ce-lic, ki jih oklepajo celične mrenice, notranjost pa izpolnjuje pratv>-rivo (protoplazma) in celični sok. Prva je sestavljena pred vsem iz beljakovin, tolšč, nekaj vode in malo mineralnih soli. Mraz deluje na te sestavine rastlinskih celic tako, da voda, ki se nahaja v celicah, ob na-stopu mraza iz njih izstopi v med-celicne prostore, kjer zmrzne. V tem primeru prevlada v celicah preve-lika zgoščenost raznih soli, kar po-vzroča sprernembo protoplazme, ki mora prenehati s svojim delova-njem po preteku gotovega časn Domneva, da se pri zmrznjenju rast-lin razpočijo posamezne celačne mre-nice, je ovržena. Ce bi bila ia domneva točna, bi morale v zmrzl'h rastlinah celice takoj odmreti. Iz iz-kušenj pa vemo, da mraz ne škodu-je, zlasti. ako ni preoster in če ota-litev rastline nastopi polagoma Zmrzlo ceiično vodo. ki se počaiii stali, staničevje zopet vsrka in s tem
omogoči zopetno delovanje protoplaz-me. Drugače pa je v slučaju, če po mrzli noči nastopi toplo vreme, ker se takrat za taljenje potrebna toplo-ta odvzame sosednjim celicam, k: zaradi  tega propadejo.                   J
Naša ozimna žita so prilagojena tudi ostrejšemu mrazu in ga prebi-jajo brez posebne škode. Skodujejo pa jim seveda hitre toplotne izpr<?-membe. Dotik zmrzle rastlme s pr-stom povzroči, da ostane dotično mesto rjavkasto — znak, da so tam uničene celice. Mraz povzroča manj-šo odpornost rastiin, ki postajajo la-že dostopne rastlinskim škodljiv-cem. Na izumrlih in od mraza or>la-belih rastiinah se rada razpase sn<^-žena plesen (fusarium mvaie), ki večkrat povzroča znatno škodo.
Da omejimo škcKiljive vplive, ki jim je tekom zirnskega časa lzpc-stavljeno ozimno žito, je treba sejaLi dpbro, težko in izpoteno serae v sti-ttip zemljo z naravnira površjem. Po-gtiojiti je treba s fasfatnim: m kali-jevimi gnojili ter le z manjšo koli-čino dušičnih gncjil. Vodo je treba iz razorov in mokre zemlje olvajati, ker sicer rastline pod škodljivimi vplivi neugodne zime še boli trpijo.