Tjaša Miklič
Filozofska fakulteta v Ljubljani
SKLADENJSKA MERILA PRI DOLOČANJU SEMANTIČNIH VREDNOSTI GLAGOLA IN NJEGOVIH SESTAVLJENK
v zadnjih letih je bil v jezikoslovju med drugim tudi storjen odločilen korak od sintaktično pogojene semantike do semantično pogojene sintakse'. Slednji pristop se uveljavlja z vso silovitostjo: kar vrstijo se pomembni članki, razprave in študije, v katerih hngvisti^ utemeljujejo sintaktično funkcijo in semantično vrednost posameznega jezikovnega elementa v konkretni povedi s pomočjo daljšega odlomka besedila ali pa s pojasnili glede možnega pripadajočega govornega položaja.
Ob branju razprave jezikoslovke Ivane Čemehč-Kozlevčar z naslovom O glagolih premikanja zlasti glede na glagol iti in stavčne vzorce' postane takoj jasno, da avtorica ravna v smislu prvega pristopa, saj obravnava jezikovno izražanje premikanja z metodo vrednotenja in razvrščanja posameznih, iz naravnega besednega in položajskega konteksta iztrganih, stavkov.
Vnaprejšnje zavračanje te ali one lingvistične metode bi bilo lahko znak kritikove nestrpnosti in pristranskosti in zato neupravičeno. Pogosto namreč razUčne metode privedejo do enako veljavnih, čeprav na videz razhčnih dognanj. Edino merilo pri presojanju učinkovitosti in smiselnosti te ali one metode bi zato moralo biti usklajenost po taki metodi dobljenih rezultatov z jezikovno dejanskostjo.
Pri analiziranju zgledov, ki so v omenjeni razpravi navedeni kot tipični za posamezne pomene glagola ITI, pa lahko ugotovimo, da mnogi od njih niso enopomenski, ampak bi lah-
" Jerneja Kopitarja spisov II. det Srednja doba. Doba sodelovanja v »Jahrbücher der Literatur« 1818-1834. Priredil dr. Rajko Nahügat Lj. 1944, 1945 (2 knjigi).
' Prlm. Woligang Dressler, Textsyntax, Lingua e süle, V-2, 1970, (191-231)
' Med najpomembnejšimi ria področju romanskega glagola: PoUak, Weinrich, Sabršula, Wamant itd.
' Ivana Čeraelič-Kozlevčar, O glagolih premikanja zlasti glede na glagol iti in stavčne vzorce, JiS, XXV-2, Ljubljana 1979/80, (45-47).
18
ko imeli v različnih položajskih kontekstih tudi različne pomene: z enako pravico bi torej mogh biti uvrščeni tudi kot zgledi za enega od ostalih pomenov obravnavanega glagola.
I. Povzetek razvrstitve pomenov glagola ITI v razpravi 1. ČERNELIČ-KOZLEVČAR
Da bi si lahko pobliže ogledeli avtoričine ugotovitve v zvezi s pomeni glagola ITI in njegovih sestavljenk", jih povzemam z naslednjim prikazom':
A. ITIa Znaalnosti
- pomen A: spreminjanje položaja v prostoru
- nedovršnost
- značilna vezava
- dopolnila na vprašanja KOD, KAM, OD KOD, KAKO, KDAJ.
Med primeri tudi:
(Aa) na postajo gre kar čez park
(A.b.) žival ja vsa razdražena šla proti izhodu
(Ac.) srečal sem ga, ko je šel iz mesta
(Ač.) ko je še) po prehodu za pešce, ga je zadel avtomobil
(Ad.) šla sta za njim in ne pred njim
(Ae.) ustavil se je in zopet šel.
B. ITIb značilnosti
- pomen B: premik v določen kraj, ki lahko vključuje že tudi vrnitev v izhodiščni kraj; opravitev določene poti, ki je pogosto združena z namenom
- dovršnost
- dopohiih na vprašanje KAM in S KAKŠNIM NAMENOM oziroma ČEMU
- mogoč tudi ponavljalni pomen: zamenljivost z glagolom HODITI
Med primeri tudi:
(B.a.) včeraj je šel na občino po dokumente
(B.b.) vsak dan gre na pokopališče / vsak dan hodi na pokopahšče.
C. ITIc značilnosti
- pomen C: prenehanje nahajanja na določenem mestu
- dovršnost
* V pričujočem prispevku bo obravnavana samo problematika, ki jo proučuje prva polovica razprave. ' Prikaz je z označbami zaradi možnosti lažje in preglednejše obravnave opremila T. M.
19
- kraj prenehanja nahajanja: izražen ali znan iz sobesedila
- cilj: navadno ni izražen (»po tem se tudi ta pomen dovršnika iti razlikuje od prejšnjga«).
Med primeri tudi: i
(Ca.) pred dvema urama je šel z doma, verjetno je že prišel na cilj |
(C.b.) vlomilec je šel iz hiše skozi okno i (C.c.) razjezil se je in je sei.
D. PRITI in sestavljenke s PRI- in DO-
značj7nosu
- pomen D: dosega cilja
- dovršnost
- cilj premikanja: izražen ali znan iz sobesedila.
Med primeri tudi:
(D. a.) zjutraj smo odšli iz doline in opoldne prišli na vrh (D.b.) četa je prikorakala na dvorišče.
II. Razmišljania ob zgledih
Povedi od (A.a) do (Ae.) so navedene kot zgledi za pomen A glagola ITI (= spreminjanje položaja v prostoru). Avtorica ugotavlja, da je ITI v navedenih zgledih nedovršen in da ima značilno vezavo. Kaj je z »značilno vezavo« mišljeno v konkretnih primerih, ni potem nikjer pojasnjeno.
Pri natančnejši analizi zgledov pod točko A lahko ugotovimo naslednje:
1. V zgledu (A.a.) je ITI sicer res lahko nedovršen in ima pomen A, npr. kot komentar dogajanja v trenutku govorjenja:
(a.) poglej: na postajo gre kar čez park (gre ~ hodi, se premika, je na poti ipd.).
S komutacijo bi dobili še
(b.) poglej: na postajo odhaja kar čez park (c.) poglej: na postajo prihaja kar čez park.
Isti stavčni vzorec pa bi bil lahko uporabljen tudi kot zgled za ITIß: poved bi torej izražala premik v določen kraj (prim. zgled (B.a.)). S pretvorbo v preteklik namreč dobimo za enkratni ali večkratni premik'
(a'.) na postajo je šel kar čez park in s komutacijo
(b'.) na postajo je odšel kar čez park
(c'.) na postajo je prišel kar čez park, ker glagol ODITI poudarja zapustitev izhodiščnega kraja, glagol PRITI pa dosego cilja, vendar bi bili v ustreznem kontekstu (a'.), (b'.) in (c'.) lahko uporabljeni tudi za prikaz celotnega premika iz izhodiščnega kraja na cilj.
ITI v stavku (A.a.) lahko interpretiramo tudi kot ITI s ponavljabiim pomenom v okviru pomena B (opravitev določene poti). Zgled je potem ekvivalenten zgledu (B.b.), le da dopolnilo tipa /NAVADNO/ ni eksphcitno izraženo:
' Seveda pa še vedno obstaja možnost interpretacije ITI v pomenu A.
20
(a".) na postajo gre/hodi kar čez park. Možnost take interpretacije velja tudi za
(b".) na postajo odide/odhaja kar čez park (c".) na postajo pride/prihaja kar čez park.
2. ITI v stavku (A.b.) ima na primer pomen A - v skladu z razvrstitvijo v razpravi - v naslednjem položajskem kontekstu:
(p.) pogledal je nazaj: žival je vsa razdražena šla proti izhodu
(~je bila na poti, se je pomikala, približevala ipd.).
Gre za tako imenovano »incidenčno shemo«: dejanje N nastopi, ko je dejanje M že in še v potekanju. Zelo eksplicitno je to izraženo v povedi:
(p'.) medtem ko je žival vsa razdražena šla proti izhodu, so prišli reševalci.
Primerjaj tudi z zgledom (Ac.) in (Ač.).
Grafično:
V istem stavčnem vzorcu pa je mogoča tudi uporaba dovršnika ODITI:
(r.) soseda je vsa razdražena odšla proti izhodu.
V standardnem jeziku je ODITI pogosto nadomeščen z ITI, ki ima tako pomen C (prim. zgled (C.c.)):
(r'.) začel je kričati, zato je soseda vsa razdražena šla proti izhodu (r".) ko je začel kričati, je soseda vsa razdražena šla proti izhodu.
Grafično:
3. Stavčni vzorec v
(A.c.) srečal sem ga, ko je šel iz mesta bi lahko izrazih s formulo /DOVRŠNIK, KO + ITI/. V navedenem zgledu je ITI res nedo-vršnik in pomeni podobno kot BITI NA POTI (= pomen A).
21
Grafično:
V istem stavčnem vzorcu, samo da z drugim leksikalnim izrazom v prvem dovršniku, npr.
(s.) obsodil sem ga, ko je šel iz mesta, pa ima ITI pomen C (= zapustitev izhodiščnega kraja) in je nadomestljiv z glagolom ODITI.
Grafično:
Iz prikazanega sledi, da stavčni vzorec oziroma »značilna vezava« ne odloča samostojno o pomenu glagola ITI: šele poved kot celota daje potrebno informacijo o vrednosti glagola ITI v konkretnem primeru.
4. Stavek, naveden kot zgled za ITI^
(A.d.) šla sta ZA NJIM in ne PRED NJIM dopušča dve interpretaciji: če izraza ZA NJIM in PRED NJIM razumemo kot dopolnili na vprašanje KJE' in je torej ITI po funkciji zamenljiv z glagoU HODITI, PELJATI SE ipd., potem ima pomen A:
(k.) šla sta za NJIM in ne PRED NJIM
(k'.) hodila sta ZA NJIM in ne PRED NJIM.
Grafično:
če pa sta to dopolnili na vprašanje'KDAJ, je ITI nadomestljiv z glagoU kot ODITI, ODPELJATI SE ipd. in ima torej pomen C. (Prim. z zgledom (C.c.)).
(1.) šla sta ZA NJIM in ne PRED NJIM
(1'.) odšla sta ZA NJIM in ne PRED NJIM.
' Zanimivo je, da avtorica ugotavlja za pomen A: »Ne more pa imeti iti v tem pomenu dopolnila na vprašanje KJE, vsaj ne samega brez kombinacije z dopolnilom na vprašanje KOD.« (sici)
22
Grafično:
5. Tudi stavek
(A.e.) ustavil se je in zopet šel je naveden kot zgled za nedovršno rabo glagola ITI. Pravilnost take interpretacije je vprašljiva, saj bi na primer s postopkom parafraziranja in komutacije dobili:
(a.) nehal je hoditi in zopet začel hoditi
(b.) nehal se je peljati in se zopet začel peljati
(c.) nehal je dirjati in zopet začel dirjati.
Pri tem smo ITI v izhodiščnem stavku razvezah v kombinacijo faznega glagola prehoda* (dovršnika) ZAČETI z glagolom vztrajanja* (nedovršnika) HODITI, oziroma z nedovrš-niki drugih glagolov premikanja.
Z novo parafrazo bi v drugem delu stavkov (b.) in (c.) lahko dobili:
(b'.) ustavil se je in se zopet odpeljal
(c'.) ustavil se je in zopet oddirjal torej glagole prehoda (dovršnike) ustreznega tipa premikanja; te inačice so tudi odločno ustreznejše od variant z nedovršniki:
? (b".) ustavil se je in se zopet peljal
? (c".) ustavil se je in zopet dirjal. Izhodiščni stavek bi tako težko parafrazirali z
? (ai'.) ustavil se je in zopet hodil
ali
? (ai'.) ustavil se je in zopet bil na poti ampak prej z
(al.) ustavil se je in zopet odšel
ali
(ai.) ustavil se je in se zopet napotil. Grafično:
Iz zgornjega je razvidno, da je mogoče interpretirati glagol ITI v (Ae.) vsaj tudi kot glagol prehoda' (dovršnik). Prav tako pa je očiten tudi odločilen vpUv izraza ZOPET na pomen
' Prim. T. Miklič, Dovršniki in nedovršniki v slovenščini v primerjavi s perfektem in imperfektom v italijamäni, JiS, XXIV-7, Ljubljana
23
ITI v (A.e.) in se zato z avtoričinim mnenjem, da je v obravnavani povedi ITI rabljen brez dopolnila, ne morem strinjati.
6. V razpravi avtorica ugotavlja, da sta za stavke s pomenom B (premik v določen kraj, opravitev določene poti) »torej značilni dopolnili na vprašanje kam in s kakšnim namenom oziroma čemu«.
Za ITI, ki izraža premik, je dopolnilo na vprašanje KAM sicer res potreben, ne pa tudi
zadosten pogoj. Dopolnilo na vprašanje S KAKŠNIM NAMENOM oziroma ČEMU pa
sploh ni relevantno. Primerjajmo npr. pomen B v
(B.a) včeraj je šel NA OBČINO PO DOKUMENTE
s pomenom A (~ biti na poti) v
(e.) včeraj sem ga srečal: šel je NA OBČINO PO DOKUMENTE
(f.) ko sem ga včeraj srečal, je šel NA OBČINO PO DOKUMENTE
(g.) ko je šel včeraj NA OBČINO PO DOKUMENTE, ga je zadel avtomobil.
Primerjaj (f.) in (g.) z (A.c.) in (A.c.)!
V spodnjem zgledu pa prepoznamo pomen C (primerjaj z zgledom (Ca.))
(h.) pred pol ure je šel NA OBČINO PO DOKUMENTE, verjetno je že prišel na cilj.
Funkcija določila na vprašanje KDAJ v (B.a.) se razlikuje od vloge istovrstnih določil v (e.), (f.) in (g.) in ima v teh pretvorbah tudi drugačno umestitev.
Zanimivo je, da tovrstno dopolnilo ni predstavljeno kot relevantno za stavke z ITIb, čeprav ga vsebujejo vsi štirje zgledi (VČERAJ, JUTRI, VSAK DAN, OPOLDNE ... NAVADNO), medtem ko je navedeno kot značihio za stavke ITI^, kjer ga najdemo v samo enem od desetih zgledov (PRAVKAR). Verjetno bo potrebno vpliv tega določila na obnašanje glagola ITI natančneje raziskati.
7. Nesprejemljiva je nadalje interpretacija na strani 45: »Če element opravitve poti oslabi, tudi določilo namena prevzame drugo nalogo in iti dobi vrednost fraznega glagola, ki skupaj z dopolnilom pomeni določeno dejanje, npr.: tega izpita še nisem šel delat, KAR POMENI': še nisem opravil; (...); ali z njim je šla dvakrat plesat, KAR POMENI': z njim je odplesala (plesala) dva plesa; (...)«
Pri prvem paru bi namreč s povedjo tega izpita še nisem šel delat lahko na primer predstavil svojo situacijo kak marljiv študent, ki se zaradi samokritičnosti še ni opogumil pristopiti k izpitu, medtem ko bi kak njegov kolega, ki je že nekajkrat padel na istem izpitu, smel opisati svoj trenutni položaj le s povedjo tega izpita še nisem opravil.
V drugem paru nam poved z njim je šla dvakrat plesat daje pravico, da sklepamo z gotovostjo le, da je dvakrat privolila v ples z njim. Prav lahko je uporabljena namreč tudi v položaju, ko sta se omenjena obakrat odločila za ples zelo pozno in sta ujela le še sklepne akorde: takrat bi sicer morda še lahko rekh, da sta dva plesa plesala, vsekakor pa ne bi mogli trditi, da sta dva plesa tudi odplesala. Členi v gornjih parih imajo namreč različne slovarske'" pomene. Ti stavki sicer v določenih kontekstih lahko postanejo sinonimni, vendar pa je ta sinonimnost šele posledica interakcije njihovega slovarskega pomena z besednim ah položajskim kontekstom. V zgornjem citatu bi torej namesto izraza POMENI moral nujno stati izraz TUDI LAHKO POMENI. Preprosto enačenje pomena členov gornjih parov brez navajanja položajskega konteksta je zato povsem samovoljno in torej neprepričljivo.
8. V razpravi lahko na str. 46 - ko je govor o pomenu C - beremo: »V tem pomenu pri iti kraj prenehanja nahajanja ni zmeraj izražen z dopolnilom vendar je iz sobesedila znan,
»Velike črke T. M.
'° Prim. tudi intencionalni in ekstencionalni pomen v Segeth 1971, str. 126.
24
medtem ko cilj navadno ni izražen. Po tem se ta pomen dovršnika iti loči od prejšnjega« (= od pomena B, op. T. M.)
V povedi
(C.b.) vlomilec je še) iz hiše skozi okno je ITI res lahko dovršnik s pomenom C. S komutacijo bi na primer dobih:
(m.) vlomilec je splezal iz hiše skozi okno. S pretvorbo pa dobimo tudi
(n.) vlomilca so opažih, ko je šel iz hiše skozi okno in z naknadno komutacijo še
(o.) vlomilca so opazili, ko je plezal iz hiše skozi okno, pri čemer sta glagola v povedih (n.) in (o.) nedovršnika s pomenom A. (Prim. z zgledom (A.c.)).
Ce v stavku
(Ca.) pred dvema urama je še) Z DOMA, verjetno je že prišel na cilj dopolnilo, ki izraža kiaj prenehanja nahajanja, zamenjamo z dopolniU, ki ju avtorica navaja kot značilni za pomen B (to je na vprašanje KAM in S KAKŠNIM NAMENOM), dobimo;
(p.) pred dvema urama je še) NA OBČINO PO DOKUMENTE, (verjetno je že prišel na cilj.)
V tej povedi pa lahko - kljub istovetnosti stavčnega vzorca z vzorcem v (B.a.) - ITI še vedno interpretiramo kot ITIc. Iz prikazanega torej sledi, da prisotnost ah odsotnost izhodiščnega kraja oziroma cilja ni relevanten kriterij za razlikovanje pomena B od pomena C.
III. Zaključki
Iz zgornjih razmišljanj je razvidno, da mnogi od sintaktičnih kriterijev, ki jih je avtorica uporabila v svoji anaUzi, za opredeljevanje funkcije in pomena glagola ITI niso relevantni. Očitno pa je tudi, da obravnavanje tovrstnih problemov, ki - v nasprotju s temeljno zahtevo semantično pogojene sintakse in besedilne slovnice - zanemarja razlikovanje med slovarskim in govornim pomenom posamezne jezikovne prvine, ne more dati natančne slike preučevanega dela jezikovne dejanskosti.
25