ti Obnovljena izdaja - Leto XV. - štev. 27 (627) - Trst - 5. julija 1963 30 lir Soedl*. In abb. post - Grappo I študij3**- n TRI l:j 1 nJ 1 ; »F lij a j 1 o v M*' ULLU glasilo KRI za slovensko narodno manjšino ' — Sporočilo Deželnega komiteja HPi Problem tedna Vladni program Predsednik Leone je v par-Spj lamentu predložil program no-4 Ve vlade. Obrazložitev tega pro-‘nf grama je trajala komaj 15 mi-’°l nut. Že tako kratka obrazložili, tev je dovolj jasno spričevalo (ii o tem, kakšen je omenjeni proli gram in da poslovna vlada ne iii Namerava pristopiti k reševa-;l' hju nobenega bistveno važne-i' ga, četudi še tako nujnega problema. Seveda demokristjani Protislovenska koalicija Na zadnji seji tržaškega pokra- jinskega sveta so demokristjani, fašisti, socialdemokrati, republikanci 'n liberalci zavrnili razpravo o re-ki sta jo predložila socia-istična svetovavca Pečenko in Me-s v kateri je bila postavljena ’l '? leva, naj pokrajinska uprava po-j za objavo slovenskega prevo- ji 1a besedila posebnega statuta avto-1 nonine dežele Furlanija - Julijska J ,.ra!ina 'n na razdeli med dijake visjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Trstu. S tem dejanjem so predstavniki omenjenih strank — jn vedeti mo-r«mo, da so nekateri izmed njih 'udi na zadnjih volitvah lovili slo-venske glasove in da so socialni demokrati celo širili svojo demaglio propagando z letaki v slovenščini — še enkrat konkretno dokazali kakšno je njihovo zadržanj n>c do Slovencev, odnosno, kako j niihove stranke tolmačijo pravice i slovenske narodne manjšine v na-1 Ši deželi. Če bi hoteli podrobneje analizi ji rati besede, ki so jih izrekli pred 1 stavniki gori omenjenih nacionali j s,,čnih strank — vštevši tudi bese , y Predsednika pokrajinske uprave 'ežko’ seveda, demokristjan — h ugotovili, kje se neha hinav resnic ■, ^Vitanje in kje se v asno pokaže njihovo nacionalisti Protislovensko nastrojenje. C asistih seveda nima pomena pi sati. Tako kakor socialistična sveto-avca so tudi komunisti odločno zfrajali na stališču, da gre za na-'mo spoštovanic pravic slovenske nične skupnosti, toda govoriti šovinistom n teh pravicah pomeni ls,o kot metati bob v steno. Vodia komunistične skupine, sve-[ qv. Colli je zahteval, naj pokra-Pnska uprava tiska in razdeli bendilo posebnega statuta v slovenjem jeziku in je ponovil predlog, 1 sa ie postavila naša skupina že j vreteklega februarja. Tudi svetova-Sema je poudaril, da je na-. rotovanie objavi posebnega statu-1 sa v slovenščini še en doka/ načrtovanja pravicam Slovencev, fahteve komunistov in sociali-l0°v so zadele na gluha ušesa. Pred-ll;‘! socialistov, ki ga omenjamo v ndii. je bil — zavrnjen. Slovenci, zapomnite si to! «opravičujejo» svoje ravnanje z izgovorom, da imajo naloge nove vlade «določeno vsebino in določen rok». Naloge nove demokristjanske vlade, kakor jih je obrazložil predsednik Leone, so : 1. Poskrbeti v določenem roku za odobritev državnih proračunov, ki jih je pripravila prejšnja vlada in ki jih bo nova vlada ponovno predložila. 2. Jamčiti v notranji politiki svobodo vseh v «skladnem u-stavnem ravnovesju» in «braniti ustanove italijanske republike» ter «zavrniti poskuse, ki nasprotujejo demokratičnemu sistemu». 3. Reševati vprašanja, ki jih ni mogoče odlagati, «v pričakovanju obnovitve dialoga med političnimi silami, ki naj bi pripeljal do sestave večine za novo vlado». Nova vlada bo nadaljevala zunanjo politiko njenih predhodnic. Ostala bo zvesta atlan-tizmu. Nadaljevala bo torej «z napori za tisti razvoj, ki v okviru zahodne solidarnosti prispeva k miroljubnemu sodelovanju med Vzhodom in Zahodom». To so v glavnem cilji, ki si i ih postavlja demokristjanska poslovna vlada. Zanjo drugih problemov, četudi če tako nujnih in perečih, ni. O pravičnih delavskih zahtevah ni v programu nove vlade nič konkretnega. Prav tako ne o zahtevah kmetov in drugih kategorij državljanov. Deželne ustanove so postavljene popolnoma ob stran. Niti o volilnem zakonu za deželo Furlanijo-Julijsko krajino, ki ie bila ustanovljena že v prejšnji legislaturi, ni niti besedice. Niti o tako važnih problemih kot so problemi miru in miroljubnega sožitia, de-nuklearizacija Sredozemlia, odorava tuiih vojaških oporišč na italijanskem ozemlju ali v teritorialnih vodah, ni nobene besede. Jasno je, da ie ta program nesnreiemliiv. Zato bodo komunisti glasovali proti zaupnici. Tako vlada kot njen pro- ITALIJANSKA SOCIALISTIČNA STRANKA bo imela svoj kongres 25. oktobra. Tako je sklenilo njeno osrednje vodstvo. Datum kongresa je bil že večkrat predmet razprav vodstva omenjene stranke. Do dokončne tozadevne odločitve je prišlo šele pred nekaj dnevi. Prejšnje odgodit-ve je pripisati razmeram, ki so v zvezi s politično krizo gram nista odraz volje, ki so jo državljani na nesporen način izpričali na volitvah dne 28. in 29. aprila. Dve zborovanji KPI v Trstu Za danes 5. julija sta napovedani dve javni politični zborovanji v Trstu. Ob 20. uri bo tov. Sema govoril na trgu pri Sv. Jakobu, ob 20,30 pa tov Franc Gombač pri Rumeni hiši v Barkovljah. Oba govornika bosta obravnavala aktualna politična vprašanja. Prihodnja številka «Dela» bo izšla 19. julija. V ponedeljek je bil v Vidmu sestanek Deželnega komiteja KPI za Furlanijo - Julijsko krajino. Sestanka se je udeležil tudi član osrednjega vodstva KPI, poslanec Macaiuso. Deželni komite je po obširni razpravi o nujnosti odobritve zakona za izvolitev prvega deželnega sveta, naslovil vsem regionalističnim političnim silam, naj zastavijo vse sile, da se čimprej omogoči odobritev tozadevnega zakona. Spričo poskusov, da se postavi ob stran rešitev temeljnih vprašanj obnovitve italijanske družbe in spričo ustanovitve sedanje vlade, ki ji predseduje poslanec Leone, kar ie v polnem protislovju z voljo volivcev, je odobritev zakona za deželne volitve, in torej izpolnitev ustavne obveznosti še posebno nujna. Borba številnih kategorij delavcev, zlasti tekstilcev v Gorici in Ronkah, spolovinarjev v vsej deželi, delavcev ladjedelnic CRDA in tržaških pristaniščnikov, katerim Deželni komite izraža vso svojo solidarnost, so najjasnejši dokaz nujnosti načrta za ekonomski in socialni razvoj in torej izvolitve deželnega sveta. Tudi zmaga delavcev pre-dilskih rudnikov, ki je omogočila odstranitev monopolov, podčrtuje to nujnost. Deželni komite ponavlja nujnost rešitev vseh teh vprašanj s skupnim nastopom vseh sil, ki se borijo za deželo in predvsem s tovariši socialisti. Zato bo sklical prihodnjega septembra deželno konferenco, na kateri bodo predložene smernice političnega delovanja v novo nastalem položaju. Za podkrepitev potrebne akcije v parlamentu je bila v tesni povezavi z Deželnim komitejem ustanovljena skupina komunističnih parlamentarcev dežele, ki je že pod-vzela potrebne pobude za koordiniranje delovanja v novi legislaturi. Za odgovornega te skupine je bil imenovan poslanec Lizzerò. Ker je bil tov. Lizzerò izvoljen v poslansko zbornico in ker so mu bile poverjene nove naloge v okviru parlamentarne skupine, ga je Deželni komite razrešil dolžnosti sekretarja. Za novega sekretarja je bil izvoljen tovariš Silvano Bacicchi, za podsekretarja pa tov. Mario Colli. Novo deželno tajništvo KPI sestavljajo tovariši : Bacicchi, Colli, Sema in Moschioni. ooooooooooooooooooooooooooooooouooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Solidarnost z delavci-tekstilnih tovarn v Podgori in Ronkih Za danes, petek, 5. julija je napovedana splošna stavka v vsej goriški pokrajini. Ta stavka je v znak solidarnosti z delavkami in delavci tekstilnih tovarn v Podgori in Ronkih. Ce ne bo med tem prišlo do obnovitve pogajanj za rešitev obstoječega spora med delavci in delodajavci, ( kar pa v trenutku, ko gre naš list v tisk še ne kaže) bodo danes delavci vse porajine z veliko stavko konkretno manifestirali svojo razredno solidarnost z junaškimi tekstilci, ki že toliko časa vztrajajo v težki borbi za svoje pravice. V zadnjem času je odmev te borbe zajel zelo široke kroge. Politične stranke, razne organizacije in notranje tovarniške komisije drugih strok so se postavile na stran tekstilcev. Tudi občinski sveti so izglasovali resolucije v njihovo korist. Po vsej pravici lahko trdimo, da spada prav sedanja borba tekstilcev in velika solidarnost najširših slojev prebivavcev med naj večje borbe, ki jih je kdajkoli bojeval delavski razred na Goriškem. In prav to je gotovo jamstvo za prav tako gotovo zmago. Izidi volitev v Delavskih zadrugah Volitve v Delavskih zadrugah so zaključene. Rezultat je sledeč: Lista št. 1. je prejela 4.894 ali 42,38 odstot. glasov, lista št. 2 pa 6658 ali 57,63% glasov. Od 16.000 vpisanih članov jih je glasovalo 11.886. Veljavnih glasov je bilo 11.557. V zadnjih letih je bilo vpisanih v Delavske zadruge mnogo novih članov. Zaradi tega se je tudi število volivcev izredno povečalo. Na novo vpisani člani so po večini iz vrst krščanske demokracije in dru gib italijanskih nacionalističnih Kratke vesti V JUGOSLAVIJO je pred dnevi dopotovala vladna delegacija Tanganjike. Na obisku bo ostala 10 dni. Z jugoslovanskimi državniki se bo delegacija razgovarjala o povečanju sodelovanja med obema državama, že pred tem om-skom so, bili v Jugoslaviji številni langanjiški državniki V GVAJANI se položaj vedno bolj zaostruje. V teku je splošna stavka, ki traja že več mesecev. Baje je ta stavka najdaljša v zgodovini. Spopadi med policijo in stavkajočimi so takorekoč na dnevnem redu. Pretekli teden so demonstranti zasedli tudi poslopje parlamenta. Kot je znano spada Gvajana pod britansko kolonialno upravo. j strank. Zaradi tega se je tudi št e-I vilo glasov, ki so bile oddane listi I št. 2 občutno povečalo. Tudi števi-! lo glasov za listo št. 1, torej za | listo, ki jo sestavljajo komunisti, l socialisti in neodvisni, sc je pove-i čalo in sicer za 600 v primerjavi z zadnjimi volitvami, ki so bile redno izvršene. Na listi št. 1 so bili izvoljeni: Mario Ervatti in Pietro Robba kot člana upravnega sveta in dr. Battello v nadzorni odbor. V novi odbor ni bil izvoljen noben Slovenec. Kongres sekcije KPI v Križu V sredo 26. junija je imela sekcija KPI v Križu svoj kongres. Na njem so tovariši pregledali bilan co svojega delovanja in sprejeli program bodočega delovanja. Poro čilo p dosedanjem delovanju je podala tov. Leda Sirk, predsedoval pa je tov. Pacchioni. Izvoljen je bil nov sekčijski komite, katerega sestavljajo tovariši: Viktor Bogateč, Ada Daneu, Albin Maganja, Jože Sedmak, Angel Sedmak, Nino Sosič, Gaby Sedmak, Leda Sirk, Boris Tence in Srečko Vidoni; za revizorje pa so bili izvoljeni tov. Rudolf Dilenardo, Nandi Sedmak in Zoro Tretjak. Federacijo sta na kongresu zastopala tov. Gombač in Pescatori. Novemu kriškemu sekcijskemu komiteju želimo mnogo uspehov pri delovanju. giM-BEOCRAD-MOSKVA-PRAGA-WARSZAVAi < ì « 0 < ex > 1 O $ ó < a« O o Ui m 5 5 Politični pregled MARŠAL TITO je nil ponovno izvoljen za predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije; za podpredsednika je bil izvoljen A-leksander Rankovič, za predsednika Zvezne skupščine (par lamenta) je bil izvoljen Edvard Kardelj, za predsednika Izvršnega sveta pa Peter Stambolič. Ostali člani Izvršnega sveta so: Boris Kraigher, Miloš Minič, Veljko Zekovič (podpredsedniki) in Jakov Blaževič, Jože Brilej, Fadil Hodža Avdo Humo, Radojka Katič, Milutin Morača, Sveti-slav Stefanovič in Borko Te-menkovski (člani). V ARGENTINI se je povečala napetost. Oborožene sile so v pripravnem stanju. Vojake, ki so bili na dopustu so poklicali nazaj v vojašnice. To napetost pripisujejo močnemu pritisku, ki ga izvaja na vlado del vodilnega kadra argentinske vojske. Ta namreč zahteva, da je treba pred bližnjimi parlamentarnimi volitvami prepovedati ncoperonistično stranko ter ji tako onemoči-to, da bi na volitvah nastopila s svojimi kandidati. Vlada je prepovedala peronistom samo to, da bi kandidirali svojega predstavnika na volitvah za predsednika republike, toda s tem se del vojske ne zadovoljuje. Ta tel zahteva popolno prepoved vsakršne dejavnosti peronistov. 2 • DELO 5.-7-19635. KANADA bo dobila jedrsko orožje. To novico je sporočil sam predsednik vlade. Ta je v parlamentu povedal tudi, da bodo kmalu podpisali ameri-ško-kanadski sporazum o dobavi jedrskega orožja. Kot je znano je prejšnja vlada padla največ zaradi tega, ker ni hotela jedrske oborožitve na o-blast pa so prišli tisti, ki to oborožitev zahtevajo. 3 * 2 z < < z < 2 z < < GENERALNA SKUPŠČINA OZN je zaključila svoje posebno zasedanje, na katerem so proučevali metode in načine za financiranje operacij miru. Pred zaključkom je skupščina izglasovala več resolucij. Te resolucije so rezultat dolgih pogajanj. Najvažnejša resolucija je tista o financiranju prihodnjih operacij miru. Zasnova te resolucije je na načelu kolektivne odgovornosti članic OZN, vendar posebej poudarja odgovornost stalnih članic Varnostnega sveta to je velesil. V resoluciji je rečeno, da bodo države v razvoju dale manjši prispevek za omenjene operacije miru in da bodo položaj žrtve agresije posebej proučili. ★ BEN BELA poziva na oborožen boj proti rasistom in kolonialistom v Južni Afriki. Po njegovem dosedanje pasivno zadržanje ni dovolj, zato je potrebno prijeti v roke orožje. Izjavil je, da je Alžirija pripravljena poslati celo prostovoljce v Južno Afriko. Na konferenci Mednarodne organizacije za delo, ki je bila pred kratkim v Ženevi, na kateri so sodelovali zastopniki 108 držav, je bil postavljen predlog, naj se Južna Afrika izključi iz te organizacije. Zanimivo je dejstvo, da ni južnoafriških rasistov zagovarjala nobena delegacija iz zahodnih držav. Kritična faza ekonomskih odnosov v kapitalističnem svetu 0 gospodarskem \ razvoju na Madžarskem. Reševanja vsakodnevnih proble- deluje v delitvi dela v okviru Svc-U Tendenc gospodarskega razvoja v kapitalističnih državah v letošnjih prvih mesecih ni mogoče jasno opredeliti. Stvarno kaže, da prevladujejo rece-sijski pojavi, posebno v Zahodni Nemčiji in na Angleškem, čeravno se od čašo do čašo pojavljalo znamenja, da so si v posebnih strokah gospodarstva opomogli. Na splošno je mogoče za ves Evropski skupni trg (EST) reči, da se je njegovo gospodarstvo v glavnem ustalilo, da pa vsekakor ni napredovalo. Dva momenta obeležujeta značaj te negotove konjunkture in napovedujeta morebitne bližnje in večje padce: občutno pomanjkanje menjave blaga med Evropsko gospodarsko skupnostjo (EGS) in zunanjimi področji in čedalje bolj počasni tempo neposrednih investici!', ki naj bi pospeševale rast produkcijskih zmogljivosti. O-ha pojava sta med seboj povezana, saj se spričo pojemajočih izvoznih perspektiv omejujejo tudi možnosti investicij in spričo nazadujočega povpraševanja po strojni opremi se tudi notrania menjava blaga v FT»S zmanišuie ter rešuje nieno sitnarilo le še trgovina, ki še nadalie narašča z močnim tem-nnm, čenrav tudi ta ni več tolikšen. kakor je bil v minulih letih. Na tak razvoi je nedvomno vnlivalo to, da so se izjalovila novaianja z vključitev Velike Eritaniie v EGS. Le razširitev integraci iškega območja bi bila obojim omogočila uresničitev načrtov za večje produkcijske zmogliivosti, ki bi bile poglavitne industriiske stroke usposobile za uspešneišo konkurenco. Dejansko se je konkurenca v kemični, avtomobilski in železarski industriji v mejah EST močno zaostrila in tržnega ob-močia ni mogoče več razširiti. Tako že nastaja pološaj, ko pričenja ponudba presegati povpraševanje. V takem položaju so nastale težave tudi v pogajanjih z ZDA, na katerih naj bi na osnovah ameriškega zakona o trgovinski ekspanziji dosegli znižanje carinskih tarif na o- skih odnosih med kapitalistič-beh straneh za celih 50%. Težave so v tem, da imajo ZDA tako visoke zaščitne carine, da tudi njih znižanje za polovico ne hi kaj dosti zaleglo, medtem ko hi pomenilo 50% znižanje carin v deželah EGS, kjer so že zdaj sorazmerno mnogo nižje, da hi te dežele kratko malo podrle svoj carinski zaščitni zid nasproti ameriški industriji. Razen tega pa ZDA že zahtevajo, da bi se o tem pogodili tudi za kmetijske pridelke, v kar pa dežele EGS zlepa ne bodo mogle privoliti iz povsem razumljivih razlogov. Pogajanja z ZDA, ki so na trm. da jih prekinejo, pa tudi širša pogajanja za razširitev meniave hlapa z drugimi deželami iz zlasti z mani razvitimi, ki hi svojim kmetijskim pridelkom rade bolj na stežaj od-nile vrata na tuja tržišča, niso usnela. Oboic utegne samo stopnjevati težave v trgovin-tNadalievanie na 4. strani) mov družbenoekonomskega razvo-ja kažejo, da si na Madžarskem veliko prizadevajo, da bi uveljavili sklepe VIII. kongresa Socialistične delavske partije Madžarske. Na področju gospodarstva si prizadevajo zlasti, da bi ohranili pozitivne tendence in da bi v smislu sklepov omenjenega kongresa dosegli boljšo organizacijo dela in da bi gospodarstvo učinkoviteje usmerjali. Gospodarski načrt za leto 1963 prevideva za 8% večjo industrijsko proizvodnjo kakor lani, relativno visoko stopnjo rasti kmetijske proizvodnje in sicer za 12 do 14% večjo od lanske ter za 7,8% večji narodni dohodek. Med gospodarskimi nalogami zbujajo pozornost zlasti težnje po znatno večji kmetijski proizvodnji. Spričo visokih investicij v poljedeljstvu, ki so v zadnjih štirih letih znašale 15 do 20% vseh investicij (okoli 22.000 traktorjev. 4000 kombajnov in mnogo drugih strojev, opreme in kemičnih sredstev) sodijo, da bodo plan v normalnih vremenskih razmerah izpolnili. Industijskim panogam, v katerih je Madžarska specializirala ta za vzajemno ekonomsko pomoč. Pa načelu, da mora gospodarskih razvoj spremljati ustrezno nara- 0| ščanje življenjskega standarda, do li loča plan za razliko od prejšnjih^ let, ko je bilo naraščanje realnega^ dohodka nočasneiše Hani ie bilo ntr® (strojna industrija, izdelovanje telekomunikacijskih naprav in instrumentov ter kemična industrija) pripada še nadalje glavni delež industrijske proizvodnje. Z njih proizvodi Madžarska v glavnem tudi so- dohodka počasnejše (lani je bilo na osebo, delavea in uslužbenca, za «e 1% višje ko leta 1961), za letos paj 5,6% večje realne dohodke na osel bo, ter za 2,7% večjo realno po' trošnjo na vasi. Petletni plan, ki določa zgraditev 250.000 stanovanj so pripravili tako, da bodo v njegi vem obdobju zgradili 300.000 stai novanj. Pomembni so letošnji ukrepi za reorganizacijo in usmerjanje indù-strijske proizvodnje. Osnovna značilnost teh ukrepov so integracije, V o katerih določajo pristojna ministrstva. Po podatkih, ki so bili 22. *• februarja objavljeni v Ncpszabad-sagu, so s L januarjem združili 59 podjetij v 32. Doslej so tako zajel'11: 290 industrijskih podjetij in jih Ti združili v 116 večjih industrijskima organizacij. Deset industrijskih direkcij so ukinili. Po podatkih v Tarsadalmi Szemli (marec 19631 znaša vrednost produkcije v zdrU' -, Ženih podjetjih 45 do 46% vredno- °i sli celotne industrijske proizvod" I N nie. V njih je zaposlenih 43 do TO 44% vseh delavcev. Poglavitni čili1 jja tol, ati h integracijskih ukrenov so spccia-f0 lizacija, velika seriiska proizvodnja. boljša uporaba delovne sile i11 kapacitet. lis, Vq 'Vq ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooof T iv« Agresivni načrti NATO na sredozemskem področju eV: Na 95; I «s« »Či be M lov Iptil 'e, Te N II. Pentagon posveča zadnje čase večjo pozornost severnoafriški obali Sredozemskega morja. Stvar je v tem, da sedanja pozicija Francije ne dopušča Pentagonu računati s tem, da bi mogel izkoriščati francoska sredozemska pomorska oporišča, posebej Mers-el-Kebir na o-zemlju Alžirije. Mers-el-Kebir velja za najmodernejše pomorsko oporišče na severnoafriški obali; to oporišče ima podzemeljska skladišča, zaklonišča in arzenale, o katerih pravijo, da jim atomske eksplozije ne morejo do živega. Američani računajo s tem, da sc jim bo posrečilo izposlovati od Maroka pravico, da bi njihove z raketami oborožene atomske podmornice smele pluli po maroških vodah, posebej da bi smele prihajati pristanišče Kenitra (na atlantski obali Maroka), če se Združenim dr- OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQ OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOt lOOO Za amica ameriških črnce« •iVd-NNOa-NnMa-VAVZStlVM-VOVIfd-VAX^ Generalni sekretar ameriškega združenja ' za napredek barvanega prebivalstva Roy Wilkins je povedal, da bodo v ZDA vse poletje demonstracije proti rasni segregaciji. Wilkins je dejal v govoru, s katerim je začel letni kongres združenja, da je to za ameriške črnce najboljši način, da podpro zakonski osnutek o državljanskih pravicah. O tem osnutku z.akona bo v kratkem razprava v obeh domovih ameriškega Kongresa. Wilkins je ostro kritiziral tako voditelja republikanske stranke kakor tudi nekatere demokratske voditelje iz južnih držav zaradi nji- hovega negativnega stališča do tega zakona. Poudaril je, da bo boj, ki se bije v Washingtonu in širom po ZDA za državljanske pravice črncev, «odločilna preizkušnja za republikansko stranko». «Če republikanska stranka v tej krizi okrog človeških pravic ne bo imela kaj ponuditi črncem», je izjavil Wilkins, «potem ta stranka zares nima ponuditi ljudstvu kaj vrednega». Na koncu je Wilkins pozval ameriške črnce, naj spremene Washington i' široko poprišče demonstracij in sprevodov ves čas, dokler bodo trajale razprave v Kongresu o državljanskih pravicah. žavam to ne bo posrečilo, jim bo ob koncu leta 1963 ostalo na severnoafriški obali praktično samo letalsko oporišče Villousfield v Libiji. Področje Sredozemskega morja se spreminja v velik strateški kompleks NATO, namenjen vojni uporabi formacij letalonosilk vojne mornarice, podvodnih in površinskih nosilcev raket ter znatnih kopenskih enot in močnih letalskih sil. V sedanji etapi razvoja agresivnih načartov NATO dobiva sredozemsko področje posebno važno vlogo. Poglejmo, zakaj. Sredozemsko morje, ki zajema približno štiri tisoč kilometrov, je že od nekdaj imelo izredno važno vlogo v svakršnih načrtih pretendentov na svetovno gospostvo. Sredozemsko morje, ki sega do obal Severne Afrike in do arabskega Vzhoda na jugu ter evropske celine na severu, je ugodno pomorsko torišče za kontrolo nad deželami, ki meje na njegove obale. Še večji strateški pomen je dobilo to širno območje v dobi raketnega in atomskega orožja. Potem ko ie zgradil na sredozemskem področiu razpreden sistem za operacije svojih agresivnih siL Pentagon zdaj manevrira z upošteva-niem nekaterih sprememb v položaju Do takšnega manevra je prišlo, ko ie Pentagon objavil, da se namerava odpovedati strateškim raktenim oporiščem v Turčiji in Italiji. Ta odločitev naj bi bila dokaz ameriške miroljubnosti. V resnici pa ie šlo zgoli za slepilo. Ameriški strategi so samo sklenili prenesti težišče s stalnih oporišč na Sredozemskem moriu na prenosna oporišča. Tu stonaio v ospredje novi načrti NATO povezanih z vzpostavitvi io tako imenovanih združenih atomskih sil. Področju Sredozemskega moria prisojajo vlogo pri vzpostavitvi pia- te itn niranih združenih atomskih sil TO, ne glede na to ali se bodo iiPe" novale mnogostranske, mnogo n3’ rodov obsegajoče, medzaveznišk6 ali še kako drugače. Pri tem imajo svojo vlogo naslednje okoliščine. Prvič, osnovni de; ment atomskih sil NATO naj P' bile podvodne in površinske ladr oborožene z raketami. Sredozemsk0 morje na široko omogoča razpofe' j. ditev podobnih sil v bližini soci3' .' lističnih dežel. N lic kr F 'N Druga okoliščina je v zvezi z tranjim položajem v NATO. «Ne'1 York Times» je poročal, da si W3 ( shington v snovanju združenih >s tomskih sil NATO prizadeva zag^a loviti zase sodelovanje vsaj šestv^ dežel. Takšne dežele bi po računi k Pentagona razen Anglije in Zahod1'1'''' Nemčije lahko bile sredozemske d£, 11 žele, od katerih pričakujejo onstr^ P' oceana večjo popustljivost kako e denimo od Norveške. 1 Je pa še tretji vzrok, da se Z dr Pl žene države zanimajo za sredozeiP- ) sko področje. Ne glede na izm>*‘' ^ joče se stališče skandinavskih ^ žel pri razporeditvi atomskega °rZh žja atlantski strategi menijo, ^ ^ je severnoevropski bok NATO d0- i(< volj zavarovan. Tu ie «ncpotoplji^ v letalonosilka» Anglija, kjer grad6 ^ oporišča z raketami oboroženih 1 -ti] tomskih podmornic. Razen tega 3 'i9 ie zahodnonemškim revanšistolj ^ posrečilo vzpostaviti na območj n haitskih prelivov novo združeno jaško poveljstvo Zahodne NcmČd lì in Danske. rt Vse te okoliščine so povzroči'^!1 adnje očitno prizadevajo prenesti gla'"^ da si atlantski strategi zadnje časT' vri N napore na južni hok NATO, l<> pravi na področje Sredozemske#- ^ morja.. Generalmajor B. TEPLINS^ i. («Novoje vremja») $-7-1963 DELO • 3 Podoba mlade ameriške generacije a.^o(/ gladino ameriške družbe oj' utirajo pot novi tokovi, h očrt z viri energije čakajo, iafo bodo našli pot do novega 'Mejnega snovanja d Ameriški pisatelj Harold Taylor, ki je znan kot dober pozna-Vavec ameriške mladine je lansko poletje obiskal številne mladinske tabore. Med potovanjem si je nabral obširno gradivo za pisateljsko ustvarjanje. V nekem sestavku je sodobne ameriško mladino tako-le prikazal : C' .V Ameriki obstaja nova genera- '***'•* ui»oiu |u iiu.vu gvtiv-i ir jJa prizadeto razgibanih mladih lju-Z. i- To ni tisti rod, ki je Kennedy d- ejal o njem, da «se je rodil v tem 59 ‘oletju ter sta ga oblikovala vojna 1'h trd, trpek mir...», h Tisti je zdaj že starejši rod; oblast T ["a. hladno razumski je in konscr-!'• ?Uve nravi, zavzema se za to, da ^ | izvajal oblast snuje in izpeljuje ^isli. vztraja na položajih oblasti, l s se le da, usmerja družbene sile, 0t’ori z izdelano retoriko. ..^ovi so drugačni. «Status quo» .. ‘'klanjajo, vedo za strasti, raz-o4vljajo o moralnih načelih, voljni j" j. Zaupati, verjeti, čeprav niso manj n ^oiplinirapi, so pripravljeni več c8ati, preizkusiti same sebe in °1 moralni čut v odnosu do sveta. To so pripadniki rodu, ki je za-lvel, ko ni bilo vojne in McCarthy-čvih časov; rodili so se v času, ko 'la sklep Vrhovnega sodišča leta in izstrelitev prvega sputnika ?seni 1957 vsaj zanje veljala za od-/‘čilnu dogodka v političnih in dru-enih spremembah. Glede na svojo tovn n° 'etn'c0 niso doživeli sve-jv^' gospodarske krize, naci-faši-L ega gibanja, druge svetovne voj-pe ma*cartizma in Eisenhowerjeve Neposredno in neobremenjeni s .eteklostjo so skočili v čas, ko sta i, moralna zagotovitev svobode hu,im ljudem tako v Ameriki ka- io r po svetu ter moralna zmaga :1,11 nad vojno, življenja nad smr-i' j11 dala izrazito možnost za opre-? mtev. Lahko so za svobodo in ii Juti vojni, za socialni napredek in ^ti «statusu quo». 'asnovale so se nove smeri, novi j,llPki idej. Bila je možnost za raz-aa mnenja in za upornost tam, j, r sta se videli dve strani, ena pralna in progresivna, druga kon-‘''Vativna in reakcionarna, filozofi so delovali l • uozuii so ueiuvau analitično, r°učevali so pomen logičnih zvez. _______ >fis ■ateiji so razčlenjevali duševno l,.anie, odvračali so se od dogodkov ttip 1 azhih podvigov ter izjavljali, da ,jn.osebna, nevšečnosti polna izku-i.ehrn„tdino; kar je vredno imeti in i|Požn.?rV,ati' c,a ie vselej mogoče . p°.znatl ’e drobce resnice in da moli n“rec imeti velike koncepcije ij ,. UZlti idealnim stvarem. Uče-'V, . so Pustili študente in se po-m svojim raziskavam. Politiki |LSe širokoustili na šablonskih pro-/jmunističnih nastopih in se pri-■ 1 za bogastvo. Bančniki, indu- . lH. "“K"''.™. Bančnik itjj.h1, general' in admirali so goli,'h 0 vzgo.ti. medtem ko so vzgo-razpravljali o denarju in pro- dnii. tLjakšna petdeseta leta so ustrezno % lvala na mladi rod. «Mladina te- la _ —— ?elo malo. ker ima toliko vse- , . se glasi ugotovitev ankete, ki 'p Gallup lani opravil med mla-' 1'udmi izpod dvajsetih let, «in C°lina tvegati tisto, kar ima... i,.'arala se je. preden je prišel ,6Ijg ^as: skoraj takšna je kot liu-6 k ,Srednjih let». Pri mladem rodu *c malo znamenj razočaranja ; PK /...»«.v.., -az.uva.c,.,.. , ertl" sebi je všeč, kakršen je, y So mu stvari, kakršne so». | Vi j.v,'slah tega mladega rodu pa itijjt'die. ki se ne strinjalo s tak-Prikazom vrednot. Niso jim všeč stvari, kakršne so, sami so jih razčlenjevali, zato so prepričani, da morejo in morajo vnašati spremembe v tisto, kar se ho dogajalo v prihodnje. Prav tako vedo, da je mogla le huda zmota v predstavah in pojmih o morali prepričati njihove sodobnike o tem, da ima ameriška mladina toliko vsega, da potrebuje le zelo malo. Katera ameriška mladina, vprašujejo. Ali milijoni črncev, otroci iz revnih mestnih okrajev, Portoričani, Mehikanci, ameriški Indianci, tisti, ki živijo na severnih industrijskih planjavah, otroci staršev brez dela? Ali otroci po svetu, v Afriki, Aziji, Južni Ameriki? V lastnih vrstah so našli voditelje v prizadevanjih za mir in proti vojni, našli so pot in možnost, da so z dejanjem izrazili svojo voljo. Prostovoljno so se zbrali v korpusih za mir, zasnovali so lastne mirovne načrte, ustanovili svoje gibanje za mir. ki zanje ni čas brez vojne, temveč tisto obdobje, ko je treba s človeško energi jo in s človekoljubnimi ustanovami ustvarjati nove družbe. Lanske februarske demonstracije za mir v Washingtonu — zbralo se je pet tisoč študentov z vseh koncev Združenih držav — niso bile čustveni izbruh aktivistov ali enot, politično treniranih za senzacijo. Bile so dcmonstraciie iz prepričanja, demonstracije poučenih in preudarnih študentov, ki so po resnem štu- Razstava najboljših risb Razstava najboljših otroških risb v Trstu. Organiziral jo je pedagoški odsek Sindikata slovenske šole. Za to hvale vredno pobudo je vladalo veliko zanimanje. Razstavo bodo v soboto prenesli v občinsko galerijo v Milje, kasneje pa v Piran. O njej bomo še obširneje pisali prihodnjič. di ju našli svojo pot do vrste ugotovitev o ameriški zunanji politiki ter sklenili svoje zaključke na ta način sporočiti vladi in drugim Američanom. Njihovo dejanje je postalo skupek osebnih vrednot, ki so po humanitarnih načeli merilo splošno politiko. Iskali so nove poti in možnosti, da bi svet in Združene države obvarovale pred nevarnostjo množičnega nasilja. Vendar pa prihaja sedanja generacija študentov iz časa, ko šolski oziroma vzgojni sistema zaostaja za njimi; študentje so pripravljeni na več, kot so jim šole, kolegiji ali družba voljni dati. Socialna filozofija, ki zdaj prevladuje v Ameriki, ni takšna, da bi mogla mlado domišljijo zadovoljivo hraniti bodisi z moralnega, bodisi z intelektualnega stališča. Smer vzgojne misli je konservativna, reakcionarna in polna omejitev. V okviru splošne politike je prosveta najpogosteje usmerjena v hladno vojno, pojmujejo jo kot orodje za kopičenje moči v tehniki in preskrbi, za vojaško in politično tekmo z Rusi. (Konec prihodnjič) OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOfloooooooooooooooooooooooooooo JOSIP RESSEL Ob 170-letnici njegovega rojstva izumitelj ladijskega vijaka in poznavavec našega Krasa z , ' * '® yk , y> / t Č ///rt *., » » y*rt...rt 29. junija je potekla 170-letnica rojstva velikega izumitelja, ki je vrsto let živel in deloval v Trstu, človeka, čigar zasluge še vedno premalo poznano, Josipa Ressla. Ressel je bil po rodu Ceh. Rojen je bil v mestu Chrudinu, kjer je bil njegov oče finančni uslužbenec. Prvo šolsko izobrazbo je prejel v rojstnem kraju, srednje šole je dovršil v Linzu, univerzo pa je obiskoval na Dunaju, študiral je razne predmete: računovodstvo, trgovin sko knjigovodstvo, kmetijstvo, gozdarstvo veterinarstvo, farmacevtiko in celo pri rodoslovje. Kljub temu, da se je učil toliko predmetov, ni povsem znano, ali je študij tudi dokončal in ali je dosegel zadevne doktorate, saj je zaradi slabih ekonomskih razmer moral študij na univerzi prekiniti. Znano pa je, da je kasneje študij nadaljeval, ker je prejel štipendijo. Leta 1817 je Ressel prišel v službo kot gozdarski komisar v Pleterje na Dolenjsko. Tako je prišel prvič v stik s Slovenci. Za časa službovanja v tem kraju je napravil mnogo koristnega za ohranitev žaščitenih gozdov, istočasno pa se je udejstvoval tudi na kulturnem področju. Sestavljal je odlične letopise in v Novem mestu je učil lepopisje, ki je bilo v tistih časih zelo važen šolski predmet. Med bivanjem v Pleterjih sc je naučil tudi slovenščine. Leta 1810 ie prišel v Trst, kjer ie dobil službo pri gozdni upravi za Primorsko. Kasneje je opravljal še druge odgovorne službe, bodisi v Trstu, bodisi v drugih krajih Primorske. Zaradi službenih dolžnosti ie moral veliko potovati. Septembra 1857 je med potjo na štajersko zbolel in se ustavil v Ljubljani. Dobil ie tifus, ki ga je 9. oktobra istega leta. snravil v prerani grob. Kmalu no njegovi smrti se je v Trstu začela akcija za postavitev spomenika njemu na čast. V Trstu je namreč Ressel preživel velik del svnicca življenja in prav tu se je ovekovečil s svojimi izumi in predvsem z izumom ladijskega vijaka. Tržaška občinska uprava, ki je že tedaj bila v rokah strupenih šovinistov, ni hotela dati na razpolago niti toliko mestnega zemljišča, da bi naniem postavili spomenik, čeprav je bil denar za ta spomenik že nabran. Zato so nje- mu na čast kasneje postavili spomenik na Dunaju, čeravno so tudi tam izrecno prepovedali, da bi iz napisa izgledalo, da je Ressel češkega, to je slovanskega rodu. Ressel sc je ukvarjal z zamislijo ladijskega vijaka že kot študent na dunajski univerzi. Vendar pa ga je tedaj baje nameraval izdelati za pogon zrakoplovnega balona. Ko pa sc je peljal v Trst in ko se mu je pri Opčinah prvič odprl pogled na morje s številnimi belimi jadrnicami. si je zamislil, da bi njegov študij lahko drugače preusmeril in da bi vijak lahko imele ladje. Ta zamisel se je še bolj ukoreninila v njem. ko se je peljal z ladjo, opremljeno z lopatnim kolesom. In res se je nekaj let kasneje začel resno ukvarjati z novim načrtom. Kljub temu, da je bil on prvi, ki ie izdelal načrte za tako pomemben izum. mu tega niso nikoli priznali in s tem izumom so se o-koristili drugi. Razen tesa je Ressel napravil mnogo dobrega za bonifikacijo našega Krasa. Pri srcu mu je bilo zlasti pogozdovanje njegove površine. Tz niecovih študij o tem problemu povzemamo iz knjige «.Tositi Ressel» ki io je izdal ljubljanski Tehniški muzej sledeč izvleček- Ressel ie kmalu po svojem prihod < VE v Ljubljani imajo letos 3 « zelo pester in obsežen pro- > ij gram. Na otvoritvenem veče- ” S ru, ki je bil minulo nedeljo, j 5 je nastopil balet beograjske £ < Opere. Ista Opera ima na s po- £ o redu tudi uprizoritev Don Ki- 2 > hota in Kneza Igorja. Zagreb- g 5 ška Opera bo nastopila z g n Verdijevim Falstaffom, z Za j- * * če vi m Nikolo Šubič-Zrinjskim E g in z Razuzdančevo usodo Igo- 2 o rja Stravinskega. Ljubljanska ” o Opera bo nastopila z Wolf- 5 5 Ferrari j evem II Campiello, z f s Goldonijevimi Zdrahami na | > trgu in z Gotovčevim Ero z p 5 onega sveta. Nadalje so na § O cp/iro/li i nnctnni fu 1 L-l/ir-n ili ” _ sporedu nastopi folklornih T z skupin s Kavkaza, iz Bolga- " J rije, Romunije in Slovaške in S g znanega ansambla Taneč iz > 5 Skopja. Na prireditvah pod £ o naslovom Evropa pleše bodo S •i sodelovali ansambli z Nizo- {g £ zemske, Norveške, Švedske in ? 4 Avstrije ter plesna skupina ™ j-j «Zora» z Reke. Poleg drugih £ <9 manj znanih bo v okviru teh ^ 2 prireditev nastopilo tudi Slo- > 2 vensko gledališče iz Trsta. U- ™ 5 prizorih) bo komediji Trepče 3 S de Utolče in Laz’r s n’d Klan- £ S ca. Kot ie znano se Ljubi jan- j | ske poletne kulturne priredit- 5 2 ve vršijo na prostem v Kri- o * žankah. > 2 ▲ * 5 ♦ E o ò S V LENINGRADU bo od 3. £ ™ do 8. avgusta in v Moskvi od < £ 9. do 12. avgusta sestanek Ev- £ 2 ropske skupnosti pisateljev, ž 2 Tega sestanka se bodo udele- ò 2 žili najvidnejši pisatelji iz vse * < Evrope, Na tem sestanku bo- > 3 do v glavnem obravnavali te- 3 o me, ki so združene s sodobni- * > mi romani. „____________ I 1 ♦ I 2 SLOVENSKI KNJIŽNI TRG ? a se je pred kratkim obogatil > 9 z dvema knjigama sovjetskih 3 z pravljic. Zbirka pod naslovom g ^ Gora biserov vsebuje pravljice 5 =; množine narodov Sovjetske £ < Zveze. V tej zbirki je tri in- £ S šestdeset pravljic. V nej so £ o zastopani avtorji iz Rusije, 2 i“ narodov na Kavkazu, in raz- 5 < nim malih narodov, ki žive S osrčju sovjetske Azije. Druga $ 2 knjiga nosi Doktor Joj boli in 5 5 je delo Korneja Cukovskcga, č o ki spada s svojimi enainosem- S ó desetimi leti če med «najmlaj- < S še» sovjetske pisatelje prav- s Š ljic. Gori omenjeno delo je v 5 > celoti posvečeno svetu otroške o * domišljije. V prvem delu opi- g 2 suje potovanje v deželo opic, 2 z v drugem pa govori o morskih j * razbojnikih. Na videz sta obe 8 zgodbi vsakdanji, toda vsebu- 5 jeta obilo drobnih detajlov, ki 2 o si j ih zlasti mladi bravci za- jž 5 pomnijo in jih imajo za izho- 6 dišča svoje radovednosti 5 razmišljanj. 1 I E BEOGRAJSKO «KOLO» sla- E 2 \'i letos 15. letnico svojega ob- " 5 stoja, člani tega, danes sve- 3 S tovno znanega ansambla so £ 5 prvič nastopili 29. novembra 5 2 1948 v Beogradu. Doslej je a n- S ^ samhel imel že nad 1600 na- o £ Stonov. Sestavlja ga 54 pev- > j cev. plesavcev in članov orke- 5 5 stra. Poleg številnih nastopov ^ g v Jugoslaviji je ta ansambel j nastopal tudi v raznih mestih Ž v ZDA. Kanadi, v vseh evrop- fc 2 skih državah, vštevši Sovjet- £ sko zvezo, na Kitajskem in ? Japonskem, v Burni. Indone- S g ziji. Indiji Združeni arabski g 5 republiki. Izraelu. Tuniziji, £ Maroku in Avstraliji. £ vl-veonnoj-arnd-iaiva-aarvai-vasvio-a?. 5.-7-1963 4 • DEU)0 Festival ..Dela" v Dolini ha željo občinstva se v soboto 6. in v nedeljo 7. julija nadaljuje praznik «DELA» in «L’UNITA» ob Doberdobskem jezeru Dva večera ljudskega plesa V okviru kampanje za komunistični tisk je prišlo v zadnjih tednih do realizacije raznih iniciativ, tako na Tržaškem kakor na Goriškem. V Doberdobu je bil preteklo soboto in nedeljo prvi večji praznik tiska. Na Tržaškem je bilo več manjših praznikov, večji pa je bil v Griži pri Miljah. Za prihodnjo nedeljo je prav tako napovedanih več praznikov, med drugimi tudi tisti, ki ga organizirajo mladi komunisti v Podlonjerju. Po sekcijah je v teku nabiralna akcija za komunistični tisk. Celica upokojencev ACEGAT je prispevala 110.000 lir. Pretekli ponedeljek je bil usta novi jen tudi odbor festivala «Dela» V odboru so poleg tovarišev iz dolinske občine — festival se bo namreč tudi letos vršil v Dolini — in predstavnikov federacije tudi naši župani in parlamentarci, častno predsedstvo festivalskega odbora ie bilo podeljeno poslanki Mariji Bernetič, tajnik odbora pa je, kot prejšnja leta, župan Lovriha. Letošnji festival «Dela», ki bo v Dolini od 3. do 5. avgusta, bo predstavljal nadaljnji korak naprej. O-beta se zelo lep in originalen kul-turno-zabavni program, ki bo prav gotovo ugajal številnemu občinstvu. Sicer pa bomo o tem programu obširneje poročali v prihodnji številki. Tovariše iz sekcij v gornji tržaški okolici, kakor tudi v ostalih občinah Tržaškega ozemlja, vabimo, naj že sedaj napravijo vse potrebno, da bodo zagotovili ugodne avtobusne zveze z Dolino. V nedeljo 7. julija od 18. ure dalie bo na vrtu prosvetnega društva «Zvezda» v Podlonjerju praznik mladine. Na sporedu bodo razne igre in skeči ter prosta zabava. oooooooooooooooooooooooooooo Dopis iz Banov Iz Banov smo prejeli sledeči dopis: «Člani Mladinske iniciative iz Banov so pretekli teden organizirali izlet k Plitvičkim jezerom. Izleta se je udeležilo poleg mladine tudi mnogo starejših vaščanov. Izletniki so si z zanimanjem ogledali razne zelo zanimive kraje v Sloveniji in na Hrvaškem. Številni kraji so bili izletnikom povsem nepoznani. Med drugim so se vozili po krajih, ki so znani iz osvobodilne borbe in ki er se je bil junaški boj proti fašističnim osvajavcem in njihovim pomagačem. Izletniki so imeti priliko videti še premnoge sledove hudih bojev in fašističnih represalij. Zlasti mladina je strmeče opazovala omenjene kraje. Na splošno so bili vsi izletniki zelo zadovoljni, sai je potovanje potekalo v najlepšem redu, za kar gre zasluga organizatorjem in zlasti Pavlu Malalanu. Ko se izletniki iz Banov z.ahva-liuiejo tistim, ki so jim omogočili tako zadovoljiv izlet, izražajo ž.e-lio. da bi do podobnih izletov tudi v bodoče prišlo n. Prvi praznik komunističnega tiska v Doberdobu j c imel zelo velik uspeh. Udeležilo se ga je na tisoče delavcev in državljanov. Prav ta prvi letošnji uspeh je privedel naše tovariše iz doberdobske občine, da so sklenili praznik ponoviti tudi v soboto 6. in v nedeljo 7. julija. Torej, še enkrat: Nasvidenje ob Doberdobskem jezeru ! Vpisovanje v šolo Ravnateljstvo Nižje trgovske strokovne šole pri sv. Ivanu, ulica Caravaggio 4 sporoča, da vpisovanje v I. razred enotne srednje šole za dijake ki so v poletnem roku Sprejet proračun dolinske občine Občinski svet v Dolini je sprejel občinski proračun za tekoče leto. Predvideni dohodki tega proračuna znašajo skupno 136.021.188 lir, izdatki pa 176.074.744 lir; primanjkljaj bo torej znašal nekaj več kot 40 milijonov lir. Letošnji proračun predvideva večje stroške od lanskih zaradi kritja primanjkljaja uprave občinskega vodovoda in zaradi povečanih stroškov splošne občinske uprave. Za občinske pregledovavce računov so bili izvoljeni Mario Zahar, Josip Lovriha in Maks Ota. Ugledna revija „Montecitorio“ o problemih slovenske šole zaključili V.r. osnovne šole se je pričelo 1. julija 1963 in se bo zaključilo 25. julija 1963. Za dijake ki imajo popravne izpite se vpisovanje za isto enotno srednjo šolo zaključi 25. septembra 1963. Slovenski dijaški dom v Trstu, ul. Ginnastica, 72 - Tel. 93-167 - ima v juliju uradne ure vsak delavnik od. 11. do 13. ure; oh ponedeljkih in petkih pa §e od 17. do 18. ure, Ugledna italijanska parlamentarno revija «Montecitorio» je v svoji zadnji številki objavila tudi članek o slovenskih šolah na Tržaškem in Goriškem. Omenjeni članek je napisal senator Vidali. Avtor objasnjuje razne etape slovenskega šolstva v Italiji in med drugim poudarja, da poldrugo leto po uzakonitvi slovenskega šolstva, še ni razpisan organik, zaradi česar so oškodovani tako šolniki kakor tudi pomožno osebje in celo učenci. Avtor pripominja, da pri tem ne gre le za birokratsko zamudo marveč za nespoštovanje obveznosti, ki jih je sprejela vlada. ooooooooooooooooooooooooooooooo ÌOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Sestanek kmetovavcev zgoniške občine Sklicani s strani župana zgoniške občine tov. Pirca, so se zbrali v nedeljo 30. junija v sejni dvorani občine kmetovavci iz Repniča, Zgonika in Gabrovca, da bi razpravljali o škodi, ki jo je povzročila toča v noči 10. junija. Na seji so bili prisotni poslanka Bernetičeva, pokrajinski sveto-vavec Gombač, Gerbec Marij za Zvezo Malih posestnikov, in dva zastopnika Zveze kmetovavcev iz ulice Roma. Tov. Pirc je otvoril sestanek s kratkim nagovorom, v katerem, je orisal položaj. Največ je bil prizadet Mali Repen, ne mnogo manj del zgoniške občine in na povrtnini. krompirju in drugih pridelkih Gabrovec. Prvi dve vasi sta posebno mnogo utrpeli na pridelku trt, ki so bile do 95% uničene. Tov. Gombač ie nato poročal o svoii intervenciji pri pokrajinski upravi, kjer ie zahteval nuino skli-eanie komisiie za noliedelistvo, katera bi morala postaviti predloge za skoraišno pomoč prizadetim kmetovavcem, ki na do trenutke teea sestanka še ni bila vabljena s strani odgovornega odbornika za kmetijstvo na nokraiinsko upravo. Za Zvezo malih posestnikov ie novzel besedo, po tov. Bemetičevi, ki se ie zanimala skunno s senator iem Vidaliiem nri vladnem komisarju za ta nrnhlem. tov. Grbec Marii, ki ie noudnrial potrebo po ustanovitvi «Sklada zn ìrzaiemno no moč» v okrilju celotne države, kateri «sklad» hi v tem merilu pri- skočil na pomdč prizadetim po vremenskih neprilikah. Prisotni kmetovavci so prišli z raznimi predlogi na dan, kot : Naj bi oblika pomoči ne bila ista kot zadnjič, ko se. večina kmetovavcev ni posl užil a nakazanih krmil in gnojil, ker j@ bilo treba polovico nakazanih količin izplačati v dena-riu in skrbeti poleg tega za prevoz blaga na lastne stroške, kar je pomenilo. da se je kvota pomoči znižala od 50% do 30%. komu v škodo in komu v korist je lahko razvidno iz deistva, da ni celotna vrednost v znesku 15 milijonov prispevkov prišla v obrat. Prisotni so nakazali še druge načine dodelitve pomoči kot n. pr. da hi si oškodovani mali posestniki kupili odgovarjajoče količine grozdna v drugih predelih države, in hi oblasti v tem primeru noskrbele za denarno nakazilo. V slučaiu da bi se nanovo delilo krmo in u-metna enniila, bi morala ista biti nakazana brezplačno in s prevozom do sedeža občinske unrave. katera hi notem povabila kmetovav-cr da hi dvignili nakazano blago. Poslanka Bernetičeva ie povabila predstavnika kmečke organizacije iz ul. Poma, naj se ne odrečejo skupnemu nastopu pri oblasteh. Po daljšem posvetovanju so zastopniki strokovnih organizacij, poslanka. Bernetičeva in pokrajinski svetovavec Gombač zagotovili, da se bodo zavzeli za to. da bodo upravičene zahteve nrizadetih kme-tovaveev našle pozitiven odmev na pristojnih mestih. Nadaljevanje 9 Kritična faza skih odnosih med kapitalističnimi deželami. Vsi ti pojavi bodo lahko specifično spremenili podobo zahodne konjunkture. Pojemanje investicij in zunanje izmenjave blaga odtehtajo v okviru EGS ta čas močno notranje povpraševanje po potrošniškem blagu in naraščajoči javni izdatki. Kolikor pa je bilo mogoče spričo tega ohraniti produkcijo na dosedanji stopnji, oziroma jo v primerjavi z lansko še nekoliko stopnjevati, tako je po drugi plati zaradi tega narasel inflacijski pritisk, bolj ali manj prav v deželah EGS. Da bi zajezila draginjo v Franciji, je n. pr. tamkajšnja vlada v zadnjem času blokirala cene nekaterih vrst potroš-neea blaga. Segla ie spet po takih kontrolnih ukrepih, kakor pred leti, ko je z njimi skazila vso strukturo stroškov in cen, tako da je potem — tik preden se je vključila v EGS — lahko drastično razvrednotila valuto. Nadaljnji korak k finančnemu neravnovesju so pomenile močno narasle negospodarske investicije — kakor n. pr. investicije v jedrsko o-boroževanje — zaradi katerih je nastal nepredvideni proračunski primanjkljaj. Da bi obvladala položaj, ie vlada napovedala emisijo državnih obveznic za eno milijardo, napovedanih pa je še več drugih Ui krepov, med katerimi je tudi vrsta novih davčnih bremen. Zaradi inflacijskega pritiska in finančnega neravnovesja se je francosko gospodarstvo zaustavilo. Industrijska proizvodnja je že od lani sta-cionirana in brezposelnost na-r*c\ sen Tudi v Zahodni Nemčiji postaja gospodarski razvoj počasnejši kakor lani. V produkcijskih stroških Nemci nimajo več tistih prednosti kakor pred nekaj leti in na zahodnih tržiščih jim konkurenca dela vedno večje težave. Letos se je izvoz zmanjšal za 2% v primerjavi z lanskim letom. Najbolj se iim je skrčil izvoz v afriške in latinsko ameriške dežele. Na Angleškem so se po dolgem razdobju pojavile gospodarske stagnacije in prišlo je celo do nazadovanja. Zaradi tega je narasla tudi brezposelnost. V ZDA kaže io najnovejši podatki, da se ie položaj za malenkost izboljšal in da so nekoliko narasle investicije. Vendar pa je ta napredek neznaten. Zadnii podatki kažejo tako za ZDA kakor za EGS. da se tendenca po stagnaciji oziroma komaj opaznem napredovanju v njunem gospodarstvu nadaljuje. Taka tendenca pa oooooooooooooooooooooooooooo Sožalje Komunisti iz Podlonjerja izrekajo tovarišu Ivanu Udoviču-Ludovi-si iz Podlonjerja najgloblje sožalje oh smili njegove žene. Sožalju se pridružuje tudi «Delo». bo neugodno vplivala na g spodarske odnose med n j il samimi in nerazvitimi dežel mi, ki preživljajo prav zd svojo kritično fazo. (Rinascita 1963 - št. 19) Josip Ressel J. I < je sam v uvodu, ki ga je napi ter ga dodal načrtu za pogozdi v| nje Krasa, ki je bil najbrže dokt Čan leta 1851. Načrti za pogol^j vanje kraške Istre pa so nastali nekaj let prej. Znano je, da Ressel delal na področju tržal občine nekatere poskuse. Sam r'r roča namreč, da je bilo sejal' hrastovega želoda neuspešno. V » Črtu, ki ga hrani dunajska Ndc tialna knjižnica pravi med drugi da «narava na goli zemlji ne of* goča hrastov, zlasti spričo neneW-sprememb v krčenju in razteza»I zemlje zaradi podnebnih raztf1 predvsem pozimi. Pozimi se z.a*al pomanjkanja snega na Krasu le'J Ha ob zmrzovanju ponoči krči, ” ^ dan se ob sončnem vremenu z"v' ■ njena zemlja zopet tali zaradi f.i. bovane vode in tako se uničiti1] korenine. Zaradi pomanjkanja « ca zemlja ne vsebuje skoraj *9. '1 kršne rezerve vlage in že n1°J) f sušujejo pomladanski vetrovi. Ai J/ onou/r./u /žUUttMUMflJM traja vegetacijska doba le do /iMj j ko vlada navadno zaradi mo^ sončnih žarkov še huda suša, ^ |i Čl tem do jesensko deževje zaradi^ ^ hrastovi poganjki ne morejo |j stavitve rasti nič več ne koti Tovrstni poskusi so pokazali’ “ J( ie želod v prvem letu sicer pok", è ; lepe poganjke, toda do konca ",,v] tega leta je propadlo vse. PokaJ ]j se je. da se morejo semena rr viti le pod varstvom, zlasti pa fL trebne sence. Zaščitno sredstva J tahktr TCZlmŽeterm mirtina, ** reč brinje, ki je vsestransko odp T no, njeno seme ni izpostavil" ™ nevarnosti, da bi ga požrle J*’ niegove v eie pa niso izpostavil i < grizenju živali, seme lahko nat>\ tt tudi mladina». ,ib< Zlasti je zanimiva Resslov* m tovitev, da rasteta brinje in l'rj rtipan, vselei v družbi, kar je pomen], _ migljaj narave same. V nadall j, niti svoje razprave pravi Res s eli 9 mai bi se v nizkih gozdovih ji dvajset let prepovedala paša, * | po poseku nevarne tako P. kom iz semen kakor tudi iZ.5j q rov. Predkultura z brinjem j? trebim, kjer se ho sadil želo*u sicer po šest jacod v krogu , kosti klobuka. Ko doseže btn 1 ____ t. Jnz diti želod. Po posaditvi želodo ir treba opustiti pašo». J hi V nadaljevaniu svoie ca7.Pr j p; Ressel ugotavlja, da ie bil f ; s) nekdai ves pod gozdom in d° bil izsekan v velikem obsegu, " j fp nf!Dl drugim navata, da uči kronikA . ie bil Kras med Trstom in ’ čem gozd. kar potrjujejo tudi V zi II ”1 K"- 'i. « d' l'ut 'l“»i“ p _ jrvna imena kot n. pr. Trebče, I 1 s ek Doberdob. Štorie. GabtO' Kostnnievica in druga. Daši se ho na številnih krO-zemljiščih hrastova kultura pfij šele noz.ne.je. ho že sama PfC,X\\ tura koristna. Zatem pa ResSe‘ n. sni e kako hi morali sejati hta* ( želod. Pravi, da hi ga morah jati v razdalji 6 čevljev, to ie m dolgega, snodai z Žeblje*' t» zgoraj z ročajem oprenilie^, \ droga, s katerim se vrtajo Iti* v katere lahko tudi otrok met* dva želoda. Sledi navodilo. dH treba želod zagrniti z zemljo- ‘ Nadalje pravi, da bi kazalo P ti tudi breskve. V okrepitev te L navaia primer poganjajoče br&j iznad vrat pred cerkcijo v is[fS. Bujah, iz samega zidovja, kij. na razpolago le malo zemlje. r tein ko se na Krasu vendarle med kamenjem najde skoraj vsod nekaj zemlje. DELO — GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIČ — ODGOVORNI UREDNIK: ANTON MIRKO UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL- TORREBIANCA 12 KAPELJ -