15. oktobra 1950.
otev.55.
Leto III.
'	T
KOKOŠK! MOMENTO
( OB 30-LETNICI KORO&iEGA PLEBISCITA )
Leto 1920 je prineslo Slovencem dva usodna datuma, ki sta, za sodobnike nepriöakova= b.o, brutalno zavrla naS narodni zedinjevalni proces, v katerega so elite generacij izza Linharta in leta 18AÖ, z zaupanjem v naravno pravo, neomajno verovale, Izgubljeni koro= ^ki plebiscit in nesrečna rapallska pogodba sta tisti dve dejstvi na^e novejbe zgodovi= be, ob katerih današnji Slovenci ne smemo veb samo protestirati in rekriminirati; njuna tragika za življenja sposoben in voljan narod ne sme ostati zgolj negativna. Ob teh dveh Pomembnih dogodkih se moramo trezno in globoko zamisliti, preiskati njune vzroke, okoli keine in posledice. Karakter posameznikov in narodov je mogobe presojati tudi po tem, v kakšni meri znajo biti mobnejsi od lastnih izkubenj, koliko znajo te izkušnje vključiti v svojo življensko filozofijo. Zgodovina sama po sebi se ni magistra vitae. Nietzsche jo Primerja z besedami delfijskega orakla, ki jih prav razume le tisti, ki ni gluh za pro= “leme basa in ki pogumno in z odprtimi očmi zre v prihodnjost. Pesnik in mislec, ki je s tako presenetljivo ostrino obbutil osnovne dileme, ki razdvajajo XX.stoletje, se v tem Prav gotovo ni motil.
0 lo.oktobru 1920 se je pri nas ze mnogo pisalo in lahko rebemo, da je bistveno hi= s'toricno gradivo zdaj Me zbrano, razbrano in ocenjeno. Se neupoštevana pričevanja, zla= ski o slovenski vojaSki zgodovini tedanjega boja za Koroško in o podrobnih politibnih od govornostih, bodo utegnila podobo še obogatiti, ne bodo pa mogla spremeniti njenih pogla vitnih ert in barv.
10.oktober nam je v jarki luči razodel dve usodni pomanjkljivosti slovenskega poli= 'ticnega razvoja, za kateri smo, kljub neprijaznim objektivnim pogojem, vsaj izza 184-8 1. v precejšnji meri tudi sami odgovorni. Tako imenovano drobtincarsko delo slovenskih na= cionalnih preroditeljev v XIX. stoletju je vsebovalo, kljub zunanji skromnosti sredstev, Prav toliko heroizma in vztrajnosti kakor vojaška dejanja Srbov in drMavno-pravna intran si2entnost Hrvatov. Dela, ki so ga opravili naši cerkveni in laični inteligenti v dobi Orodnega prebujenja ne smemo nikoli pozabiti ali podcenjevati. OŠitati pa je moči, po= Sebno še z vidika 10.oktobra in posebno Še osrednjemu narodnemu vodstvu na Kranjskem,da ^ teh smereh ni bilo doraslo svoji zgodovinski vlogi. Slovenski nacionalni politiki je jG v dneh marčne revolucije objektivno manjkala konkretna socialna vsebina, povezanost z >~žSri-alnimi interesi ljudstva in širša mednarodno politična (ne samo kulturna) perspek To stanje se tudi v ustavni dobi, ko je prejel narod svojo tradicionalno politiČ=
° strukturo, ni bistveno spremenilo; katoliška ljudska stranka, ki se je razvila iz 1teiwsiscvega-Costovega kroga in narodno liberalna, ki ji je dala značaj in meje oseb = °st pisatelja Tavčarja, sta ostali obe v jedru socialno in duhovno konservativni in za 0 v obmejnih pokrajinah nista mogli skovati političnega ščita nacionalno ogroženim slo snskim etničnim skupinam. Gospodarsko kasneje relativno močnejši in razredno bolj dife ebciran primorski element je bil, kar se tiče socialnega in mednarodnega aspekta slo = ®bske politike, naprednejši in se je preje osvobodil legitimistiČne dediščine. Na Koro -nm je bila borba vsekakor najtežja in bolj neenaka kot kjerkoli. Mislim, da mi tu ni ‘■'eDa ponavljati, da ne pozabljam trajnih zaslug, ki so si jih pridobili narodni delavci področju gospodarske in prosvetne organizacije tudi v izpostavljenih krajih na mejah. °kalno je mogoče razložiti plebiscitni neuspeh vsekakor iz socialne nedograjenosti na= e stavbe, iz okrnjenosti naše politične strukture, ki je obtičala v dvostrankarstvu,na r°čkem celo v enostrankarskem.
Splošno slovenski nauk 10.oktobra, ko slovenska narodna gesla niso mogla pritegniti ^ločilne večine našega tamoŠnjega Življa, pa se mi zdi tale: Nacionalna politika,ki
/Tnr%

se v svojih argumentih omejuje samo na naSelno sicer logične abstrakcije o objetivnih pravicah ne more biti uspešna; obsojena je na neuspeh, ako se ne naslanja na neposredne interese ljudstva v njegovi borbi za boljše Življenje, ako se ne zna tudi duhovno poveza ti z aspiracijami delovnega ljudstva. Ivfednarodno-politicno mora vztrajno iskati skupnost interesov in opore pri odlochijoših faktorjih, brez zanašanja na neobvezne nednarodno-prav ne deklaracije. Našo oficialno narodno politiko je Še 1918 leta 6as prehitel. V tem oziru je jasna ilustracija koroški primer. Politične, zgodovinske katastrofe nastajajo v glav= nem tam, kjer vladajoča socialna in duhovna plast ni sposobna evoluirati v idejah in v me todah; morebitna pravilnost in dinamika revolucionarnih parol imata mnogo manjši vpliv kot se navadno domneva...
10.oktober zato za nas ni samo usodno poučna peripetija v boju za uresničenje sloven skih stremljenj po nacionalni edinosti in svobodi. Razmišljanje o tem dogodku nas lahko samo še okrepi v prepričanju, da bomo tudi v bodočih etapah za Zedinjeno Slovenijo in Še posebej pri obračunu s komunizmom nekaj pomenili samo, ako bomo ohranili tesen politifeen in moralen stik z zasužnjenim narodom, z njegovim sedanjim socialnim položajem, z njego= vo sedanjo socialno strukturo in njegovimi sedanjimi upravičenimi zahtevami po bolj “610= veškem življenju, ne glede na to, kako so se postavljala vprašanja pred 1.194-5 ali celo pred 1.1941.- In ako se bomo umeli vključiti v fronto naprednih sil svobodnega sveta, ki se bore proti komunistični tiraniji v imenu pravičnejšega in trdnejšega mednarodnega in družbenega reda.
B. Z.
PO PETIH LETIH "SVOBODE" DOMA
(Poročilo našega dopisnika v Avstriji)
Zapadna Evropa se po letih povojne letargije polagoma dviga najnormalno Življensko ra ven, Čeprav so pretekli pretresljaji skoraj povsod Še vedno vidni. Pogled za Železno zaveso pa razkrije prizor, ki Človeka, posebno če je bil rojen na vzhodu ali jugo-vzhodu, trpko zadene. Kdo se ne spominja povojnega pomanjkanja v Nemčiji ali Avstriji, racionira nja ter borbe za krompir in polento. Vse to so nam slabe sanje, katerih smo se z veselj6111 znebili. Ne tako v domovini. Danes vedno pogosteje prihajajo poročila potnikov ali sorod nikov, ki hodijo iz Avstrije na počitnice ali obisk v Jugoslavijo. Le redko je poročilo» ki si prizadeva iz splošno neugodne slike rešiti vsaj na videz pozitivne stvari,kar naj bi koristilo predvsem obnovljenim jugoslovansko-avstrijskim gospodarskim odnosom. Seveda se nas poznavalcev današnjih jugoslovanskih razmer tako prodajanje lastnega prepričanja za materialne koristi čudno dojmi. Večina poročil pa soglaša, da hodi Jugoslavija in 2 njo današnji oblastniki po poti, ki se zanje prav gotovo ne bo dobro končala. Tudi Iju^ dje bodo pri tem trpeli, a moremo vsaj upati, da se bodo rešili v demokratično bodočnost brez večje Škode.
VOLK ozm IN SVOBODA RDE&A KAPICA
Blokad^ kominforme je pahnila Jugoslavijo v brezizhoden političen in gospodarski V°' loŽaj. Po3i;iČen zato, ker se Tito kot odpadnik ne more več vrniti v naročje svetovnega rdečega carstva, a kot komunistu mu pot v zapadni tabor ne bo kar tako mogoča.Gospodar5 ski zato, ker je ustavitev trgovanja s Sovjetsko Zvezo in sateliti ter nezadostno trgo5 vanje z Zapadom vsled pomanjkanja deviz omogočilo vsaj delno igraditev lahke industrij6» medtem ko je forsiranje težke industrije polrlo mnošaco zivil, ki so Šla v inozemstvo v zameno za stroje.
Tak zunanje-političen položaj vpliva seveda neposredno na notranje razmere. Politih no se kaše nova smer v tem, da je tujcem sedaj dovoljeno svobodno potovanje po vsej Jug0 slaviji, izvzemsi obmejne zaporne in varnostne zone. To je tudi morda edina ugodna str^ a za domačina je prav tako brez pomena. Pogovor s tujcem Še vedno ni brez nevarnosti. P0 čeprav je val aretacij nekoliko popustil. Preteklih pet let terorja je zadostovalo,da s° ljudje tudi v popolni svobodi ne bi upali z odprtimi kartami na dan. äe tujec, ki se n.^ pr. vrne v Gradec, gleda na levo in desno, če mu ni morda UDV za petami. To je pač "svo^ boda" Titovega tipa, ki ga drže ponekod na zapadu za demokrata.
Sploh prevladuje vtis, da je^UDV gdina ustanova, ki brezhibno operira. Agentov kar mrgoli in zunanja služba je odlična. Sele nedavno so zaprli tu avstrijskega financarja» ki je vohunil za "federativno". Moš je bil dva tedna prej "po naključju" rešil Življenj6 jugoslovanskemu trgovinskemu atašeju Vladi Močniku, ki se je z Dunaja peljal v Zagreb»?0 so ga v vlaku napadli banatski Nemci. Tudi v Gradcu imaš UDV ljudi. V zaporih, tako n.Pr' v Mariboru, je slika druga&na. Tam kakor izgleda, ni^č ne deluje. Vsaj prehrana ne. so se kaznjenci hranili celo s podganami. Po izjavi Človeka, ki je pred nekaj meseci ^ zal odtod v Avstrijo, so moralo v mariborski kaznilnici držali pokoncu le inteligenti»„. med njimi kirurg Žitnik iz Maribora, tovarnar Lajovic iz Ljubljane in Janko Kosti, biv31
Pokojninski uradnik. Pa so budni cKivarji socializma tudi to opazili in inteligenco oddvo jili od ostalih kaznjencev. Razmere so postale neznosne in očividec je tvegal pobeg,ki se ^ je popolnoma posrečil. Sem je pribežal v kaznilniäki obleki. Zelo simboliöno za razme v Jugoslaviji,
SOCIALISTI BREZ DUDK
Masovno izvažanje živil, velika stoječa vojska, zločinska agrarna politika in slaba tetošnja letina so povzročili, da grozi Jugoslaviji ob pričetku zime lakota. Tito se je ^sled tega obrnil za pomoč na Ameriko in Anglijo, Po zadnjih poročilih primanjkuje Jugo= slaviji 1,5 milijona to koruze in pol milijona ton žita. In to v državi, ki je pred voj= ‘živela v izobilju. Seveda, Žito so izvozili v zapadno Nemčijo, vino v Anglijo in Ame= ^iko, tobak v Avstrijo in Nemčijo,in mesne izdelke po vsej Evropi. V Trstu so prodajali ^ velesejmu v jugoslovanskem paviljonu izvrstne kranjske klobase, najbolje "Union" pivo poceni vino, ki stane v Sloveniji 200 dinarjev za liter. Pa je nekdo izmed gostov zav Pil: "Dajte najprej svojim ljudem jesti, potem pridite semkaj prodajat klobase.'" Sladkor redkost, a za saharin se dobi na kmetih vse. Tudi nylon nogavice so zaželjeno blago 11:1 pa kremenbki. Racioniranih živil se ne dobi niti toliko, kot je na kartah, v prosti Prodaji pa je tako drago, da si navaden "tovariš" luksuza ne more privofeciti. Kava,ki jo t0|öijo po restavracijah, je prav vojne kakovosti.
Pred kratkim so v Ljubljani prodajali prost sladkor po 1.000 dinarjev za kilogram. J^-jub strahotni ceni je bila zaloga v trenutku razprodana. Dva dni nato je izžlo v "Slo= Ruskem Poročevalcu" uradno obvestilo, ki je zagrozilo vsakomur, ki bi se upal govoriti, ’a je plačal sladkor po 1.000 dinarjev za kilogram, s policijskimi merami. Za tolažbo po Ve«io, da so dobili funkcionarji partije po 8 kg sladkorja brezplačno za vkuhavanje.
Da, v Titovi demokraciji se morajo tudi otroci navaditi na življenje brez dudk. Ni pa če obrneš vso Jugoslavijo na glavo. V državi, kjer se tako trudijo ustvariti"res aicen" raj na zemlji (oni v SSSR ni več "ta pravi"), so dudke nepotrebne, A kdo bi govo= o tem, ko pa hodijo srbski kmetje celo v Beograd in skušajo tam po "Črnih" opnah ku= p0,vati mast in moko od oficirjev, ki jo dobe v svojih "magacinih".
TITO - KMEČKI NATIONALIST
,	Čeprav je pritisk na kmete za vstop v kolhoze popustil, se	jih polaŽČa naraščajoč o=
zaradi slabe letine in enako visokih oddajnih norm. V neki	srbski vasi so obupani
P0^Sali uradno poslopje partije, nakar so jih oblasti 25 zaprle. Komuniste seve=
^ skrbi preskrba mest in zato pritiskajo na kmete, A kjer nič več ni, odtod se ne da ^ cesar iztisniti. Spomnimo se, da so komunisti pred dvema letoma s prisilno oddajo pra ^ cev povzročili uničenje prašiČjereje, da so izvažali Žito v velikih množinah v Trst ^ ^ kupovali zanj amerikanske limuzine, da so z ustanavljanjem	kolhozov ubili v kmetu
veselje do dela, da so ga poleg tega ž'e slabo zalagali s	tekstilijami, obutvijo
^^Poljedeljskim orodjem, da pa so vztrajali na Izredno visokih oddajnih normah in s tem Posredno povzročili, da stoji Jugoslavija pred lakoto. Kmet je moral za drag denar ku L pridelke, da je sploh mogel zadovoljiti državo. A ta je vse izvažala in kupovala ,/oje itd. Toda tudi industrializacija je delo ljudi, ki jih komunisti oČividno niso eVali v	računih. Niti večja in bogatejša država si takih eksperimentov brez
Pr	Posle3ic ne bi mogla privoščiti. Tako je v petih letih izginilo narodno
s eino^enje v teoretičnih mlinih komunističnih fanatikov. Ali ni žalostno, da zapadni čir} Se veino trpi iak sistem in ga skuŽa poleg vsega še prikazati za demokratičnega?
, § Ve, kaj vse sta se menila Tito in g.Davies, pa g.Phillips in g. V/at s on? Gotovo ne o i ‘* äa si kljub nasprotnim nameram zapada jugoslovanski narodi Žele takojšnjega osvobo izpod neznosne Titove oblasti.
CESAR STARA JUGOSLAVIJA NI IMELA, IMA TITOVIM POLNO
Razumljivo je, da so ljudje slabo oblečeni in da &e slabše izgledajo. Posebno voja= Vzbujaj° vtis skrajne umazanosti. Na Gorenjskem, kjer je pred vojno vse izglodalo kot ba f° olcno» so se razpasle stenice. Pohištvo, ki ga pusti za seboj narodna milica, je tre akoj požgati, A na Bledu hočejo zidati mednarodno univerzo.' va.t VseSa primanjkuje, je zelo razvita takozvana trgovina "pod roko". Seveda je pri biŠ aniciativa tudi pri tem prepovedana. Zato pa bohotno cvetejo "menjalnice". Tam do bo 0^o^ro ohranjen šivalni stroj za 60.000 din, srebrni jedilni pribor (6 oseb) tudi za la-ki	Logična je pri tem misel, da želi tako država kontrolirati ne toliko pro
Voflca kot kupca. Kajti 60.000 din v gotovini niso mačje solze in kdor si jih lahlco pri Ca _za nakup šivalnega stroja, tega je vsekakor treba vprašati: odkod denar? v bOubljam je postala skrajno umazana. Na obeh straneh Tyrseve ceste, nekako med ka= "Emona" in "Evropa", leži les, kar daje cesti Čisto "balkanski" izgled, 0 Zagre
bu pravijo potniki, da je še vedno lep in kakor se je nekdo naivno izrazil, "hodijo 1ju*
-cel° na sprehod v Maksirair, na TuSkanac, Sljeme (kamor pelje sedaj tramifvay) itd."Bec grad je poln uniform, domačih in tujih. V Sarajevu rastejo nove stavbe kot gobe po đezj^ Da, zidajo mnogo, a svobode in blagostanja se tudi s tem ne da nadomestiti.
V Ljubljani govore, da bodo s 1.oktobrom začeli reducirati uradniŠtvo. Na dlani je misel, da bo najprej odpustili stare nekomunistične uradnike, kajti komunisti so se bili menda za vse posle ze izšolali. Odpuščeni uradnik pa naj si potem pomaga, "kakor ve in zna", V zvezi s tem je tudi gonja na delo popustila. Tovarne nimajo kaj delati, ker manj ka surovin. Zato ne rabijo novih delavcev. To lahko dovede do novih katastrofalnih posl6 die, Edini zadovoljni (z Življenskimi pogoji) so "kulturniki", kajti ti imajo izredno vi šoke plače in od strani države zagotovljeno preskrbo. A tudi to velja le za najboljše # ’öi. %k blan ljubljanske Opere je ob obisku v Gradcu izjavil, da je Jugoslavija sicer vojni dobila, a Avstrija dve izgubila, da pa bi Melel, da v bodoče tudi Jugoslavija kak6 vojno izgubi, da bo lahko vsaj malo boljše Šivela.
ZVEZE Z ZAPADOM
Sovraštvo med prebivalstvom in komunisti se je v poslednjem času zelo stopnjevalo. cividci pravijo, da bo zelo težko zadržati val masčievanja, ako bo prišlo do prevrata# ke, ki jih ljudje prestajajo, so nepopisne. Najbolj jih peče to, da ne vidijo skorajšnj6 osvoboditve, žele si vojno, kajti drugače ne verjamejo v spremembo sedanjega stanja.Sp^ s kominformo ni prinesel odločilnega olajšanja, čeprav so se pokazali znaki popuščanja na strani političnih funkcionarjev. Avstrijski državljani, ki imajo v Jugoslaviji sorod* nike, dobe vizum, a življenje jih mnogo stane, ker morajo plačati vnaprej za vsak dan & vanja v Jugoslaviji 120 šilingov. Isto velja za izletnike. Jugoslovanski državljani, ki imajo sorodnike v Avstriji, pa le redko dobe vizum. In Še v tem primeru le taki, ki im^ jo doli ožje sorodnike, ki bi lahko v primeru potrebe "garantirali" njihov povratek.Kd^ je sam, vizuma ne more dobiti.
Do pred dvema tednoma je bilo dovoljeno Jugoslovanom priti na Ljubelj in se tam sestati s sorodniki in prijatelji. Naval je bil primeroma velik. Nato pa se je na meji v Gorici zgodil znani incident s 5.000 Jugoslovani, ki so predrli mejne stražle in navalih v Gorico. Od tedaj so na jugoslovanski strani z naraščajočo nejevoljo opazovali promet na Ljubelj, ki so ga sedaj povsem ukinili. Pravijo, da je nfögo ljudi (govori se o števi* lu 300) izrabilo priliko in zbegalo v Avstrijo. Jugoslovanske oblasti so ukinile celo tobusni promet od Tržiča na Ljubelj ter napravile konec avtobusni progi v Tržič.Zapad je bil le prevelik magnet.
Hiše niso podržavljene, verjetno z ozirom na dejstvo, da mora hišni posestnik redno žrtvovati precej denarja za njih vzdrževanje. Najemnino za stanovanja je država znižal0, in je tudi kontrolira. Sedaj nameravajo vrniti tudi malim trgovcem in gostilničarjem nl^ hove obrate. Tako začenja Tito svoj NEP. Ljudje pa spregledujejo spretni manever, ker d° bro vedo, da so po tako dolgem upravljanju s strani komunistov podjetja postala nerentabilna in da bi bilo v tej zvezi še tisoč drugih teškoč, ne najmanj z nakazovanjem blaß9’’ živil itd.
V sedanji gospodarski stiski je Jugoslavija seveda zelo zainteresirana na trgovini * Avstrijo. Predvsem na graškem jesenskem velesejmu bi želeli Jugoslovani kupiti za nekn^1-sedem^milijonov.'šilingov robe. Avstrijci na to ne bodo pristali,^er je sicer mnogo stv^ ri, ki bi jih Avstrija lahko izvažala v Jugoslavijo, kot papir, stroje in tehnične nap^’ ve, a malo .takih, ki jih Jugoslavija lahko izvozi v Avstrijo, kot vino in sadje, Česar ima Avstrija sama v izobilju. Razen tega Jugoslavija ni bila izpolnila nekaterih izv.oZ^ nih obveznosti, tako izvoza trboveljskega premoga in črev. Seveda vztrajajo Avstrijci na uvozu teh predmetov, ker bazira trgovina z Jugoslavijo v glavnem na kompenzaciji. l(. Zaradi najnovejših.napadov na Jugoslavijo, je Tito mobiliziral se 200.000 moz.Odl0^ citev je padla na tajni seji vlade. Te Čete naj nadomeste izveŽbano vojsko v notranj0" sti države, ki jo bodo premaknili nasmeje. Splošno notranjo nervozo je pojačala še tacija pomembnih komunistov Brkiča, Zigiča in Čaniče-Opaciča. Tito ne ve, kdaj se mu b° podrl stolček.
avgusta 19^4 je g.Churchill na sestanku v Napoliju vprašal Tita, če bo po vojni u^ del komunizem v Jugoslaviji. Tito je skoraj ostro zanikal. Nato ga je g.Churchill vpr0^ šal, če bo po vojni obdržal svobodo posameznika. "Gotovo," je dejal Tito, "to je nas snovni princip - demokracija in svoboda posameznika". Odtlej je poteklo 6 let in Tito je„ požrl.vse obljube. Na hrbtu ljudstva bije boj zoper Stalina - za "pravi in neomadeže^J*1 -komunizem. Naj.vsevedeži po vsem svetu odpro oči in zaznajo, kam je privedel Tito Jug0* slavijo po petih letih "demokracije in svobode posameznika".
NASILNA ANEKSIJA SLOVENIJE
: ^riz, koncem septembra,- Naiš dopisnik po= ^o^a: V listu "La Yougoslavie", ki ga izda= ' ^ v francoäcini vsak mesec g.Stevan Trivu= ^c, je izšel na prvi strani odgovor g.Fra= ^ Erjavca pariškemu listu Le Pigaro, ki je J-7.julija t.l. zapisal, da je bila Sloveni= Ja leta 1918 nasilno vključena v Jugoslavip 3° brez posvetovanja z narodom in da Slo Venci niso nikdar mogli pozabiti tega nasil taga "anschlussa" s strani Srbov.
. G.Pran Erjavec, ki je slovenski emigra= Giji dobro poznana osebnost, v svojem odgo= ^Dru ugotavlja naslednja dejstva:
X. Jugoslovanska misel se je porodila ^ed ^rvati v prvi polovici preteklega stole tJa in so jo nato usvojili Slovenci, medtem !!:d je prodrla med Srbe Šele nekaj let pred svetovno vojno.
2. Slovenski politiki v avstroogrski mo j^hiji so imeli za svojo koncepcijo zđruz'e južnih Slovanov, Slovencev, Hrvatov in
w, medtem ko se je socialistibna strani
in Srbov v eni državi. Deklaracijo so Pisali vsi slovenski narodni poslanci,ra
Srb
že od 1.1908 zavzemala za to združenje Geglede na obstoječe meje avstroogrske mo= ^ifhije. Slovenska mladina se je od 1.1912 svolucionarno postavila na isto stališče, v 3. Slovenski politiki so dali iniciati 2a organizacijo parlamentarne grupe, ki ^ bo.zavzela za gornji cilj. Prišlo je do ^Hovanja "Jugoslovanskega kluba", ki je 1 izdal 30.maja znano "Majsko deklaraci > ki zahteva združitev Slovencev, Hrva
C0y ■
Pod;
2Sri'
s , enega, ki se je nahajal v zaporu zaradi ^ilstva. Borbo slovenske parlamentarne rA^Pi*16 potrjujejo ostre debate v dunajskem ^ ^lamentu 1917 in 1918 leta.
H0v. Leta 1917 je na 15.septembra izšla p deklaracija v istem smislu, ki so jo t;^jj^fSali vsi predstavniki slovenskih poli= Sa^ih strank in skupin v Ljubljani. Podpi= fen1 Pa 30 jo tudi slovenski cerkveni dosto -fo* Veniki, med njimi ljubljanski nadškof ^•Jeglič,
pr-jj^ijub pritisku avstrijske policije je atvS1° do plebiscita med slovenskim ljud= Pik0*?’ lca’tereSa rezultat je oznanil predsed jA^Seslovanskega kluba (dr.Korošec - op. Pja, • ^••me-rca 1918. Temu so sledila deja= Sirneme(? l2‘ ^ ^»maj6® se je uprl 17. re VQtlQ. » ki so ga sestavljali ve8inoma Slo= Qke i V Judenburgu, Upor so udušile madžar= ijefl?e^e in voditelji upora so bili ustre=
Pred srartd° Pa F0 vaklilaiili:"z!ivela soslavija «n
^'Korošec je zavrnil izraze lojal= Je	9venskega naroda cesarju Karlu, ki
organizirati monarhijo na fede Dp ^.Vni osnovi, da bi rešil Avstro-Ogrsko, oroscev odgovor je bil: "Prepozno."
* 29. oktobra je hrvatski sabor preki= ist «Vo^e zveze z avstroogrsko monarhijo in loci2aSn° bila v Ljubljani proglašena od ev slovenskega naroda, da se lobi od
Avstrije in združi s Hrvati in Srbi v drSa= vi južnih Slovanov.
7.	Prvi srbski vojaki so prispeli v Slo venijo Mele novembra 1918 in še to so bili vojni ujetniki, ki so se vrnili iz avstrij= skih ujetniŠkih taboriš& na poti domov. To je bilo v 'dasu, ko so italijanske bete na= predevale proti Ljubljani. Na prošnjo zaca= sne slovenske vlade so se ti ujetniki formi rali in zaustavili italijanski pohod. Dru= gade ni bilo nobenega rednega srbskega od= delka v Sloveniji, Na severu je zavaroval mejo proti Avstriji slovenski general Mai= ster s svojimi slovenskimi prostovoljci.
8.	Proti koncu novembra je Narodni 0d= bor Slovencev, Hrvatov in Srbov izglasoval pod predsedstvom dr.Korošca v Zagrebu reso= lucijo, ki je zahtevala združitev nove drža ve s kraljevino Srbijo in 6rno goro, Narod= ni Odbor se je podal v Beograd in l.decem= bra 1918 je bila proglašena združitev Slo= vencev, Hrvatov in Srbov v"Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev".
Tako je torej, zaključuje svoj odgovor g.Erjavec, prišlo do"nasilne srbske aneksi= je Slovenije". Slovenija ni bila niti oku= pirana niti osvobojena po komurkoli, marveč! se je vključila v Jugoslavijo po volji svo= jega naroda.
SOCIALISTIČNA POLITIKA NA KOROŠKEM
"Naš Tednik-Kronika" poroča 27.septembra o letnem obenem zboru socialistične stranke v Celovcu, na katerem je deželni glavar We= denig naglasil, da je zasluga smotrne poli= tike socialistične stranke, da je Koroška ostala nedeljena. "%š Tednik" dodaja:"Mi= slimo, da je 'Jedenig mislil na obljube, ka= tere so dajali na mirovnih konferencah v smi slu enakopravnosti koroških Slovencev tako na polju šolstva in šolske uprave, kakor tu di glede občevalnega jezika, glede splošne enakopravnosti v političnem in gospodarskem pogledu itd, S temu obljubami so operirali tedaj, danes se jih že neradi spominjajo,Če ravno vedno zopet naglaäajo in pozdravljajo dobro sosedstvo z Jugoslavijo."
V debati je nato Peturnig jun.(Šmohor) dejal: "Mi učitelji nočemo doprinesti samo svojega pedagogicnega prispevka k sociali= zrnu, temvoe tudi političen prispevek. Nek= daj je bile župnišče duševno in politično središče na vasi. E&nes mora prevzeti to vlogo svobodno misleci učitelj.(Ploskanje. "Naš Tednik" pa pripominja:"Upajmo, da bodo tako usmerjeni učitelji na slovenskem ozem= lju znali najti pravilno razmerje do sloven skega jezika in do Slovencev. Ravno v zad= njem času smo ugotavljali, da so gotovi eks ponenti v deželni vladi v personalnem oziru postopali v tem pogledu ravno obratno.)
"Tednik" zaključuje: "Mislimo pa da dva najste točke resolucije konference, ki se glasi: "na Koroškem samem je tudi vnaprej med nemško in slovensko govorečim ljudstvom treba stremeti za politiko sprave in pomir=
jenja. Konferenca slovesno izjavlja, da se zastavlja za nedeljiv mir v slulbi sprave med narodi, krepitve demokracije in social= ne varnosti", stranka ne bo mogla uresničiš ti, ce bodo tudi v SPO (Socialistični stran ki Avstrije) prihajali vedno bolj na povr=
'hje mo^je z nacistično miselnostjo."
Kot zanimivost objavljamo, da ski državni pravdnik zaplenil 1.številko no vega lista "Der Deutsch-Oesterreicher", ki je izSel 2.septembra v Leobnu, List je izra Čal čisto nacistično miselnost.
TRTWNICA SLOVENSKE PRAVDE
Proslava tretje obletnice Slovenske Prav de se bo vršila po vseh drMavah, kjer obsto jajo delegacije SP. V Vel.Britaniji se bo vršila v nedeljo 29.oktobra v Nune atonu,Var wickshire. Dan popreje se bo vršila za Član stvo tudi zelo važna konferenca z ozirom na položaj v slovenski emigraciji.
Slovenska Pravda je bila osnovana 29.ok tobra 1%7 v Seedorfu v Nemčiji.
USPEHI KOLHOZNISTVA.
"Slov.Poročevalec" piše 13.septembra: "Kmečke delovne zadruge v raursko-sobo*' skem okraju, ki so bile ustanovljene po ve^ čini pred dvema letoma, v tem času niso iz* polnile predvsem ene svojih najvažnejših log: svoje dolžnosti do skupnostij Namesto da bi oddajale skupnosti več kakor privatni je avstrij ki, saj imajo bolj'se pogoje za obdelovanje zemlje (umetna gnojila, izbrano seme, stre* je itd.) so dve leti dajale mnogo manj. Ne* davno pa so tudi zadružniki prejeli odločb® o višini obvezne oddaje za prihodnje leto, po katerih bodo morale zadruge oddati skup* nosti prav toliko kakor privatni kmetje.Pfi zadružnikih, ki pravilno pojmujejo pomen z3 družniŠtva v naši socialistični zgradbi, s° seveda te odločbe naletele na odobravanje«. Nasprotno pa so dvignile mnogo hrupa pri t1 stih, ki so se zatekli v zadrugo le zaradi tega, ker jim je zadruga v prvem razvojne^ času nudila Še mnogo več možnosti za špel^ lacije, kakor če bi bili izven nje."
6970 KOLHOZOV
NOVE ŠOLE V SLOVENIJI
V novem šolskem letu bo delovalo v 81o= veniji.ogromno Število srednjih šol."Sloven ski Poročevalec" komentira ta narastek in pravi: "Seveda morajo biti za to podani po= goji, kot prostori, učni kader in dovolj u= Čencev, Zaenkrat je največ preglavic še s prostori in z učnim kadrom. V naSi republi= ki je lani delovalo 28 višjih gimnazij -med njimi 2 klasični v Ljubljani in Mariboru.To število se je z novim šolskim letom poveča= lo za dve, ker sta gimnaziji v Stični in Ce Ije II. spremenjeni v višji gimnaziji.Tema dvema bo najbrže sledila kmalu tudi Škofje= loška. Tako imamo zdaj Že 30 višjih gimna= zij,- V celi republiki je torej zdaj začelo s poukom 218 gimnazij -(pod staro Jugoslavi jo je bilo vsega 71 gimnazij in meščanskih šol).
Med novostmi letošnjega šolskega leta na srednjih šolah je treba omeniti tudi to, da se bo poleg ruščine učila še angleščina, francoščina in nemščina ter uvedba latinšši ne od V. do VIII. razreda gimnazije. V smi= slu ankete in na osnovi razpoložljivega už= nega kadra ter potreb je prosvetna oblast izvršila rajonizacijo tujih jezikov. Ves te ritorij je razdeljen na 13 rajonov, v kate= re so vključeni posamezni okraji. Tako se bo v novem šolskem letu poučevalo v 113 pr= vih oddelkih obvezno ruščina, 121 oddelkih nemščina, v 11L oddelkih francoščina in v 67 oddelkih angleščina. V višji gimnaziji ostane ruščina še nadalje obvezna, v leto= Šnji IV. razred pa se uvede š‘e v 19 oddel= kih nemščina, v 32 oddelkih angleščina in v l6 oddelkih francoščina.
Z razširitvijo srednješolske mreže, je postalo pereče vprašanje internatov. Lani jih je bilo v Sloveniji 57, letos pa je pri pravijenih skupno 75, v katerih bo stanova= lo okrog 7.000 dijakov.
Po podatkih zveznega sveta za kmetij ^ stvo je v naši državi že 6.970 kmečkih delovnih zadrug, ki imajo 415.000 gospodar sr štev ter nad 2,157.000 ha obdelane zemlje' zadnjem poldrugem letu je bilo ustanovijo nih 5650 novih kmečkih delovnih zadrug, v katerih je združenih 350.000 gospodarstev * 1,835.000 ha obdelanih zemljišč.
REDUKCIJA V UPRAVI
Pod naslovom "Zakaj odpuščanje in preO, Šcanje uslužbencev" pravi "Slov.Poročeval0^ 7.septembra: "Kar se tiče uslužbencev,je pozoriti, da je treba odpuščati predvsem ^ mlajše moči, predvsem tiste z dvemi do tr^ mi leti službe. Taki uslužbenci navadno majo potrebne kvalifikacije za delo, ki opravljajo in pri njih ne bo posebnih teža vključiti jih v proizvodnjo, kjer se bodo lahko priučili tej ali oni stroki. Kajti ^ men odpuščanja in premeščanja odvečne del ^ ne sile je tudi pridobiti novih delavcev 2 tiste panoge naše industrije, kjer delovf0 sile še vedno primanjkuje. To so pri nas g predvsem mnoga gradbena podjetja, železa? in rudniki ter lesna proizvodnja. Tudi v kmetijstvo se bo vrnilo nekaj odpuščenih ljudi, saj tudi v tej panogi marsikje hel^j ne sile primanjkuje. Našim zadrugam pri^g kuje posebno še strokovnih kadrov, ki s° zanje šolali, pa so danes nepravilno sleni na okrajih ali kje drugod. Zadrug6 ^ same dolžne pobrigati se za te kadre in ^ di zahtevati, da se vrnejo na delo, za rega so bili usposobljeni."	p
"Z zmanjšanjem administrativnega ose bomo pocenili proizvodnjo", pravi neki 6 .j, gi članek in nadaljuje: "Naša podjetja krivajo svoje odvečne delavce tako, da 0 iz proizvodnje premeščajo k administrat3- ^ mu delu. Ra drugi strani pa zahtevajo o prav za delovno silo vedno nove delavce«
Ječanje administrativnega aparata duäi pobu üo delavcev, obremenjuje stroške tovarne,od Neguje dragocene delovne moči (pogosto naj= s DoljŠe delavce) našim najvažnejšim podjetjem. s ^ako prikrivajo podjetja tekstilne industri= 5 Js cez 300 administrativnih mobi, število o= 3 stalega nepotrebnega neindustrijskega osebja f13- znaša blizu 200. V mariborski tekstilni tovarni imajo 78 administrativcev preveb, v : ^^edilnici in tkalnici 21 namešftencev, v to=
: >3-rni Št.Pavel pri Preboldu 18, v Inteksu 34 ; ttd. Medtem, ko je v tovarni nogavic v Polže ti komaj na vsakih 16 delavcev ena administra tivna moŠ, zaposlujejo v tovarni nogavic Sa= ^ije za 78 delavcev kar 19 nameščencev. Pri= biizno 150 neindustrijskega osebja preveč za Plujejo tudi podjetja glavne direkcije us= farske industrije. V tovarni usnja v Slov. ^°njicah bodo morali zmanjšati administrativ (Ji kader za 21 odstotkov. V Šoštanju, kjer na vsakih 6 delavcev en nameščenec, bodo ^izali Število administrativcev za 23 odsto t^ov, itd.
Veliko nepotrebnih režijskih strchkov Povzroča kopičenje odvisne delovne sile tu=
!co
v naši trgovski mre'ži in v gostinstvu.Ta
je bilo v gostinstvu v preteklih mesecih 20 odstotkov administrativnih moči ali .koraj na vsake tri delavce en nameščenec.
več rezervnih delovnih moči pa skrivajo ■j1. a trgovska podjetja, kjer je okrog 3.600 OUdi preveč. V mnogih trgovinah, kakor n. r* v manufakturni trgovini v Murski Soboti zaposlenih po 5 ali 6 nemeščencev,čeprav e dela le za dve ali tri osebe.
Tudi
bo treba znižati števi
—___________________ 0 tem nam govore
slednje Številke: v gozdni upravi Crmošnji
,	v gozdarstvu
0 S-dministrativnih moči.
Ppr,
ifflajo za 15 delavcev 6 administr. moči,v
travi Mozelj za 14 delavcev 8 administrator v upravi Trnovo je 10 nameščencev za 14 . lavcev, v gozdni upravi Črnomelj pa za 9 elavcev 6 administrativnih moči.
^ Nesorazmernost med številom nameščencev delavci v lesni industriji kaže, kje so delovne rezerve: V žagi Bračič v KoČe v -Ullajo za 60 delavcev le dva nameščenca, toy ratu MIsIIa)3-» v kopitarni v Sevnici, v igrač v Novem mestu po eno administi: i na 6 delavcev, v Jugotaninu v Sevnici in Po zamaškov v Ljubljani na 5 delavcev ®nega nameščenca. V LIP Limbuš pa imajo T2 delavcev 5 administrativnih moči,
^ 2 razmestitvijo odvečnih nameščencev tu= V ,,V ^^gih gospodarskih panogah, na primer t^darstvu, kjer jih je 340 preveč, v elek 7®°sP°darstvo 97 preveč, v kemični indu= j^^Ji itd., bomo lahko priŠtedili velike fi j^cne izdatke, produkciji pa vrnili delovne
lit l?e ^0136*) "razkritje" birokracije v fi ?v^ril» ki je vedno tako udrihala po "sta= ■j_evln gnili" predvojni Jugoslaviji. Kako da= rob propada je pritiralo "socialistiČ 3]®D®P0darstv°" našo deželo, pa priča tudi Se	nekaj vrstic, ki skušajo rešiti kar
še rešiti da:
"Še posebej so seveda nedopustna osebna obračunavanja. Nepravilne so tudi odpovedi starejšim administrativcem, pri katerih se pogosto navaja vzrok, češ, da so slabo poli ticno aktivni. Nasprotno, pri zniževanju de lovne sile je treba upoštevati sposobnost posameznikov, njihovo delovno disciplino,mo Čnost nove zaposlitve itd. Zato je prav, da podjetja sicer dobre a manj politično aktiv ne ljudi, ki ne kažejo nobenih sposobnosti za administrativno delo, napotijo v industrij sko proizvodnjo oziroma kmetijstvo."
Kakopak.1 Sedaj ko so komunisti zafurali državo in same sebe, naj jih pa "predvojni birokrati in korupcionaši" rešujejo,1
PA ŠE EM IZ "RAJA"
Na Komiteju za turizem in gostinstvo LRS ter pri podjetju za preskrbo in in raz= deljevanje pri gostinstvu LRS so odkrili ve like tatvine, ki so jih povzročile osebe na odgovornih delovnih mestih. S tatvinami ve= likih količin olja, raznih vrst platna, ma= sti, prave kave itd. so povzročili velikan= sko Škodo, okrog 36 milijonov dinarjev,Pre= iskava, ki bo nedvomno odkrila še marsikaj novega, se nadaljuje.
JUGOSLAVIJA - ŠAHOVSKI MOJSTER ^
V	Dubrovniku se je končala IX. šahovska olimpiada. Rezultat je naslednji: Jugoslavi ja 43 in pol točke, Argentina 43(l)» Nemči= ja 40 in pol, USA 40, Nizozemska 37, Belgi= ja 31 in pol (l), Avstrija 31 inpol, "bile 30 in pol. Francija 28 (l). Finska 28,Sved= ska 27 (l), Italija 25, Banska 22, Peru 21 in pol, Norveška 15, Grčija 12 točk.
21.septembra se je začel na Bledu medna rodni šahovski turnir, ki se ga udeležujejo argentinski velemojster Najdorf, bivši sve tovni prvak dr.Euwe, francoski velemojster Tartakower, belgijski prvak O'Kelly in pr= vak Zapadne Nemčije Rellstab. Od Slovencev so zastopani velemojster dr.Milan Vidmar, Pirc, Puc in Vidmar ml. ’
V	nogometu je Jugoslavija premagala Šved sko z 2:1.v Stockholmu. Zagrebški "Dinamo" pa je v Torinu premagal istoimensko moštvo z 2:1.
Prvenstvo III.letnih Študentskih iger v Jugoslaviji je osvojila zagrebška univer za s 150,08 točk. Sledila je beograjska u= niverza s 143,64 točk. Ljubljana je bila na tretjem mestu s 140,08, Sarajevo na Četrtem s 92,53 in na petem Skoplje z 41,10 točk. Tekmovanje je bilo v Ljubljani. Ljubljanska univerza je odnesla prvo mesto le v telovad bi. Zagreb v atletiki, plavanju, streljanju, rokometu in Beograd v košarki in odbojki.
"KLIC TRIGLAVA" izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. Naročila, reklamacije in dopise na slavljajte na Upravo KT, Miners Hostel.Green Lane, Nr.Nuneaton, Harwicks.,England. Letna naročnina znaša 24/-, 'Četrtletna 6/-.Za tu= jino velja odgovarjajoča vsota.
KRATKE.VESTI PARIZ.- Bolgarska'emigracija je po vsem sve tu organizirala koncem septembra žalne sve= canosti ob priliki triletnice smrti velike= ga bolgarskega kmečkega voditelja Nikola Pet kova, ki so ga komunisti ustrelili 22.septem
bra 1947.
TRST,- Skupina demokratičnih Slovencev v Tr= stu je pričela izdajati štirinajstdnevni bil ten "NOVICE", ki vsebujejo izpiske iz 'Števil nih jugoslovanskih komunističnih časopisov. "Novice" so dostavljene vsem jugoslovanskim emigrantskim časopisom brezplačno. Vesti bo do dobro sluzile za upoznavanje sedanjega po lozaja v Jugoslaviji,
WASHINGTON,- Turčija in Grčija sta se pridru žili Atlantskemu Paktu.
PLUSHING MEAD0W.- Glavna Skupščina OZN je s 47:5 in 8 glasovi pridržanimi izglasovala ukaz, da čete OZN prekoračijo 38° vzpored= nik v Koreji in prisilijo severne Korejce k kapitulaciji.
PEKING.- Uradni kitajski komunistični organ "Kwangming" je objavil Članek, v katerem pra vi, da se je korejska vojna sedaj čele pri= Čela,
RIM,- Kasačijsko sodišče v Rimu je odločilo, da spada tržaško sodišče pod italijansko ju risdikcijo. To je rezultat spora s sodiščem v Milanu,, ki je trdilo, da treba smatrati Trst za tuje ozemlje.(Sodniki v Milanu ima= jo ocividno veČ smisla za demokracijo kot njih tovariši pri rimski vladi.)
FRANKFURT.- Zavezniška Komisija za Nemčijo (brez Sovjetov kajpak) je izjavila, da sma= tra.pogodbo med Poljsko in sovjetsko zono Nemčije v Goerlitzu za kršitev Potsdamske pogodbe, ki pravi, da bo nemška meja določe na, ko bo podpisana mirovna pogodba. S to izjavo so zapadni zavezniki zavrgli novo me jo med Poljsko in Nemčijo na Odri in Neissi, ki naje Poljski precejšnji del bivše Nemčije, TOIflC.- Dva japonska opazovalca sta prvič po koncu vojne prisostvovala zasedanjem OZN. DUNAJ.- Komunisti so skusAli izrabiti odlo= čitev vlade glede novih cen in delavskih plač v Avstriji ter dvigniti generalno stavko. Kljub vsestranski sovjetski pomoči, ki je prepovedale, avstrijski policiji vmešavanje, je stavka Žalostno propadla, ker je ogromna večina delavcev odbila sodelovanje. FRANKFURT,- Komunisti so v zadnjem času po= skušali organizirati protestna zborovanja v zapadni Nemčiji. Veliko agentov je prišlo iz sovjetske zone pod krinko športnikov itd. Toda pripravljenost nove zapadne policije je vse take poskuse preprečila.
MOSKVA,- Sovjetske "Literarne novice" so o= stro napadle biv.predsednika ameriške "pro= gresivne stranke" Henry Wallace-a zaradi nje govih poslednjih proti-sovjetskih izjav."Li terarne novice" nazivajo Wallacea "politic= nega kapitalista", ki ob najvažnejšem trenut ku potegnil masko z obraza.- Med drugimi"sov ražniki Človeštva" navajajo "Literarne novi= ce" tudi 70-letnega švedskega pisatelja Fre=
drika Stroema, nekdanjega tajnika Švedske komunistične partije.
BEOGRAD.- "Ljudska skupščina" Bosne in Hercegovine je z vzklikanjem sprejela zakon,ki zabranjuje muslimankam nositi zakrite obra^ ze. Kršiteljice tega zakona bodo kaznovane z 20,000 dinarji globe (£140) odn. tremi me seči zapora. Kdor pa bi z verskega stališča skušal nasprotovati zakonu in ščuvati žene proti njem, bo kaznovan s 50.000 dinarji oz* cjvemi leti prisilnega dela.
ŽENEVA.- Glavna skupščina Pokreta za moral^ no oborožitev, ki je zasedala skoro štiri mesece v Švici,se je v glavnem bavila s Štu dijem ideologije,ki bi uspešno zatrla mark^ sizem in združila svet v boju proti komuni^ stični nevarnosti. Konferenca je bila razđ^ Ijena na dva dela: na eni so obravnavali i*1 dustrijsko(delavsko) vprašanje, na drugi Pa varnost in obrambo. Konferencam je prisostvovalo 8.000 delegatov iz 70 različnih & žav, med njimi veliko narjev.delavskih zvez.
la, da3fazredna borba zastarela stvar in ^ boj med delojemalci in delodajalci ni nujP0 potreben. V pogledu varnosti in obrambe, P) je skupščina ugotovila, da se boj proti munizmu ne more voditi zgolj na vojaškem V
delavcev in funkcio^. Skupščina je ugotovi
dročju. Večje vaŽngsti je ideološko polje» kajti ljudje, ki4:ričejo vlade pod orožje»^ da se bijejo proti komunistom, morajo vede" ti, za kaj gre in Čemu se borijo.
VATIKAN.- "Osservatore Romano" je obsodil Titovo izjavo ameriškim senatorjem, da bi ^ izpustitev nadškofa dr.Stepinca pobunila V lovico pravoslavnega srbskega življa v Ju&, slaviji, ker da je nadškof kolaboriral s [ vatskim ustaškim diktatorjem Paveličem P^4 nasilnem preobračanju pravoslavnih v katoi ke. Dejstvo je, pravi list, da je đr.Step^ nac vztrajal na stališču, da je preobrača" nje stvar cerkvenih oblasti in ne državni Dr.Stepinac je obsodil in zahteval kazen/" one, ki so nastopali proti osebni in pravici na lastnino pobeglih Srbov.Se let je tega, kar je nadškof dvignil glas, a milijoni katoličanov v JugoslaviJ . in vzhodni Evropi so bili odtlej prisili ^ zapustiti Katoliško Cerkev v korist pravo" slavne. Nobeden od pravoslavnih škofov P^ ni obsodil tega, marveč kvečjemu proces P piral."
LONDON,- "Catholic Universe" poroča 29*se^ tembra: "Tito je dal pravoslavni cerkvi ve koncesije. Učenci ljudskih šol bodo z0^ pet imeli verski pouk. Novi škofje bodo P sveceni na izpraznjena mesta. Vojska je ^ nila cerkvi semenišče in patriarhovo P0-^ čo, ki sta bila doslej zasedena,- Toda Ji" to odbija, da bi izpustil na svobodo nads fa Stepinca, ki je bil obsojen na 16	^
če."
LONDON,- Knjiga "AngleČki katoličani ta 1850-1950" je pravkar izšla. Obsega strani in 100 ilustracij. Stane 35/” r0{i dobi pri: Burns Oates, 28 Ashley Place, don, S.W.1,