Lord oi zdravniki. V Lurdu je, kakor je znano, poseben zdravniški urad, ki se peča s prei&kavo bolnikov, ki pridejo v Lurd, odnosno z ugotovitvijo ozdravljenja pri tistih, __i tainkaj dobijo ozdravjjenjc. V lan&kem letu je ta zdravniški urad obiskovalo, v njem delovalo aii za njega delovalo 864 zdravi.ikov iz raznih delov sveta, leta 1931 pa 789 zdravn.kov. Nekaj teh zdravnii;ov s.alno deluje v tem uradu, drugi i_a začasno, nckateri mn spovo.ajo svoja imieaja pi.menim potora. Med zdravniki, ki delujejo v teni uradu ali pa za urad, so nekpteri možje svetovnega slovesa. Sloveči specialisti in profesorji medicine na vseu.iliščih, katerim se predložijo neka'eri bolezenski slučaji, v katerih je nastopilo ozdravljenje, kaj radi dado ali pošljejo svojo strakovno mnenje o takih slučajih. Zdravniški urad v Lurdu, ki mu nače!ujc sdravnik dr. Vallet, je ugotovil v lanskem letu 160 ozdravljcnj. Postopa pa ta urad z največjo natai.ciK.stjo. So slučaji, katcrn celo nekatoliški zdravniki proglašajo - a čudovite, naravno n;razložljive, lurški zdravniški urad pa čaka s svojo ugotovitvijo. Kakšna je previdnost in natančnost tega urada, se vidi iz tega, ker je od navedenih 160 ozdravljenj sarno nekaj več kot 10 )roglasil za nerazložijive s stališča nai-tvnili zakonov in naravnih sil. Za 1. ¦.931 je urad ugotovil 7 ozdravljenj, ki ,-so se zgodila hipoma, ikončnoveljavno in popolno. Za 1. 1933 ima urad v prei.slcavi 85 slučajev, od katerih je 33 iz p_ejšnjega leta, ostali pa so slu.aji ozdravljenj, ki so bila uradu prijavljena tekom 1. 1932. Zdravniški urad se ne peča z manjšimi zadevami, marvcč le samo s slučaji iž/redno velikih in dolgotrajajo-ih bolezni. Teden proti preklmfanju. Med nekaterimi narodi se je hudo razpaslo preklinjanje, ki uporablja celo bogokletne besede. Ta slaba navada vlada med italijanskim narodom. Katoliško duhovništvo in krš.anske organizacije se trudijo, da bi to napako, _d je postala narodna napaka, izkoreninile iz ljudstva. Zadnji Cas se je v Turinu v Severni Italiji vršil »teden proti preklinjanju«. Po cerkvah so najboljši pridigarji, na izvencerkvenih .zborovanjih pa najuglednejši ikatoliški laiki govorili proti iej grdi razvadi. Rotili so starcjše, naj krotijo svojo jezo, ld jih navadno za- peljuje v kletve. Kazali so na veliko odgovornost pred Bogom tistih, iki otroke s kletvami pohujšujejo ter jih tako zavajajo v isto pregreho. Tudi v naših krajlh opažamo zadnja leta rasto.o in razširjajočo se razvado, da naši .judje, osobito mladi ljudje, mešajo v svoje besede grde, surove izraze, ki nikdar prej niso bili udomačeni med našim dobrim ljudstvom. So prinešeni iz juga. Tej grdi razvadi je treba napovedati boj. Preklinjanje, zlasti takšno, fci se poslužuje ostudnih, bogoldetnih besed, ni samo greh pred Bcgom, marveč tudi dokaz, da dotičnerau človeku manjka prava srčna kultura (izobrazba). Žene prcti boljševikom. Mladinski odsek Mednarodne zveze katoliških žena je nedavno imel svojo glavno skupščino. Na tem zborovanju je imela predsednica gospa Bridges govor, poln navdušenja in vneme. Rekla je med drugim: »Danes sta na svetu dve veliki sili, druga proti drugi: ena samo ruši, druga gradi. P.azdiralna sila je ko- munizem, ki se od Moskve vali po svetu ik&kor strahovita nevihta, 'katera vse podira ter dviga glavo, da napade vero. Na drugi strani vidimo ikatoliško Cerkev, zaščitnico vere, graditeljico družabnega reda, ,ki ujedinjuje -love-« ško družbo v složno mo.: sv. Oče, njegovi kardinali, njegovi škofje, njegovi duhovniki in njegovi laiki tvorijo eno telo in eno dušo, dušo Cerkve. Ta ideal je združil preko tri milijone žensko mladine iz 18 narodov, ki so pripravljene za vsako žrtev v vrstah Mednarodne zveze ikatoliških žena.« V sinžbi gobavcev. Ta strašna bolezen še vedno razsaja po svetu, zlasti na vzhodu. Tudi Kitajska ima veliko gobavcev. Za nje je na otoku Sheklung zgrajena posebna bolnišnica, v kateri nočejo delovati svetni bolničarji in bolničarke, iker se bojijo okuženja, marveč katoliški redovniki in redovnice. V. tem zavodu je pravzaprav prostora sa« mo za 60 boinikov, dejansko pa jih je tam 600 gobavcev. Iz tega se vidij kakšne težave so v tem zavodu in Skakšna je požrtvovalnost katoliških misijona« rjev in misijonark, da premagajo vse te težave. Tudi denarno stanje tega zavoda je neugodno. Kitajska vlada dajo vsako leto 3500 dolarjev podpore, po* trebno pa je vsako leto še 7000 dolarjev za vzdrževanje zavoda. To svoto pa morajo vsako leto kriti misijonarji sami, ker bi drugačc morali zavod zapreti jn gobave siromake vre.i na cesto. To je zopet dokaz, (kako potrebuo je podpirati katoliške misijone.