Humanitarna akcija Radia-Tednika Ptuj
Podravje • „Vsak otrok ima
pravico doživeti nekaj lepega
v počitnicah!"
O Stran 11
M
x \
V :
o ,•'
H.'
> a: V
U ¡¡J
o""	•	T •
2 i o tajerski
Ptuj, torek, 21. maja 2019
Letnik LXXII • št. 39 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR
RADIOPTUJ
89.8 "98.2-104,3 www.radio-ptuj.si
Aktualno Podravje • Želijo počistiti več, a zaradi obiska inšpektorjev ne tvegajo
O Stran 3
V1«v v
srediscu
Ptuj • Podjetniške zgodbe Vide Brodnjak je nepreklicno konec
O Stran 6
Politika
Ptuj • Zakaj je Mestna občina še vedno brez direktorja občinske uprave
O Stran 2
Kmetijstvo Podravje • Kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi je vedno manj
O Stran 9
Kronika
Ormož • Romi še naprej pustošijo in ropajo zbirni center
O Stran 24
Ptuj, Slovenija • 30. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij
Dokaz najboljšega, kar daje slovenska zemlja
Slovenski kmet opravlja več vlog, saj je hkrati pridelovalec hrane, skrbnik raznolike krajine in soupravljavec naravnih virov, je na Ptuju poudarila kmetijska ministrica Pivčeva, a hkrati opozorila na premajhno povezovanje in sodelovanje
v kmetijstvu. Več na strani 5.
Foto: Črtomir Goznik
Podravje •
Omejitev tovornega prometa le pesek v oči
o Stran 2
Ekonomska šola Ptuj •
Zaposleni želijo razrešiti svojo predstavnico v svetu zavoda
o Strani 6 in 7
AKCIJA ZA NOVE NAROCN
Štajerski TEDNIK
70 let
v


ObSklenitvi naročniškega razmerja v času od 2. aprila do 28. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse poletne sobote!
Več v notranjosti časopisa
2 Štajerski
Aktualno
torek • 21. maja 2019
Budina • Z obnovo Ormoške se strinjajo, a nova cesta naj ne bo preširoka
Na terenu ponovno geodeti, projektanti, pravniki ...
Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) nadaljuje aktivnosti za obnovo prometno zelo obremenjene Ormoške ceste na Ptuju. Direkcija in prebivalci, ki živijo ob cesti, so o stališčih, kako cesto obnoviti, sicer še vedno na različnih bregovih.
Da bi našli kompromisne predloge, so se srečali na delovnem sestanku. Krajane in predstavnike civilne iniciative, ki se je pred letom dni oblikovala zaradi nevzdržnih prometnih razmer ob cesti, skrbi, da bo po obnovljeni cesti prometa skozi naselje še več. Zato se ne strinjajo s predvideno širitvijo ceste, ki bi bila skupaj s pločniki in površinami za kolesarje okoli 13,5 metra. Trenutno je širina Ormoške ceste različna, na najožjih mestih meri le okoli šest metrov. Če bi v celoti obveljali načrti DRSI, bi bila cesta po obnovi enkrat širša, kot je sedaj. Temu krajani niso naklonjeni. Prepričani so, da bolj kot bo cesta široka, več bo prometa, dovoljene bodo višje hitrosti. Predlagajo, da se širina ceste prilagodi situaciji na terenu (širina ceste naj ostane enaka, širina pločnikov naj bo minimalna z mešano površino za pešce in kolesarje), nivo ceste naj ostane enak. Nasprotujejo tudi gradnji dvopasovnega krožišča, ki je načrtovano na glav-
Foto: Črtomir Goznik
Sestanek krajanov, predstavnikov četrtne skupnosti, občine in civilne iniciative z DRSI je v četrtek, 9. maja, potekal za zaprtimi vrati.
ni cesti med Spuhljo in Budino. Na DRSI apelirajo, da bi lahko bilo krož-išče manjše. Na sestanku s krajani je predstavnik DRSI Tomaž Willenpart
Zakaj strah pred širšo cesto
„Cesta predstavlja pomemben cestni koridor v evropskem prostoru. Nova (obnovljena) cesta nam nič ne koristi, če bo prometa po njej enako ali pa še več. Gre za zdravje nekaj tisoč ljudi, ki živijo v okolju ob tej cesti," poudarjajo v civilni iniciativi.
Foto: Črtomir Goznik
Županja MO Ptuj Nuška Gajšek in Tomaž Willenpart z DRSI v pogovoru s krajani
Foto: Črtomir Goznik
obljubil novelacijo projektne dokumentacije, če bo to potrebno. Za ta namen bo šla ekipa DRSI (projektant, geodet, pravnik) v spremstvu predstavnika mestne občine Ptuj na teren in se z lastniki nepremičnin ob cesti individualno pogovorila o možnostih predvidenih posegov. Aktivnosti na terenu bodo trajale od 14 dni do tri tedne. Če bi se izkazala potreba, bi se na DRSI potem
Omejitev tovornega prometa le pesek v oči
Ministrstvo za infrastrukturo (MZI) je objavilo namero o omejitvi tranzitnega tovornega prometa (težka tovorna vozila nad 7,5 tone največje dovoljene mase) po 1. juniju, ki bo veljala tudi za območje južno od Ptuja do meje s Hrvaško. MZI tranzitni tovorni promet z mejnih prehodov Zavrč in Središče ob Dravi preusmerja na mejni prehod Gruškovje in podravsko avtocesto (A4). Ukrepu bi veljalo zaploskati, če v njem ne bi bilo drobnega tiska. Omejitev namreč ne bo veljala za tovornjakarje, ki imajo sedež, začetek ali konec poti (naklad, razklad) v hrvaških župa-nijah Varaždin in Medžimurje. Omejitev prav tako ne bo veljala za domači, notranji trazit. Tovornjakarji, ki bodo na ptujsko-or-moškem območju dostavljali ali nakladali blago ali imajo na tem območju sedež, bodo obe regionalki (ormoško in završko), ki se v Spuhlji združita v eno, uporabljali brez omejitev. Ker večino težkega tovornega prometa čez mejna prehoda Zavrč in Središče ob Dravi ter nadalje po obeh regionalkah proti Ptuju predstavljajo vozila hrvaškega registrskega območja ob meji s Slovenijo (Va-raždin, Čakovec), na cesti je tudi veliko lokalnih tovornjakarjev, bo najverjetneje težkih tovornjakov iz južne strani po regional-kah proti Ptuju le za vzorec manj. Morda kakšen iz Bosne, Srbije, Makedonije, Romunije... Zato je ukrep MZI bolj pesek v oči kot pa neka resna omejitev. Tej tezi prikimavajo tudi v civilni iniciativi. „Ukrep pozdravljamo, saj smo si za to prizadevali s številnimi protesti, dopisi in sestanki. Vendar žal ugotavljamo, da ne bo veljal za ves tranzitni tovorni promet. Pričakujemo, da bo na naši cesti dnevno manj le približno sto težkih tovornih vozil nad 7,5 tone. Do te številke smo prišli na podlagi statistike prestopov tovornih vozil na mejnih prehodih Središče in Zavrč, saj je bilo v letu 2018 kamionov iz tretjih držav le 28.643 (od skupno 319.516 težkih tovornih vozil). Omejitev tovornega prometa je korak v pravo smer, žal pa se razmere na cesti zaradi izjeme za varaž-dinske in čakovske tovornjake ne bodo bistveno izboljšale. Pričakujemo, da bo država pospešila postopke za umeščanje obvoznice in našla rešitev za preusmeritev težkega tovornega prometa, ki bo dejansko umaknila te kamione z naše ceste."
lotili novelacije dokumentacije, kar naj bi izvedli do jeseni. Vodja civilne iniciative Sergeja Puppis Freebairn pravi, da so sicer zadovoljni, ker se premikajo korak naprej in zadeve ne stojijo na mestu. „To je pozitivno. Cesta je dotrajana in jo je nujno treba obnoviti," poudari in hkrati izrazi skrb, da jih država oziroma v njenem imenu DRSI kljub obljubam ne bi peljala žejnih čez vodo. „Upa-
mo, da ne gre samo za slepilni manever. Ker predstavniki DRSI svoje izjave in argumente spreminjajo, jim ljudje enostavno ne zaupajo. Z obnovo se bomo strinjali, če bodo upoštevani sklepi in izhodišča, ki smo jih potrdili na Četrtni skupnosti Jezero: prilagajanje širine ceste naselju, minimalna širina pločnikov z mešanimi površinami za pešce in
kolesarje, enaka niveleta cestišča, več prehodov za pešce, stacionarni radar, manjše krožišče, omejitev mednarodnega tranzitnega prometa, nadaljevanje aktivnosti za južno obvoznico in nestrinjanje s severno obvoznico, priključeno na Puhov most," je pojasnila Puppis Freeba-
irnova.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Kdo zavlačuje postopek?
MO Ptuj še vedno brez direktorja občinske uprave
Nekaj mesecev zatem, ko je vajeti Mestne občine Ptuj prevzela nova županja Nuška Gajšek Je bila z Andrejo Komel prekinjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu direktorice občinske uprave. Novega direktorja iščejo vse od marca naprej, a kot kaže, nekdo namerno zavlačuje postopek imenovanja.
Vlasta Stojak je ptujsko občinsko upravo vodila med letoma 2014 in 2016. Potem ko je septembra 2016 - domnevno zaradi nesoglasij s takratnim županom Miranom Senčarjem - nepreklicno odstopila in se zaposlila v podjetju Talum, je na delovno mesto direktorice občinske uprave MO Ptuj sedla Andreja Komel. Komelova je bila na ptujski občini zaposlena dobri dve leti, od oktobra 2016 do marca 2019, ko si je priskrbela novo službo, in sicer na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Precej pričakovana poteza glede na situacijo pa je zahtevala izbiro in iskanje novega kandidata za to še kako pomembno delovno
mesto. Kot vršilec dolžnosti delo direktorja začasno opravlja Janez Merc, vodja sekretariata za splošne zadeve. Razpis za zasedbo položaja direktorja občinske uprave je bil objavljen pred skoraj dvema mesecema, 22. marca. Prispele so štiri prijave, ena med njimi je bila nepopolna, saj se je kandidat prijavil zgolj z enim stavkom, na občinski mail je zapisal le, da se prijavlja. „Kljub temu da je jasno, da ne gre za resno prijavo, smo ga morali pozvati k dopolnitvi. Ker pošte ni dvignil, je tekel 15-dnevni rok za vročitev. Po tem je imel še pet dni časa za dopolnitev. Ker ni bilo dopolnitve, smo poslali sklep o zavrženju, česar spet ni dvignil
in je ponovno tekel 15-dnevni rok za vročitev. Po izteku tega roka je možen še 8-dnevni rok za pritožbe neizbranih kandidatov. Kot kaže, gre za to, da je nekdo želel celoten postopek zavlačevati. Sicer bi imeli direktorja imenovanega že pred mesecem dni," pravi Nuška Gajšek, županja mestne občine Ptuj. A kljub zapletom in očitno poskusu zaviranja ali vsaj zavlačevanja naj bi postopke končno spravili pod streho, novega direktorja naj bi namreč imenovali v naslednjih tednih. Sklepe so kandidatom posredovali 25. aprila. Če ne bo pritožb, bo izbira pravnomočna 22. maja, torej jutri, v sredo.
Dženana Kmetec
Foto: CG
torek • 14. maja 2019
Naše prireditve, ljudje in dogodki
Štajerski	3
Poplavni (ne)smisli
Za sprejetje občinskega prostorskega načrta morajo občine v skladu z zakonom izdelati študije poplavne ogroženosti za vsa obstoječa in predvidena poselitvena območja, ki so opredeljena kot poplavna. Severovzhodni del države je s poplavno ogroženostjo na boljšem kot njen osrednji in zahodni del, pa vendar je nekaj rečnih odsekov, ki vsaj občasno, če ne redno poplavljajo. Ljudje so v preteklosti gradili brez ustreznega nadzora, naselja, ki so tradicionalno nastajala ob rekah, so se širila tudi v poplavna območja, kar je ob izlitjih vode iz rečnih strug povzročalo velike težave in škodo. Poplavne študije so torej logičen odziv oblasti, da prepreči ponavljanje preteklih napak.
Že leta pa župani vztrajajo, da bi te študije morala izdelati država, in sicer za celotna porečja, saj ima ustrezne strokovnjake in dokumentacijo, študije pa bi bile poleg tega izdelane po nekem skupnem ključu, ne pa vsaka po svoje, kot je sedaj praksa.
Na direkciji za vode se branijo, češ daje bilo področje vodarstva dolga leta zapostavljeno zaradi pomanjkanja denarja in kadrov ter daje priprava poplavnih kart izjemno obsežna naloga, h kateri slednjič sistemsko pristopajo in začenjajo pripravo celovitih študij za posamezna porečja. Zavedajo se, da so največji problem predeli, za katere območja poplav še niso določena, torej poplavne karte še niso izdelane, občine pa prav tam načrtujejo posege v prostor. V takih primerih, pravijo, lahko občine same pristopijo k izdelavi kart. Da gre za popolno zavajanje in sprenevedanje, so ogorčeni župani, ki zaradi razvojnih programov spreminjajo obstoječe prostorske načrte, za katere pa potrebujejo soglasje prav te direkcije, ki govori, daje izdelava kart opcijska in ne obvezna.
Dejstvo je, da brez soglasja direkcije ni občinskega prostorskega načrta, kar posledično pomeni, da se občina ne more razvijati, kot bi si želela. Jezi jih tudi počasna odzivnost, saj si pristojni za proučitev študije ter izdajo komentarjev in pripomb nanjo vzamejo po več mesecev, pa še potem je izdano mnenje večinoma negativno, torej je treba študijo popravljati. Drugače kot birokratsko pikolovstvo ni mogoče imenovati zahteve po poplavni študiji za kar petstoletne od običajnih stoletnih voda, in sicer za količino vode, ki ne presega 120 kubičnih metrov, obenem pa terjati nova in nova dopolnila študije.
Ministrstvo za okolje in prostor je dolžno občinam zagotoviti potrebne podatke in karte, ker pa tega ne stori, občine morajo, ne lahko, poiskati in plačati izdelovalca študije. Seveda to vsaka stori le za prostor znotraj svojih občinskih meja. Prav zanimivo, najbrž celo zabavno, bi bilo te izdelane karte poskusno zložiti skupaj in primerjati njihovo kompatibilnost.
Da večina poplavnih študij, ki jih predložijo občine in izdelajo priznani strokovnjaki, prejme negativno mnenje, pa kaže na še enega od nesmislov. Očitno navodila niso dovolj jasna, ali pa se stroka med sabo ne zna dogovoriti, kako in kakšen izdelek želi. Država bi morala poskrbeti za strokovne podlage, občine pa bi jih samo povzele in upoštevale. Dokler se to ne zgodi, občine ostajajo v primežu nesprejetih prostorskih načrtov, dodatnih stroškov, dolgotrajnih postopkov in nerealiziranih razvojnih programov.
Senka Dreu
T
Foto: Splet
G
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
www.tednik.si
Spodnje Podravje • Pogovor z direktorjem VGP Drava Ptuj
Želijo počistiti več, a zaradi obiska inšpektorjev ne tvegajo
Kako varni smo v Spodnjem Podravju pred visokimi vodami, poplavljanjem rek in potokov? Spomin na leto 2012, ko je Drava pokazala rušilno moč, še ni zbledel. Jeseni 2014 in 2018 seje vodostaj reke ponovno dvignil, a k sreči posledic po poplavah, kot so bile 2012, ni bilo. So pa v minulih letih na Ptuju in v okolici poplavljali manjši lokalni vodotoki: pred dobrim letom dni, 5. maja 2018, Grajena in Rogoznica.
Foto: Črtomir Goznik
Borut Roškar, direktor VGP Drava Ptuj: „Družba skrbi za vzdrževanje vodotokov v porečjih Drave in jadranskih rek z morjem. Smo pa tudi kon-cesionar za varstvo voda za območje celotne države - varovanje voda pred onesnaženjem z nevarnimi snovmi."
Štajerski TEDNIK
Za vzdrževanje vodotokov na območju Podravja in Koroške (porečje Drave, ki predstavlja reko Dravo s pritoki) je odgovorno Vodnogospodarsko podjetje (VGP) Drava Ptuj. Koncesijska pogodba se jim sicer junija izteče. Nadejajo se, da bodo javno gospodarsko službo vzdrževanja vodotokov na tem območju izvajali tudi v prihodnje. So namreč tik pred podpisom nove sedemletne pogodbe. Direktor VGP Drava Ptuj Borut Roškar se strinja, da je poplavna problematika v tem okolju resen izziv. Po poplavnem dogodku leta 2012 so gorvodno od Ptuja, v Dupleku, zgradili proti-poplavni nasip. VGP je bilo izvajalec gradnje. Medtem ko je bila gradnja nasipa končana v dveh letih, so dokumentacijo zanj urejali 14 let. „Umeščanje objektov v prostor smo začeli v letih 1999-2000. Na terenu smo delovne stroje zagnali leta 2013. Gradnja se je nato končala v 2015. Za vsak poseg je treba pridobiti še soglasja naravovarstve-nikov, gozdarjev, ribičev, lovcev... Dela na terenu lahko začnemo v zadnji četrtini leta. Prej zaradi omejitev okoljske zakonodaje ni mogoče. Na zavarovanih območjih, v katera sodi večina vodotokov, se v strugo in pas ob njej ne sme posegati od 15. marca do konca avgusta," pravi direktor Roškar in dodaja, da bi Dravi morali zagotoviti optimalno pretočnost. „Treba bi bilo zagotoviti osnovno poplavno pretočnost z obratovalnim pravilnikom, ki ga poskušamo z vsemi deležniki v okolju uskladiti. A izgleda, da je zato premalo interesa."
Tudi kakšno prodišče bi bilo treba odstraniti
Struga Drave je polna gramoza. Nastajajo prodišča, ki se zaraščajo. Zarast in gramoz v strugi ovirata pretok. Prvi mož VGP Drava Ptuj
se strinja, da bi bilo tudi na tem segmentu nujno ukrepati. „Mi sicer v strugi in na sipinah odstranjujemo zarast. Želeli bi odstraniti še kakšno sipino, a smo pri tem omejeni z okoljskimi zahtevami. Zarast smemo odstraniti, sipin ne. V Avstriji in na Hrvaškem se nekateri ukrepi izvajajo, pri nas pa mogoče premalo. Ne smem reči, da se ne izvajajo, vendar ne v zadostni meri."
Na poplavljanje reke in škodo, ki jo ta povzroča, opozarjajo tudi kmetje. Letošnjo pomlad so v Skorbi na to temo organizirali
Na Rogoznici in Grajeni zadrževalniki
Direktor Roškar napoveduje:»Direkcija RS za vode (DRSV) na Rogoznici načrtuje gradnjo dveh zadrževalnikov; enega na območju občine Destrnik in drugega v Žabjaku na območju MO Ptuj. Prav tako se zadrževalniki načrtujejo na Grajeni, gorvodno od Ptuja. Izdelana je projektna dokumentacija, za zadrževalnike na Rogoznici pa tudi zagotovljen denar v državnem vodnem skladu. Zadrževalniki bi poplavne dogodke, kot je bil lanski, lahko omilili ali preprečili.«
Ministrstvo za okolje in DRSV ves čas opozarjajo, da bi v urbanih območjih košnjo na vodni infrastrukturi morali izvajati vsaj dvakrat letno: v začetnem obdobju vegetacije in potem drugič ob koncu poletja: »Ponekod se to izvaja, drugod ne. To je odvisno tudi od denarja. Koncesionarji in DRSV ugotavljamo, da bi za redno vzdrževanje vodne infrastrukture v celotni državi letno potrebovali vsaj 25 milijonov evrov, zadnja leta jih dobivamo od 12 do 15 milijonov evrov. To ni dovolj.«
problemsko konferenco in sprejeli 13 sklepov. Zanje direktor Roškar meni, da so izvedljivi. Razen zagotavljanja pretočnosti 2.000 m3, ne da bi reka poplavljala in povzročala škodo. „Na podlagi izkušenj in spremljanja stanja se nevarnost za škodne dogodke začne nekje pri pretoku med 1.200 in 1.500 m3/s. Prelivanje reke iz struge se začne pri okoli 900 m3/s, ko se reka preliva obvladovano. Pod vodo so lahko tudi kakšno kmetijsko zemljišče
in poplavni logi, niso pa ogroženi objekti ter drugo premoženje. Pri pretoku 900 m3/s se začne obveščati centre za obveščanje. Moram pa povedati, da ob poplavljanju 2014 in 2018 voda ni prišla do novozgrajenih poplavnih nasipov v Dupleku. Zato ti ne morejo biti razlog za večjo poplavno ogroženost nizvodno. Razlog je lahko v zaraščanju in nezadostnem vzdrževanju struge."
Mojca Zemljarič
Za odstranjevanje zarasti so potrebna soglasja
5. maja lani je strugo prestopil potok Rogoznica ter v Spuhlji in Brstju poplavil hiše. »Potok smo konec lanskega in v začetku letošnjega leta počistili. Pred leti smo v Rogoznici v sklopu košenj odstranjevali zarast. Zelo hitro so nas pri tem zaustavili. Na podlagi pritožb je ukrepala inšpekcija in smo lahko dalje samo kosili, ne pa tudi odstranjevali zarasti. Globa, ki bi nas zaradi kršitve lahko doletela, je zelo visoka, tudi do 40.000 evrov. Direkcija RS za vode (DRSV) seje nato na podlagi pritožb ter zahtev ribičev in lovcev odločila, da zarasti iz struge ne bomo odstranjevali. Pri izvedbi ukrepov po lanskem neurju in poplavah smo spet takoj dobili inšpekcijo, saj da o delu nismo obvestili ribičev in lovcev. Obveščali pa nismo, ker je šlo za interventne ukrepe. Glede na dinamiko zagotavljanja sredstev in odzivnost deležnikov pridobivanja soglasij v tako kratkem času ni bilo moč izvesti, saj je bilo dela treba izvesti v enem mesecu, pridobivanje soglasij pa traja tudi tri mesece ali pa še več,« pojasnjuje direktor VGP Drava Ptuj Borut Roškar.
m ' .u-.
Foto: Črtomir Goznik
4 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 14. maja 2019
Ptuj • Želijo se približati ljudem
Levica odprla nove prostore
Stranka Levica je minuli teden nad Mestno lekarno v centru Ptuja odprla svoje prostore. Namenjeni so delovanju poslanca Boštjana Koražije, mestnega svetnika Maria Hlušičke in aktivnih članov stranke s Ptujskega.
politika miru	hi
ukinitev davčnih oaz
socialna evropa zeleni new deal
KRAJŠI DELOVNI (¡AS
Foto: Lovro Centrih
Mestni svetnik Levice v MS MO Ptuj Mario Hlušička (desno) ter kandidata Levice za poslanca v Evropskem parlamentu Lovro Centrih in Danijel Rebolj (levo)
„Levica z odprtjem prostorov na Ptuju nadgrajuje vpetost lokalnega ptujskega območja v prizadevanja za blaginjo ljudi in okolja - tako na lokalnem, državnem kot tudi evropskem nivoju," so ob tej priložnosti zadovoljno dejali v Levici.
Hlušička je poudaril pomen pisarne za lokalno okolje, saj se bo v njej kot mestni svetnik sestajal
z občankami in občani, ki bodo lahko predstavili svoje težave in izzive. Prav to se zdi ključno tudi poslancu Koražiji.
To priložnost pa so izkoristili tudi za predstavitev dveh kandidatov za poslance v Evropskem parlamentu, Ptujčana Lovra Cen-triha in Danijela Rebolja, ki sta predstavila rešitve na evropskem nivoju.
Centrih je poudaril, da stranka na prvo mesto postavlja človeka in okolje namesto, kot pravi, trenutne prakse Evrope, ki deluje v interesu brezobraznih multinaci-onalk in finančnih institucij.
Srečanje na Ptuju z volivkami in volivci je popestril tudi obisk sta-rodobnega kombija. Z njim obiskujejo različne slovenske kraje.
Dženana Kmetec
Naročnik objave: Levica, Prešernova cesta 3, Ljubljana
Za Evropo, ki bo na prvo mesto dala ljudi in okolje, ne kapitala.
Evropa je danes razklana, kot že desetletja ni bila. Čas krize je povečal razkorak med bogatimi in revnimi. Države so se pod prisilo zadolžile za desetine milijard evrov, a so reševale banke namesto ljudi.
Lovro Centrih je samostojni podjetnik na področju grafičnega oblikovanja in edini kandidat na volitvah v Evropski parlament po rodu iz Ptuja, ki ga lahko podprete s preferenčnim glasom 6 na listi Levice pod številko 12. "Kandidiram, ker so delavci in mladi največje žrtve gospodarskih, socialnih in podnebnih kriz. Vsi moramo soodločati o skupni evropski prihodnosti. V Levici želimo, da bo ta prihodnost demokratična, solidarna do vseh in popolnoma zelena."
Pri tem ljudje nismo imeli besede. Odločitve so v našem imenu sprejemali neizvoljeni tehnokrati, ki ne odgovarjajo nikomur. Politike jim namreč narekujejo finančni trgi, brezobrazni kapital in interesi najmočnejših držav.
Zato je razumljivo, da ljudje izgubljajo zaupanje v Evropo. Širita se bes in brezup, po vsej Evropi glavo dviga pošast nacionalističnega in rasističnega sovraštva. Ponovni vzpon skrajne desnice je po-
sledica razočaranja in občutka nemoči. Evropa tako stoji na razpotju: ali bo njeno usodo še naprej krojila elita najbogatejših in najmočnejših ali pa bomo kot ljudstvo skupaj izborili Evropo vseh prebivalk in prebivalcev. V Levici verjamemo, da Evropa potrebuje korenite spremembe. Le Evropa, ki bo demokratična, socialna in ekološka, ki bo delovala v korist vseh ljudi in okolja, bo Evropa, v katero bomo lahko verjeli.
Ormož • Svetniki zasedali pozno v noč
Nadzorniki bodo pregledali investicije
Zadnja seja ormoškega občinskega sveta s 24 točkami dnevnega reda je bila maratonska, saj je trajala pozno v noč.
V razpravah ob obravnavi lanskoletnega zaključnega računa je bilo iz ust nekaterih svetnikov slišati določene pomisleke.
Skoraj pol milijona € za obnovo šolske kuhinje
Emil Trstenjak je opozoril na slabo izvedbo izgradnje prizidka k športni dvorani Hardek. Povedal je tudi, da se mu 460.000 evrov za obnovo šolske kuhinje v OŠ Ormož zdi absolutno preveč. Ravno zaradi »vprašljivih investicij skozi leto« - tako pravi Trstenjak - je pričakoval, da bodo prejeli poročilo nadzornega odbora. Zmotilo ga je tudi, da ni bila realizirana obnova parka pri avtobusni postaji, ki je precej zanemarjen. »120 dni je, odkar vlada novo vodstvo in lahko povem, da tam na žalost še vedno rasteta trnje in šibje. Res ni v ponos mesta. Na drugi strani pa imamo še tako lep hotel ...,« je pikro dodal.
Svetnik Emil Trstenjak je med drugim dejal, da se mu 460.000 evrov za obnovo šolske kuhinje zdi preveč.
Kolmanič: »Vse investicije so posledica glasovanja«
Jožef Cajnko je pohvalil zaključni račun, ob tem pa izrazil bojazen, da občina v prihodnje na investicijskem področju ne bo več tako uspešna, razen če bodo pridobili
Lani se je občina zadolžila za 2,38 milijona evrov
V letu 2018 je imela Občina Ormož okoli 12,2 milijona evrov prihodkov, skupni odhodki pa so znašali nekaj več kot 15,9 milijona evrov. Kot še izkazuje zaključni račun, je bilo za investicije porabljenih nekaj več kot 7,4 milijona evrov, kar pomeni 79,1 % realizacijo. Proračunski primanjkljaj je znašal okoli 3,7 milijona evrov. Pokrili so ga z zadolževanjem v višini dobrih 2,38 milijona evrov ter prenosom presežka iz prejšnjih let.
evropski denar za projekt oskrbe s pitno vodo. Da je bilo veliko narejenega, se je strinjal tudi svetnik Simon Kolmanič, na pomisleke svetnikov glede nekaterih investicij pa odvrnil: »Očitno vsi niso zadovoljni s tem, kar je bilo narejenega. Vse investicije so posledica glasovanja v tem prostoru, in kolikor se spomnim, takrat ni bilo nobenih pomislekov.«
Dobrih
dveh milijonov za sanacijo odlagališča ni več
Župan Danijel Vrbnjak se je strinjal, da je bilo izvedenih precej investicij, hkrati pa opomnil, da so bile nekatere naložbe financirane iz naslova namenskih sredstev, zbranih za sanacijo odlagališča: »Bilo je okoli 2 do 2,5 milijona evrov denarja, ki je čakal na take in drugačne investicije. Tega denarja več ni, zaradi česar se občasno srečujemo tudi z likvidnostnimi težavami.« Povedal je še, da bodo poskušali pridobiti čim več sredstev na razpisih ter na ta način izvesti čim več naložb. »Formirali smo skupine, ki se ukvarjajo s projekti.« Glede nadzornega odbora je še napovedal, da bo ta obravnaval izbrane investicije, ki so bile izvedene v lanskem oz. letošnjem letu, ter preveril njihovo smotrnost: »Če bo ugotovil kakšne nepravilnosti, bodo nadaljevali korake.«
Monika Horvat
Majšperk • S šeste redne seje občinskega sveta
Za naložbe lani milijon evrov
Majšperški občinski svet je na zadnji seji soglasno in brez razprave potrdil zaključni račun proračuna Občine Majšperk za lansko leto.
Lanskoletni prihodki so bili nekoliko nižji od prvotno načrtovanih, saj jim na občini ni uspelo prodati stanovanja in zemljišča. Nižji so bili tudi transferni prihodki, saj kmetijsko ministrstvo še ni nakazalo sredstev za ureditev prostorov na Ptujski Gori. Na drugi strani so bili tudi odhodki skromnejši od planiranih.
274.874 evrov je šlo za investicijsko vzdrževanje cest oz. za izgra-
dnjo odsekov lokalnih cest in javnih poti. Najdražja investicija minulega leta je bila ureditev kanalizacije v naselju Sestrže (335.081 evrov). Nadaljevali so gradnjo večnamenske dvorane za druženje občanov in delo društev v Narapljah (143.526 evrov). Končali so tudi notranjo in zunanjo obnovo objekta na Ptujski Gori. Postavili so kozolec - muzej na prostem v Sestržah, pa električni
polnilnici za avtomobile v Majšper-ku in na Bregu, preplastili so nogometno igrišče v Stopercah. Uredili so javno razsvetljavo v Sestržah in v drugi fazi v Savinskem. Nabavili so novo računalniško opremo za potrebe občinske uprave, dodatne krajevne table, sofinancirali so nakup gasilske opreme ter ureditev gasilskih domov itd.
Eva Milosic
Haloze • Interesna zveza haloških občin brez občine Videm
»Pridružimo se lahko naknadno«
Interesno zvezo haloških občin za spodbujanje razvoja turizma naj bi po prvih napovedih ustanovili že lani jeseni. Zdaj vse kaže, da se načrti niso le zavlekli, temveč tudi okrnili.
Zvezo naj bi ustanovile haloške občine Cirkulane, Majšperk, Makole, Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale ter občina Rogatec. Akt o ustanovitvi zveze so občinski sveti vseh sodelujočih občin, razen občine Videm, že potrdili, a bodo zdaj o spremenjenem odloku morali glasovati znova. Majšperška županja Darinka Fakin je na zadnji seji občinskega sveta pojasnila: »Občina Videm k interesni zvezi ni pristopila, zato jo je iz odlo-
ka treba izvzeti.« Popravljen odlok bo tako objavljen šele, ko ga bodo potrdili v vseh sodelujočih občinah.
Župan občine Videm Branko Ma-rinič je povedal, da ustanovitvenega odloka videmski občinski svet doslej še ni obravnaval: »Za to se še nismo odločili; bomo, ko bomo. Odlok daje možnost, da se lahko občine interesni zvezi pridružijo tudi naknadno.« Kaj natanko bo to pomenilo za turistične in gostinske ponudnike iz
videmske občine, ki bi pri projektih interesne zveze želeli sodelovati, za zdaj še ni jasno.
Interesno zvezo so haloške in rogaška občina izbrale kot ekonomsko vzdržnejšo obliko od javnega zavoda, sedež zveze bo v Majšperku. Občine naj bi prispevale evro do dva po prebivalcu letno, bi se pa zveza na različnih razpisih lahko potegovala tudi za državni in evropski denar.
Eva Milosic
Foto: MH
torek • 14. maja 2019
Za kratek čas
Štajerski	5
Ptuj • Slovesno odprtje 30. državne razstave Dobrote slovenskih kmetij
Dokaz najboljšega, kar daje slovenska zemlja
Slovenski kmet opravlja več vlog, saj je hkrati pridelovalec hrane, skrbnik raznolike krajine in soupravljavec naravnih virov, je na Ptuju poudarila kmetijska ministrica Pivčeva, a hkrati opozorila na premajhno povezovanje in sodelovanje v kmetijstvu.
Kako pomembna je vloga slovenskega kmeta, ki opravlja naloge pridelovalca hrane, skrbnika raznolike krajine in soupravljavca naravnih virov, je v svojem slavnostnem govoru ob odprtju letos že tridesete državne razstave Dobrote slovenskih kmetij v prostorih ptujskega minoritskega samostana izpostavila kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Dejala je, da je slovensko podeželje v procesu stalnih sprememb in
Podeljenih 112 znakov kakovosti
Na Dobrotah slovenskih kmetij 2019 so kmetije razstavile rekordnih 1096 izdelkov v 15 kategorijah. Ocenjevalci so podelili vsega skupaj 979 priznanj, od tega 563 zlatih, 268 srebrnih in 148 bronastih. Izdelki, ki so trikrat zapored osvojili zlato priznanje, so prejeli znak kakovosti. Letos jih je bilo 112, od tega največ, po 23, v kategorijah izdelkov iz žit in mlečnih izdelkov.
Foto: Črtomir Goznik
"V ■^¿^iz^ji
Foto: Črtomir Goznik
Želimo si odporno kmetijstvo prihodnosti, poseljeno podeželje in obdelane površine, je dejala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec.
Cvetko Zupančič, Nuška Gajšek in prejemniki plaket za dolgoletno sodelovanje Felicita Domiter, Peter Pribožič in Slavica Strelec ter Andrej Rebernišek.
Zahvala najzaslužnejšim
Najzaslužnejšim za to, da so Dobrote slovenskih kmetij dočakale trideseti rojstni dan, so podelili plakete in priznanja. Priznanja za dolgoletno sodelovanje so šla v roke številnim kmetijskim svetovalkam in svetovalcem, plakete pa so prejeli Peter Pribožič, dolgoletni predsednik organizacijskega odbora in vodja ptujske kmetijske svetovalne službe, ter njegovi sodelavki Slavica Strelec in Felicita Domiter, odgovorni za ocenjevanje, ponudbo in znamke.
da je treba na novo opredeliti njegov pomen, ki bo kmetijstvu in kmetom dvignil ugled v družbi. »Zavedamo se vrednosti lastne pridelave hrane, zato je ena od naših prioritet odporna in konkurenčna pridelava in predelava kakovostne in varne hrane, toda samooskrba je mogoča le v posameznih panogah in ne vsepov-prek. Slovenski kmet je prestal burne čase, a še zmeraj vztraja na svoji zemlji. Zasluži si stabilen in dober prihodek. Želimo si odporno kmetijstvo prihodnosti, v katerem kmet ne bo več tako odvisen od subvencij, kot je danes, poseljeno podeželje in obdelane površine. Seveda pa so pred nami številni izzivi; pred vrati je kmetijska reforma, z vse manj sredstvi bo treba narediti več, premostiti veliko vrzel povezovanja in sode-
lovanja v kmetijstvu, bolj podjetniško in tržno pristopiti, pridobiti več znanja, biti še bolj kreativni.« Ponosna na svoj rodni Ptuj in Dobrote slovenskih kmetij, ki jih prvič odpira kot ministrica, je Pivčeva pozvala kmete k takojšnjemu aktivnemu povezovanju, saj imajo po njenem prepričanju le združeni moč in odpornost.
Vseslovenski praznik
podeželja
Ptuj • Pomlad na Turniščah
Šola, ki v ospredje postavlja uporabna znanja
Vsako leto v času Dobrot slovenskih kmetij Biotehniška šola ŠC Ptuj na stežaj odpre svoja vrata.
Gre za dogodek, s katerim šola tudi širši javnosti predstavi svojo dejavnost.
Od srede do petka je bila v sklopu tradicionalne prireditve izvedena množica aktivnosti. V sredo so organizirali dan gastro-nomov in hotelirjev. Srečali so se tudi z delodajalci tega programa in si skupaj ogledali šolski dom Grajenščak, šolski vinograd in sadovnjak.
Pestro dogajanje je bilo tudi v četrtek. Ogledi projektnih nalog in kompozicij dijakov zaključnih
letnikov so potekali v dopoldanskih urah. Nato so se odpravili na prosto in posadili hokaido buče, s prav posebnim namenom - za čebele. Obiskovalcem so predstavili tudi sortirne poskuse krompirja.
V petek so dijaki povzeli izkušnje, ki so jih pridobivali med usposabljanjem v tujini.
Letošnjo prireditev so sklenili z dogodkom, ki so ga posvetili tednu ljubiteljske kulture „Nekoč je bilo".
Vse tri dni so svoje izdelke ponujali tudi za prodajo, obenem pa
P
/	vi
na stežaj odprli bogato založene rastlinjake, v katerih ponujajo sadike zelenjave, začimbnic, zelišč, dišavnicinrož.
Ravnatelj Biotehniške šole Marjan Horvat projekt Pomlad na Turniščah dojema kot izjemno priložnost, da šola pokaže širok spekter svojih dejavnosti: »Na šolskih posestvih dokazujemo, da je možno pridelati zdravo in kakovostno hrano. Pohvalimo se lahko tudi z urejenim vinogradom in sadovnjakom. Mlade spodbujamo, da bodo uspešni, obenem pa jim dajemo zgled, da se s trudom in znanjem da marsikaj doseči.«
Dijaki, seveda skupaj z zaposlenimi, obdelujejo precej poljščin, vzgajajo dišavnice, prodajajo sadike, zdravilne rastline, obdelujejo kar 8.000 trt in pridelajo okrog 10.000 litrov vina. Bogat je tudi pridelek sadja, med 20 in 30 ton, odvisno od vremenskih razmer. Del tega namenijo za izdelavo soka, del za sušenje krhljev. Ponosni so tudi na vino Civis, ki je protokolarno vino mestne občine Ptuj. Njihovi izdelki so naprodaj v Šolski štacuni, v Volkmerjevi ulici, pri Šolskem centru.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Gc
Dobrote slovenskih kmetij so tudi priložnost za razvajanje brbončic.
Dobrote slovenskih kmetij, ki so letos brezplačne za obiskovalec, potekajo v organizaciji KGZS Zavoda Ptuj in njegove svetovalne službe, resornega ministrstva, KGZS, Zadružne zveze Slovenije in Mestne občine Ptuj, kot vsako leto jih popestri bogat spremljevalni program. Ptujska županja Nuška Gajšek je poudarila, da je najstarejše mesto v državi znova pokazalo, kaj zna, Cvetko Zupančič, predsednik KGZS, je prepričan, da so Dobrote dokaz najboljšega, kar daje slovenska zemlja, samo trmasti vztrajnosti organizatorjev in sodelujočih pa gre zahvala, da je prireditev ostala in se razvila na tak nivo. Da so Dobrote v bistvu praznik podeželja, je dodal Andrej Rebernišek, direktor ptujskega zavoda, napredek iz ljubiteljskega v tako profesionalnost je pohvalil prvi med slovenskimi zadružniki Peter Vrisk, Peter Pribožič pa je predlagal ogled kratkega filma, ki prikazuje, kako so Dobrote v tridesetih letih od sto razstavljenih izdelkov prešle na dobrih tisoč.
Senka Dreu
Foto: Črtomir Goznik
Na jubilejnih Dobrotah slovenskih kmetij se letos predstavlja 1096 izdelkov, od katerih je 112 prejelo znake kakovosti.
Foto: Črtomir Goznik
6 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 14. maja 2019
Ptuj • Zaposleni na Ekonomski šoli želijo razrešiti svojo predstavnico v svetu zavoda
Je sporno, če je kandidatka za ravnateljic«
Zaposleni vsake izmed štirih srednjih šol Šolskega centra Ptuj imajo v svetu zavoda svoje predstavnike. Ti naj bi zastopali njihove podali predlog za razrešitev člana, kar je ta tudi sprejel. Svojo predstavnico želijo zamenjati tudi na Ekonomski šoli, kjer je Vesna skupaj 29 zaposlenih pa Trančarjeva na to ne pristaja.
Po ustanovitvenem aktu članu sveta zavoda funkcija preneha, če je izvoljen na delovno mesto, ki s to funkcijo ni združljivo, odstopi, izgubi status, mu preneha
delovno razmerje ali ga razrešijo. Postopek razrešitve člana je jasno naveden. Tako delavci, starši kot študenti lahko svoje predstavnike predčasno razrešijo, če kršijo
Darja Harb: „Priznam, rezultat
glasovanja meje presenetil!"
Jasno je, da bo glede na podporo kolektiva, ponovno kandidirala tudi Harbova. Izpostavlja dobro vzdušje med zaposlenimi in povečan vpis na šoli, kar so po njenem mnenju zadostni razlogi, da nadaljuje delo: „Moram pa priznati, da meje izid glasovanja na seji sveta zavoda nekoliko presenetil. Kot šola smo v zadnjih letih dosegli zelo veliko dobrih rezultatov. Menim, da sem znala prisluhniti tako učiteljem kot dijakom in staršem, obenem pa sem vsem dala možnost, da izrazijo svoja mnenja, ideje, pobude. Jasno in očitno je, da politično ozadje, ki mi ga očitajo nekateri, nikakor ne drži." Prepričanaje, da bi zaposleni morali v postopku imenovanja ravnatelja soodločati tudi kot člani sveta zavoda.
predpise ali ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Postopek razrešitve se začne, ko svet zavoda dobi pisni predlog za razrešitev s podpisi najmanj 10 % volilnih upravičencev. Še pred začetkom predloga za razrešitev mora biti s tem seznanjen tudi član sveta zavoda sam. Če ta odstopi, se izvede glasovanje za nadomestnega člana.
Večina sodelavcev takoj po glasovanju z zahtevo po razrešivti Trančarjeve
Dejstvo je, da je rezultat glasovanja na zadnji seji sveta zavoda marsikoga presenetil. Matematične igrice posameznikov se niso izšle, spet drugi člani sveta zavoda so očitno sedeli na dveh stolčkih. Kakorkoli, še pred glasovanjem je bilo od sindikata Ekonomske šole slišati, da bi si želeli v svetu imeti svoj glas. Njihova predstavnica v svetu zavoda Vesna Trančar se je sicer kot kandidatka za ravnatelji-
co izločila iz postopka imenovanja ravnatelja, kar pa njenim kolegom ne zadostuje. Prav zato so takoj po tem, ko je postalo jasno, da je rezultat med njo in sedanjo ravnateljico (ter kandidatko) Darjo Harb izenačen (8 : 8) in da bo razpis ponovljen, začeli postopek razrešitve. Od skupaj 29 je tak predlog podpisalo 22 zaposlenih na Ekonomski šoli ŠC Ptuj. S predlogom za začetek razrešitve so obvestili tudi predsednico sveta zavoda Mirjano Nenad. Še pred tem so Trančarjevo pozvali, naj sama odstopi, česar pa ni želela storiti.
Trančarjeva ne vidi razloga za svoj odstop
»Dan po volitvah v svetu zavoda sem takoj po prihodu v šolo dobila od dveh sodelavcev predlog za razrešitev mojega članstva v svetu zavoda. Podan predlog je s pravnega vidika neutemeljen. Član sveta zavoda je lahko razrešen zgolj, če krši predpise in ne izpolnjuje
obveznosti člana sveta zavoda. Svoje obveznosti sem izpolnjevala. Z zadevami sem sodelavce seznanjala sproti in jih pozivala k morebitnim vprašanjem in predlogom pred sejo sveta zavoda. Ravnala sem skladno z zakonodajo,« je pojasnila Trančarjeva. Kot pravi, je pravilno ravnala tudi v primeru, ko se je kot članica sveta zavoda pravočasno izločila iz postopka imenovanja ravnatelja: „V tem primeru zakonodaja ne določa, da bi morala sprožiti postopek nadomestnega člana v svet zavoda, kar mi v predlogu očitajo kot kršitev. Nobena dolžnost kandidata za ravnatelja, ki je hkrati član sveta zavoda, ni, da pred kandidiranjem za ravnatelja odstopi z mesta člana sveta zavoda. Zakonodaja tudi ne navaja nobene potrebe po imenovanju nadomestnega člana sveta zavoda.«
Zaradi vsega navedenega Trančarjeva meni, da razlogi za razrešitev niso konkretizirani in podani dovolj transparentno, zato ni želela odstopiti kot članica sveta zavoda.
Vesna Trančar (levo) vztraja, da za njeno razreš
Foto: CG
Ptuj • Podjetniške zgodbe Vide Brodnjakje nepreklicno konec
Ko je enkrat vsega dovolj oziroma preveč
Podjetnica Vida Brodnjakje s pekarno - prodajalno Presta v Miklošičevi ulici dolgo vztrajala, kar nekaj več kot 48 let; želela jih je dočakati 50, a seje izteklo drugače. Ko je že kazalo, da bo muk konec, pa seje odločila, da bo končala svojo podjetniško pot. V razmerah, ko obnova tržnice in njene okolice traja in traja in ji še vedno ni videti konca, promet pa seje prepolovil, se enostavno ni več videla. V preteklosti je bilo tudi vse preveč ignorance do vseh tistih, ki še vztrajajo v starem mestnem jedru in želijo, da bi to živelo, še posebej pa ob investiciji za ureditev ptujske tržnice. Tudi v Slomškovi ulici so nekateri že omagali oziroma začasno prekinili dejavnost.
Pekarna v roke novemu najemniku
Pekarna Presta pa na srečo ne bo zaprla vrat - prevzel jo bo namreč mlad, ambiciozen podjetnik Darjan Arnečič iz znane Pekarne Blanka. Ta bo že preverjen asortiment Ptujskih pekarn, ki se ponaša z izdelki, kakršnih ni nikjer drugje, dopolnil z novimi izdelki, tudi slaščičarskimi. Novi najemnik bo prevzel tudi zaposlene.
Vidi je to, da bo Presta živela še naprej, v veliko zadoščenje. „Zelo bom vesela, če bo v mestu neka vsebina in bodo vsi lokali polni, da bodo imeli najemniki in lastniki polno strank, ki se bodo zadovoljne vračale. Turisti sedaj v glavnem po lokalih iščejo stranišča. Kljub oddaji lokala v najem bom v mestu še vedno vsak dan, Presta in Miklošičeva sta me zaznamovali, za to ulico sem živela in še bom," sklene pogovor Vida Brodnjak.
MG
Iz paviljona na tržnici se je že pred časom morala preselili prodajalna s sadjem; mestni oblastniki lastniku ponujajo za odkup bojda le 11.000 evrov.
Vida se poslavlja s težkim srcem. „Po končani investiciji bi morala pravzaprav začeti na novo. Po temeljitem razmisleku sem se odločila, da Presto dam v najem in naj novo zgodbo začne nov najemnik. Odločila sem se za domačega najemnika, čeprav so zanimanje pokazali tudi nekateri drugi. Živela sem za to pekarno skoraj 49 let, od tega sem bila 28 let samostojna podjetnica. Nikoli si nisem mislila, da jo bom morala zapustiti na tak način, četudi se še čutim sposobno, da bi lahko ostala. Ignoranca do lastnikov lokalov in najemnikov, na koncu koncev pa tudi do stanovalcev, da se ne spoštuje rokov gradnje, da se na nekaterih mestih tudi do petkrat dela na novo, pa je sodu izbila dno. Nikoli nas ni nihče vprašal, kako premagujemo težave ob nerazumnem zavlačevanju inve-
sticije, na koncu pa ti uničujejo še lastna sredstva. To je grozljivo. V zadnjem času, po nastopu nove županje, nas vsaj seznanjajo s potekom del oz. o zaporah zaradi dela, prej niti tega ni bilo. Kogarkoli si kaj vprašal, povsod so imeli gluha ušesa. Ni bilo redko, da ko smo zjutraj prišli, ni bilo elektrike, vode. Nismo mogli uporabljati računalnikov, nismo mogli zagnati peči, problemov je bilo nešteto, da ne omenjam drugih v ulici, na primer frizerja, ki stranki ni mogel sprati barve, ker ni bilo vode, in je moral po vodo drugam. Termini pa, ki smo jih prejeli o dokončanju posameznih del, so bili vsi močno preseženi. Med nami in Reprizo bi morala biti dela zaključena že decembra lani, ulica pred nami pa do 17. februarja letos, zdaj pa smo že maja. 76 dni se v ulici ni nič delalo, vso robo smo nosili po gradbišču oziroma prek njega v prahu, blatu. Najpogosteje so se izvajalci del, če smo ob nenehnem vztrajanju le dobili kakšen odgovor, izgovarjali na to, da ni projektov?! Takšno
delo je lahko samo delo amaterja, pa še to ne, gre za milijone evrov. Skratka, mestu so s tem projektom naredili veliko škodo, ne samo podjetnikom, ki bodo pot-
rebovali kar nekaj časa, da si bodo opomogli," pove Vida Brodnjak.
Prizadeti obrtniki in podjetniki bodo na območju investicije lahko za odškodnino zaprosili šele po
končanju investicije. „Saj ne pričakujem veliko, vztrajala pa bom, ker neko zadoščenje pa mora biti. Za izračun odškodnine naj bi služili podatki od leta 2015 naprej," pravi.
Foto: Črtomir Goznik
Vida Brodnjak: „Dovolj je, po skoraj 49 letih zapuščam Presto, predvsem zaradi občinske investicije v tržnico, ki se vleče v nedogled. Tabla, ki so jo postavili pred kratkim, da še delamo, je dodatno norčevanje iz nas, ki kljub številnim omejitvam še vztrajamo ."
torek • 21. maja 2019
V središču
Štajerski	7
) tudi članica sveta zavoda?
interese pri vseh pomembnih odločitvah. Ker so menili, da na Strojni šoli ni bilo tako, so Trančar, ki jih je doslej zastopala, tudi kandidatka za ravnateljico. Kljub predlogu 22 od
Po aktu o ustanovitvi Šolskega centra Ptuj je ta zavod še leta 2008 imel 18 članov sveta: pet predstavnikov ustanovitelja (pri tem Vlada RS imenuje štiri, MO Ptuj pa enega), štiri predstavnike delavcev organizacijskih enot, en predstavnik delavcev skupnih služb in MIC, štirje predstavniki staršev, trije predstavniki študentov Višje strokovne šole in predsednik strateškega sveta.
S spremembo akta pa so leta 2010 število članov spremenili, tako da jih je trenutno 20. Pravico do glasovanja so namreč dali tudi dvema dijakoma, ki zastopata interese vseh ptujskih srednješolcev.
itev ni razlogov.
Vesna Trančar: »Cilj razrešitve je doseči drugačen rezultat glasovanja!«
Ob tem poudarja, da je bil omenjeni predlog podan dan po glasovanju za ravnateljico, ko je torej bil znan neodločen rezultat glasovanja, ter da v dveh letih ni bilo nobenih pripomb na njeno delo. „Predlog za mojo razrešitev ima zelo transparente cilje, to je, da bi bil z mojo odstranitvijo iz sveta zavoda in imenovanjem
novega člana dosežen drugačen rezultat. Izrecno poudarjam tudi to, da nikakor ne oporekam sodelavcem Ekonomske šole in s tem njihovi legitimni pravici za podajo predloga za razrešitev člana sveta zavoda, ki pa mora vsebovati konkretizirane razloge ter vsebovati vse postopkovne in vsebinske pogoje, opredeljene v Sklepu o ustanovitvi. Neizpolnjevanje teh pogojev povzroča nepotrebne zadeve, nepotrebne dodatne seje sveta zavoda, neprijetna razmerja v kolektivu, v primeru uporabe ustreznih pravnih sredstev pa tudi
nepotrebne stroške in negativen odmev v širši javnosti/' še predlogu svojih sodelavcev ugovarja Trančarjeva.
Ob tem dodaja, da je razumljivo, da bo - glede na povsem izenačen izid na glasovanju sveta zavoda -nadaljevala s kandidaturo za rav-nateljsko mesto: „Navsezadnje mi je svet zavoda dal zaupnico in ravno toliko podpore kot drugi kandidatki."
Kljub temu da Trančarjeva ne želi odstopiti kot članica sveta zavoda, naj bi po naših informacijah zaposleni peljali postopke, potrebne, da jo sami razrešijo. Ali jim bo uspelo, kdo bo imenovan in kako bo potencialni novi predstavnik glasoval, kot tudi, kdo vse se bo ob Trančarjevi in Harbovi še prijavil na razpis za ravnatelja, ostaja uganka.
Podoben postopek razrešitve člana predstavnika zaposlenih, le z drugačnimi razlogi, so že izpeljali tudi na Strojni šoli, kjer je na predlog svojih sodelavcev Dušan Holc odstopil kar sam.
Dženana Kmetec
Promocijsko sporočilo
Ko življenje čez noč postane lepše
HVALA, LUNOS IN VSI OSTALI!
Življenje samohranilke Natalije Pirc s Pragerskega ni bilo vedno lahko, kot tudi ne otroštvo njene hčerke Lane in sina Žaka, ki si želita, da bi njun oče izkazal vsaj kanček zanimanja zanju. A mlada Lana je pri svojih rosnih 13 letih že zelo pametno dekle. Zaveda se, da se nekaterih stvari ne da spremeniti, katere druge pa se z malo pomoči iz okolice da. Tako je svojo družino prijavila v oddajo Delovna akcija, kjer so jih izbrali, da jim popolnoma uredijo dom. Natalija je celotni ekipi, ki je to omogočila, neizmerno hvaležna. V svojem novem domu se družina počuti fantastično, po zaslugi prezračevalnega sistema Lunos pa tudi z odvečno vlago nimajo več težav.
V aprilu smo v eni izmed oddaj Delovna akcija, ki jo lahko spremljamo na POP TV, spoznali družino Pirc. Njihova zgodba je marsikomu orosila oko, pri čemer prikupna voditeljica Ana Praznik ni bila nobena izjema. Družina v veži sploh ni imela strehe, sobe so bile kolikor toliko urejene, saj je Natalija za svoje otroke sama izdelala pohištvo. Kuhinjski elementi in strop so praktično razpadali. To je bil za Ano dovolj velik alarm, da se je s svojimi mojstri lotila prenove njihovega stanovanja. Nekje vmes med spoznavanjem z družino in prenovo pa smo lahko začutili, da kljub vsem izzivom med Natalijo ter njunima otrokoma vladata razumevanje in ljubezen. Lana je o svoji materi Nataliji povedala, da je najbolj skrbna in ljubeča mama na svetu, kar je iz ust odraščajočih najstnic bolj poredko slišati. Toplina in povezanost družine sta kar kipeli iz ekranov in ver-
jetno ga ni bilo gledalca, ki ne bi simpatični družini iz srca privoščil prenove doma. Ta nas je seveda tudi v omenjeni oddaji dobesedno sezula, saj so ekipa in mojstri poskrbeli za popolnoma vse. Njihov dom ni postal le navdušujoče lep, pač pa tudi funkcionalen, bolj varen in zdravju prijaznejši.
Na dobro se človek hitro navadi.
Pred dnevi smo Natalijo poklicali in jo vprašali, kako se počuti v svojem prenovljenem domu. »Odlično,« je dejala in dodala, da se človek na dobro hitro privadi. »Sem tudi bolj brez skrbi, ki jih je bilo prej zadosti. Med drugimi so se uredile težave z vlago, ki je bila prej v naših bivalnih prostorih zelo visoka - gibala se je okoli 70 odstotkov. Posledično se je po robovih sten nabirala plesen, ki sem jo
Spodnje Podravje, Slovenija • Novi ukrepi
Za migranti ne bodo več »čistile« občine
Slovenska vlada je minuli petek na dopisni seji odločila, da bo država občinam povrnila stroške odstranjevanja odpadkov, ki so posledica nelegalnih prehodov državne meje.
Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) so pojasnili, da bo povračilo stroškov potekalo v skladu s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja: »Povračilo stroškov odstranitve odpadkov bo koordiniral in izvajal Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov (UOIM). To bo storjeno na podlagi informacije Policije, s katero bo ugotovljena lokacija in vrsta odpadkov z navedbo, da so odpadki nastali kot posledica nezakonitih prehodov državne meje, in zahtevka občine, ustrezno utemeljenega in dokumentiranega.«
Povrnitev stroškov bo izvedel UOIM, v dvomu glede okvirne količine in vrste odpadkov ter višine zahtevka občine bo za potrditev izplačila zaprosil MOP. Denar za odstranjevanje teh odpadkov bodo zagotovili z razporeditvijo sredstev splošne proračunske rezervacije. Informacijo, koliko denarja bo v ta namen predvidoma na razpolago, še čakamo. Prav tako pojasnila, kako bo mogoče dokazati, da so odpadke odložili nelegalni migranti in ne kdo drug ...
EM
Lunos
Najboljši prezračevalni sistem za novogradnje in sanacije
PE Ljubljana
www.lunos.si
skušala zakriti z lesom in na nekatere druge načine,« se spominja. Tudi če ji je plesen v domu uspelo zakriti, pa to ni preprečilo vpliva slednje na njihovo zdravje, česar se je dobro zavedala. Zato je še toliko srečnejša, da je pri prenovi doma sodelovalo tudi podjetje Lunos, ki jim je nesebično podarilo in vgradilo svoj edinstveni de-centralni prezračevalni sistem. »Zdaj imamo doma merilnik vlage, ki jo je v prostoru ravno prav, nikoli pa ne preveč. Tudi če zunaj dežuje in odprem vrata ali okna, prezračevalni sistem Lunos poskrbi, da se vlaga v prostoru ne poviša nad problematično mejo,« nam je zaupala. Sogovornica je prepričana, da se za to izboljšanje in za dejstvo, da se pri njih po novem »bolje diha«, lahko zahvali ravno Lunosu in njihovemu izjemnemu izdelku za prezračevanje. »V trenutku, ko so nam vgradili prezračevalni sistem Lunos, so težave z vlago izpuhtele in tudi o zatohlosti zaradi odvečne vlage ni bilo več ne duha ne sluha,« še doda.
Učinkovit in enostaven za uporabo.
Kar Nataliji veliko pomeni, je dejstvo, da je prezračevalni sistem Lunos poleg učinkovitosti tudi enostaven za uporabo. »V bistvu dela kar sam, jaz pa imam na voljo različne nastavitve, s katerimi mu lahko sporočim svoje želje. Že tako je tih in nemoteč, ponoči pa, na primer, samo pritisnem na gumb, kjer je narisana lunica, in svoje delovanje še utiša na jakost, ki je povsem neslišna,« omeni. Nad prezračevalnim sistemom Lunos je zares navdušena in ga privošči ter priporoča vsem - še posebej pa tistim, ki imajo v domovih težave z odvečno vlago in slabo kakovostjo zraka. »Ne moreš verjeti, da to tako dobro deluje,« zaključi s pomirjenim in zadovoljnim glasom.
Decentralni prezračevalni sistem Lunos zrači in v prostor dovaja čist zrak, ne da bi bilo kadarkoli sploh treba odpreti okna. To je še posebej dobrodošlo pozimi, ko lahko na ta način precej privarčujemo pri kurjavi.
Foto: OM
Foto: CG
8 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 21. maja 2019
Podravje • Letošnje prioritete kmetijske svetovalne službe
Pridelava zelenjave je tržna priložnost
Ker je pridelovanje zelenjave tehnološko zahtevno, bodo kmetijski svetovalci veliko pozornosti namenili optimiziranju tehnologije in večji strokovni usposobljenosti pridelovalcev.
Med letošnjimi prioritetami kmetijske svetovalne službe, ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdar-ske zbornice Slovenije, je poleg spodbujanja kmetov k izgradnji namakalnih sistemov in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah pridelava zelenjave. V zadnjih letih se ta sicer povečuje, vendar smo še precej daleč od tega, da bi lahko govorili o samooskrbi.
Pridelovanje zelenjave predstavlja veliko tržno priložnost za vse oblike in velikosti kmetijskih gospodarstev, ki pa zahteva veliko znanja in tehnologije. Zato bodo kmetijski svetovalci povečali aktivnosti na tem področju in kmetom pomagali pri optimiziranju tehnologije in uvedbi tehnoloških novosti pridelave zelenjadnic, skrbi za ohranjanje naravnih virov in prilagajanju na podnebne spremembe, so povedali na ptujski kmetijski svetovalni službi. Da bo vse to mogoče, pa bo treba poleg spodbujanja pridelave zelenjad-
Foto: Revija Zarja
Lani pridelali več kot 100.000 ton zelenjave
Po podatkih statističnega urada o rastlinski pridelavi za leto 2018 smo v Sloveniji skupno pridelali 100.574 ton zelenjave, kar je za 4 % več kot v letu poprej. Prvo mesto po pridelavi zaseda belo zelje, ki ga je bilo 20.866 ton, z 11.349 tonami mu sledijo razne solate in z 9.612 tonami še čebula. Letina krompirja je bila povprečna.
nic letos poskrbeti predvsem za večjo strokovno usposobljenost pridelovalcev, torej za dodatna iz-
obraževanja. Kmete, ki so se že ali se še odločajo za pridelavo zelenjave, bodo usposobili o vseh fa-
zah pridelave posameznih vrtnin, da bodo izboljšali kakovost pridelkov in se prilagodili pod-
nebnim spremembam. Pri tem bodo vključili rezultate novejših raziskav o pripravi zelenjave za trg, o povezovanju in trženju s poudarkom na ohranjanju narave in varovanju proizvodnih virov. Pridelovalcem bodo svetovali pri uvedbi namakanja, postavitvi rastlinjakov in nakupu specialne kmetijske mehanizacije. Kot smo že poročali, naj bi bili prvi razpisi za nakup kmetijske mehanizacije objavljeni jeseni, za aktualne raz-
pise za pridobitev nepovratnih sredstev za izgradnjo namakalnih sistemov in rastlinjakov pa za zdaj ni posebnega zanimanja. Svetovalci se zavedajo, da jih čaka še veliko dela pri prepričevanju kmetov, da se odločijo za omenjene investicije, prepričani pa so, da pri tem največ štejejo primeri dobrih praks, zato bodo organizirali oglede uspešnih primerov pridelave zelenjave.
Senka Dreu
Slovenija, Podravje • Resolucija Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021
Le družinske kmetije zagotavljajo pestrost
V KGZ Zavod Ptuj se pridružujejo splošnemu mnenju, da gre za dober dokument, ki končno nakazuje preobrat v odnosu do kmetijstva in priznavajo, da mora biti zemlja najprej namenjena pridelavi hrane. Hkrati upajo, da bodo cilji resolucije tudi realizirani v praksi.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v začetku aprila v javno razpravo posredovalo resolucijo Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021. Pripombe na smernice o tem, kakšno naj bi bilo slovensko kmetijstvo s podeželjem, pa bodo sprejemali do konca maja. Prvi vtisi strokovnjakov z različnih področij, ki so tako ali drugače povezana s kmetijstvom, so pozitivni; ugotavljajo, da je kmetijstvo v njej zajeto kot celota.
»Tudi v našem zavodu smo dokument temeljito proučili in analizirali, menimo, da je dobro pripravljen, v njem so zajete vse težave, s katerimi se kmetijstvo danes srečuje. Veseli me, da se v državi končno nakazuje preobrat v odnosu do panoge, ki je bila po krivici prevečkrat podcenjena. Prvič je jasno zapisano, da mora biti zemlja najprej namenjena pridelavi hrane,« pravi Andrej Rebernišek, direktor KGZ Zavod Ptuj, ki pa v dokumentu pogreša konkretne rešitve za sicer natančno opredeljene probleme. »Resolucija naj bi sicer služila kot podlaga za pripravo prihodnjih nacionalnih in evropskih ukrepov, ki bodo pripravljeni v obliki strateškega načrta, upam, da bo res tako. Da se ne bo znova zgodilo, kot nam EU pogosto očita, češ da pripravimo odlična gradiva, ki pa jih potem slabo izvajamo.«
Steber družinske kmetije
Rebernišek je od nekdaj prepričan, da je prihodnost našega kmetijstva v družinskih kmetijah, ki mo-
rajo biti steber razvoja kmetijstva; prednost jim zdaj daje tudi resolucija. »Doslej je namreč prevladoval občutek, da imajo prednost veliki. Slovenija je majhna, zemlje nimamo na pretek, zato je omejitev obsega kmetijskih gospodarstev nujna. S tem že posegam v drugo tematiko, v predlog novega zakona o kmetijski zemljiški politiki, ki predlaga prav to omejitev, da bi družinske kmetije dobile pravo priložnost. Dejstvo je, da je obdelovalnih zemljišč premalo, zato je še toliko pomembneje, kaj delamo s to zemljo in kako jo obremenjujemo. Če želimo urejeno podeželje in biotsko raznovrstnost, tega ne moremo doseči brez družinskih kmetij, kajti le one zagotavljajo pestrost. Monokulture lahko imajo
velika področja Poljske, Francije in Ukrajine, Slovenija pa mora staviti na raznovrstnost; na vrt, poln pisanega cvetja in ne na vrt, poln vrtnic, če hočete.«
Kmetje še premalo
• I	v •
izobraženi
Družinske kmetije so v Sloveniji v povprečju velike 6,9 hektarja, kar je vsekakor premalo za dostojno življenje. Slovensko kmetijstvo je specifično, saj je večina kmetij tako imenovanih pol kmetij; veliko kmetov hodi v službo, da preživi. Tudi delež evropskega proračuna za kmetijstvo se že nekaj let zmanjšuje. Če se na tem področju ne bo kaj drastično spremenilo, lahko že čez deset let pričakujemo, da bo velik
¿¡$6 mu
Foto: Profimedia
Glavni cilji resolucije
Resolucija Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021 med glavnimi cilji navaja odporno in konkurenčno pridelavo in predelavo hrane, trajnostno upravljanje z naravnimi viri in zagotavljanje javnih dobrin, dvig kakovosti življenja in gospodarske aktivnosti na podeželju ter krepitev oblikovanja in prenosa znanja. V prihodnje se bomo torej trudili zagotoviti visoke standarde varne in kakovostne hrane, učinkoviteje bomo uporabljali vire, kot so zemlja, kapital, delo in znanje, kmet bo moral imeti primerljiv in stabilen dohodek, na vse načine bo treba spodbuditi generacijsko prenovo. Okrepiti bo treba agroživilske verige, pri tem pa izboljšati položaj kmeta v njej, ter spodbujati pridelavo in porabo hrane z višjo dodano vrednostjo. Tudi tržna naravnanost in podjetništvo bosta morala biti močneje izražena, razvoja pa ne bo, če ne bomo ohranili proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč.
Andrej Rebernišek: »Imamo idealne možnosti za pridelavo kakovostne hrane: dobro zemljo, vodne vire, urejeno in zdravo okolje, a se tega premalo zavedamo in premalo izkoristimo.«
del podeželja nehal kmetovati, že tako nizek delež slovenske samooskrbe pa bo še slabši.
Po izračunih bi kmetija, ki se ukvarja pretežno z živinorejo, za preživetje potrebovala od 50 do 80 hektarjev zemlje, tista, ki se ukvarja s trajnimi nasadi, 15 hektar-
jev, za preživetje v poljedelstvu pa bi morala kmetija imeti celo do 150 hektarjev obdelovalnih površin. Večina, kar 90 odstotkov kmetij pri nas se ukvarja z živinorejo. Izobrazbena struktura na družinskih kmetijah, o pomenu znanja govori tudi resolucija, se po Reberniškovih be-
sedah sicer izboljšuje, a prepočasi, vse manj je interesa mladih za vpis v kmetijske šole. »To seveda vzbuja skrb in zahteva takojšnje ukrepe, tudi v obliki spremenjenih programov, ki morajo biti takšni, da bodo privabili. Danes kmetije obdelujejo kot manjša podjetja, potreben je prenos znanja, nujna je digitalizacija, potrebna je kmetijska izobrazba, vendar bolj specifična in manj splošna. Ustvariti je treba podporni socialni sistem, ki bo omogočal generacijsko prenovo; mlade je torej treba zadržati doma, a seveda morajo videti smisel in priložnost v prevzetju kmetije.«
Povprečna starost kmetovalca 56 let
Med izzivi, s katerimi se bo treba čim prej soočiti, pa so tudi starostna struktura na kmetijah: kmetovalec je namreč v povprečju star 56 let, kmetije, ki so brez naslednikov, pa tudi vse večja poseljenost podeželja. Slovensko podeželje, ki zajema kar 80 odstotkov države, je z nekaj izjemami lepo urejeno in privlačno, je pa zaradi poseljenosti obdelovalne zemlje še manj kot prej. »Kljub temu pa vsakič, ko se vrnem iz tujine, znova ugotavljam, kako idealne možnosti za pridelavo kakovostne hrane imamo: dobro zemljo, vodne vire, urejeno in zdravo okolje. Tega se premalo zavedamo in premalo izkoristimo. Upam, da bodo ukrepi, ki sledijo resoluciji, pospešili realizacijo začrtanih ciljev,« sklene Andrej Reber-nišek.
Senka Dreu
Foto: SD
torek • 21. maja 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	9
Slovenija, Podravje • Lani seje z dopolnilnimi dejavnostmi ukvarjalo 250 kmetij manj kot leta 2015
Kmetje pač preizkušajo to in ono
Ni razloga za skrb, mirijo kmetijski svetovalci, ki so povečanje dopolnilnih dejavnosti sicer uvrstili med svoje prioritete, saj kmetijam zagotavljajo ekonomsko priložnost in večjo prepoznavnost.
Dopolnilne dejavnosti na kmetiji so lahko priložnosti za doseganje boljšega dohodkovnega položaja slovenskih kmetij, saj je kmetija zaradi njih bolj edinstvena, ohranja se lokalna tradicija, izkoristijo se domače surovine, prostor in kmetovo znanje ter povpraševanje potrošnikov po domačih lokalnih proizvodih. Dopolnilne dejavno-
sti predstavljajo veliko tržno nišo in potencial, da se vsaka kmetija razvije in preživlja malo po svoje ter si tudi tako zagotovi večjo prepoznavnost.
Kmetijska svetovalna služba, ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdar-ske zbornice Slovenije, si je zato med prednostne naloge zadala spodbujanje kmetov k dopolnilnim
Na izbiro je 133 dopolnilnih dejavnosti
Vseh vrst dopolnilnih dejavnosti, s katerimi se lahko ukvarjajo na kmetijah, je 133. V skladu z določili uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji se lahko kmetje ukvarjajo s predelavo primarnih kmetijskih pridelkov in lesa, prodajo pridelkov in izdelkov s kmetij, vzrejo in predelavo vodnih organizmov, turizmom na kmetiji, dejavnostmi, ki so povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki, predelavo rastlinskih odpadkov ter proizvodnjo in prodajo energije iz obnovljivih virov, storitvami s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročnimi deli, svetovanji in usposabljanji v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo ter socialnim varstvom.
Kmetija mora za prijavo med drugim izpolniti dva osnovna pogoja: v uporabi mora imeti najmanj hektar primerljivih kmetijskih površin ali najmanj deset čebeljih družin, letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na kmetiji pa ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega.

dejavnostim na kmetijah. Novica, da je število kmetij z dopolnilno dejavnostjo upadlo, je zato gotovo presenetila, saj bi moral iti trend v nasprotno smer, torej v povečevanje, ne pa v upadanje. Dejstvo je, da se je od približno 70.000 kmetij, kolikor jih je v Sloveniji, z dopolnilnimi dejavnostmi lani ukvarjalo nekaj več kot 4.600 kmetij, to pa je okoli 250 ali 5,2 odstotka manj kot leta 2015.
Na Ormoškem ni bistvenih sprememb
Da ni razloga za skrb, miri Hin-ka Hržič, svetovalka za dopolnilne dejavnosti na ormoških kmetijah. »Statistično gledano res beležimo upad števila dopolnilnih dejavnosti, vendar moramo vedeti, da gre za fleksibilno področje: kmetje preizkušajo to in ono, prenehajo s
Foto: Revija Zarja
tistim, kar jih ne veseli, jim ne prinaša denarja ali pa je prevelik zalogaj zanje, in se lotijo česa drugega. So tudi taki, ki povsem opustijo dopolnilne dejavnosti, se pa zato pojavijo novi. Za ormoški konec lahko rečem, da ostajamo približno na istem, seveda pa je naš cilj povečanje dopolnilnih dejavnosti, kar se v zadnjem času pri nas dogaja predvsem na področju predelave mesa in mesnih izdelkov.«
Vseh dopolnilnih dejavnosti skupaj je bilo v letu 2018 več kot 18.200, kar pomeni, da je posamična kmetija v povprečju opravljala štiri dopolnilne dejavnosti, medtem ko jih je v letu 2015 3,2. V lanskem letu je bilo 1.065 kmetij, ki so se ukvarjale z več kot petimi in 352 z več kot desetimi dopolnilnimi dejavnostmi, na sedmih kmetijah pa so imeli registriranih več kot trideset dopolnilnih dejavnosti. Ekološko je pridelovalo oziroma predelovalo 861 kmetij, torej 18,7 odstotka vseh kmetij z dopolnilno dejavnostjo. Največ dopolnilnih dejavnosti odpade na storitve, predvsem na delo s traktorji in drugo strojno opremo, kamor sodi tudi vzdrževanje cest in pluženje snega, in na gozdarstvo.
Dohodek iz opravljanja dopolnilnih dejavnosti se je od leta 2015 do lani povečal, in sicer je podatke o dohodku za leto 2018 sporočilo 4.271 kmetij, ki so skupaj ustvarile 16,81 milijona evrov dohodka, medtem ko je skupni dohodek kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi leta 2015 znašal dobrih deset milijonov evrov. Je pa bilo lani 687 kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, 245 več kot leta 2015, katerih stroški so presegli prihodke.
Senka Dreu
Podravje • Zavod za gozdove na ptujsko-ormoškem območju deluje že 25 let
»Nismo prisila, ampak pomoč«
Na zavodu so ponosni, da jih javnost doživlja kot strokovno svetovalno službo, ki ni namenjena prisiljevanju ljudi na red, ampak svetovanju, strokovnemu usmerjanju nege in sečnje v gozdovih, povečevanju kakovosti in donosnosti gozdov.
Zavod za gozdove Slovenije na območju upravnih enot Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica je bil ustanovljen leta 1994 kot javna gospodarska služba, kar pomeni, da letos praznuje 25 let delovanja. Zaposleni na zavodu se vsa ta leta trudijo za ohranjanje in sonarav-ni razvoj slovenskih gozdov, za njihovo trajnostno in kakovostno gospodarjenje ter rabo, pa tudi za ohranjanje narave v gozdnem prostoru v dobro sedanjega in prihodnjih rodov.
»Celotno podravsko območje je združeno v območni enoti Maribor, ki pa je razdeljena na krajevne enote Podvelka, Ruše, Maribor, Slovenska Bistrica, Ptuj in Haloze. Imamo 38 revirjev, v sestavi območne enote pa je tudi lovišče s posebnim namenom Pohorje. Četrt stoletja je kar dolga doba, zato smo se v duhu boljšega gospodarjenja organizacijsko tudi malce spreminjali, krajevna enota Ormož se je priključila ptujski, ustanovili pa smo ločeno haloško enoto ter ukinili nekaj revirjev. Znižali smo tudi število zaposlenih: v času ustanovitve nas je bilo 14, zdaj samo še devet,« pripoveduje Goran Erčevič z mariborske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije.
Površina gozdov na ozemlju mariborske območne enote znaša 96.421 hektarjev, kar pomeni 42 odstotkov celotnega ozemlja. Površina gozdov, ki je v pristojnosti krajevnih enot Haloze in Ptuj, pa znaša približno 29 tisoč hektarjev. Od ustanovitve ZGS do danes se je povprečna lesna zaloga povečala za 51 odstotkov, natančneje z 218 na 329 kubičnih metrov na hektar. Za 24 odstotkov se je povečal tudi letni prirastek, in sicer s 6,37 na 7,91 kubičnega metra na hektar.
Skupne vlake - primeri dobre prakse
Delavci ZGS sodelujejo z gozdarsko inšpekcijo, pomagajo pri izdelavi gozdnogospodarskih, gozdnogojitvenih in protipožarnih načrtov, evidentirajo in kartirajo ilegalna odlagališča smeti, sodelujejo v čistilnih akcijah, sanirajo gozdove po ujmah in žarišča podlubnikov, označujejo drevesa za negovalna dela v gozdovih in drevesa za posek, enkrat letno organizirajo izobraževalne delavnice za lastnike gozdov za gojenje in varstvo gozdov ter tečaje za varno delo v gozdu, na osnovnih šolah propagirajo gozdarski poklic
ter nudijo strokovno prakso dijakom in študentom. »Sodimo na gozdarskih tekmovanj v Žetalah, Stopercah in Gornji Radgoni, sodelovali smo tudi pri izdelavi raznih projektnih dokumentacij, na pri-
mer za gradnjo vlak, za učinkovito rabo lesne biomase, za upravljanje z ribniki Podvinci in Velovlek ... ter pomagali pri ustanavljanju in vodenju gozdnih učnih poti Ježek na Mestnem Vrhu in K debeli bukvi
v Žetalah.« Ker je zavod za gozdove nosilec načrtovanja v lovstvu, njegovi strokovnjaki predavajo o načrtovanju v lovstvu in upravljanju z divjadjo ter sodelujejo pri zaključnih izpitih za lovske pripravnike
Površina gozdov, ki je v pristojnosti krajevnih enot Haloze in Ptuj Zavoda za gozdove Slovenije, znaša 29.000 hektarjev.
Foto: SD
približno
na Zvezi lovskih družin Ptuj in na Mariborski lovski zvezi. Pred 22 leti so na mariborski območni enoti začeli akcijo najbolj skrbnega lastnika gozdov, ki jo je nato povzela vsa Slovenija; zdaj vsako leto razglasijo najskrbnejše lastnike gozdov v 14 območjih.
»Ponosni smo, da nam je v teh letih uspelo doseči, da nas javnost doživlja kot strokovno svetovalno službo, ki ni namenjena prisiljeva-nju ljudi na red, ampak svetovanju, strokovnemu usmerjanju nege in sečnje v gozdovih, povečevanju kakovosti in donosnosti gozdov, kar pa ne bi bilo mogoče brez odprtosti gozdov. Ta je postala zadovoljiva z gradnjo novih vlak - spravilnih poti za traktorje, ki jih je za 164 kilometrov, in rekonstrukcijo starih v skupni dolžini 25 kilometrov, kar je izreden dosežek. Izpostavil bi primer dobre prakse povezovanja lastnikov gozdov, to je skupno gradnjo traktorske vlake v Hromski grabi v občini Majšperk, s katero se je odprlo 13,6 hektarja gozda. Po terenskem ogledu in pripravi elaborata vlak nam je uspelo povezati trinajst lastnikov oziroma solastnikov gozdov, ki so skupaj financirali izgradnjo 800 metrov vlak,« sklene Erčevič.
Senka Dreu
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 21. maja 2019
Videm • V Strmcu pri Leskovcu nastajajo unikatni volneni izdelki
Iz Haloz tudi na Novo Zelandijo
Ovčereja je v Halozah vse bolj razširjena. Volno kmetje večinoma uporabijo kot zastirke, Erna in Bojan Korošec iz Strmca pri Leskovcu pa sta prepričana, daje je (vsaj tiste najkvalitetnejše) za to škoda.
Pred dvanajstimi leti sta kupila kmetijo v Halozah - ona iz Frama, on Ptujčan. Ker je bilo travnike na dvanajst hektarjev veliki posesti, deloma tudi precej zaraščeni, težko kositi, sta si omislila ovce, te pa je treba dvakrat letno ostriči. Najprej nista vedela, kam bi z volno, potem pa sta jo začela prati, poiskala sta mojstra, ki jo je omikal. Erna je začela volno presti na kolovratu, tkati na statvah, plesti, kvač-kati, vesti in polstiti ... Vse odtlej v edinem pletilstvu v Halozah pod blagovno znamko Koštrun nastajajo puloverji, brezrokavniki, plašči, ponči, rute, šali, klobuki, copati, torbe, razni etuiji itd., tu in tam celo nakit.
»Po stroki sem tekstilni tehnik, že od nekdaj sem si želela nekaj delati na roke. Nekaj znanja sem sicer imela, a sem se morala pletenja, tkanja in drugih tehnik naučiti sama, s pomočjo knjig,« je povedala Erna. Kmalu se je v ročnem ustvarjanju tako izmojstrila, da je pridobila certifikat domače in umetnostne obrti.
Erna Korošec kreativno kombinira različna tradicionalna ročna dela in tehnike.
Pri svojem delu uporablja predvsem volno ovc jezersko-solčavske pasme, je povedala: »Sploh starejši imajo odpor ali zakoreninjene pomisleke o volni, češ da pika. Zaradi občutljivosti kože, pa tudi zaradi lažjega pranja in vzdrževanja iz-
Ste vedeli, da volne sploh ni treba prati?
Erna Korošec je opomnila, da ljudje do volne še vedno gojijo številne predsodke - tudi tega, dajo lahko nosimo le v hladnem vremenu: »Volna diha, s tem izloča vonje in se čisti sama. Sčasoma se zato na njej naredijo majhne mucke, kijih samo postrižemo. Sicer pa lahko volnene izdelke na deževen dan obesimo zunaj in bo povsem enako, kot če bi jih oprali. Še bolje je volnene izdelke pozimi razgrniti po snegu, da zamrznejo, potem pa jih notri odtaliti in posušiti. Volna se mora zračiti, daje ne napadejo molji, sušiti pa se ne sme predolgo, da ne postane sivkasta.«
Bi ugotovili, da gre za volneni izdelek?
Erna in Bojan Korošec
delkov domačo volno mešam tudi z bolj fino merino volno, alpako, svilo, bombažem ali lanom. Vendar pa izdelka brez ovčje volne pri meni ni; domača volna gre čez celo mojo kolekcijo.«
Nihče več ne ve, kako so videti statve
Erna in Bojan svoje izdelke ponujata na številnih sejmih po državi. »Na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju tri leta nisva prodala niti enega samcatega izdelka. Četrto leto pa naenkrat 'bum',« je povedal Bojan. Zdaj je povpraševanje tolikšno, da ga ne dohajata več. Izdelkov, ki so šli skozi njune roke, preštela sicer nista, sta pa zagotovila, da so šli po vsem svetu. Zgo-
SOTŽSssBb S
Foto: EM
dilo se je tudi že, da so ju v Strmcu obiskale njune stranke iz daljne Amerike ali Nove Zelandije, saj so si zaželele še kakšen izdelek .
Erni je žal, da stare, tradicionalne obrti počasi izumirajo: »Nihče več ne ve, kako so videti statve, kako nastane nit, kako se tke. Sem edina prijavljena rokodelka v Halozah, tudi zaradi zapletene zakonodaje.« Dodala je, da mladih ročna dela ne zanimajo preveč: »Za to je potrebna vztrajnost, vsi pa bi delali bolj enostavne stvari in na hitro. Mogoče pa se bo čez čas le našel kdo, ki bo v tem videl priložnost, četudi v Halozah to ni tradicija (so pa nekoč tu tkali lan). Škoda, da sem edina. Ena lastovka, pravijo, še ne prinese pomladi.« Morda pa le?
Eva Milošič
Ormož • Vinarska družba Puklavec Family Wines investira v Severni Makedoniji
Prleškega vinarja mikajo rdeča vina
V prenovo vinske kleti v Negotinu so pri Puklavec Family Wines vložili kar 1,6 milijona evrov.
Vinska klet v makedonskem Negotinu je po novem v slovenskih rokah. Prevzela jo je namreč ormo-ško-ljutomerska vinarska družba Puklavec Family Wines in v njeno prenovo vložila 1,6 milijona evrov, kar velja za eno največjih letošnjih slovenskih investicij v tujini. Družba
Puklavec se je že pred časom povezala z vinogradniki Severne Makedonije, da bi svojo ponudbo razširila še na njihova odlična rdeča vina iz vinogradniškega območja Tikveš, ki ponujajo odlične pogoje za proizvodnjo vrhunskih vin, saj so poletja suha, topla in dolga, zime relativno
hladne, vinogradniške površine pa gričevnate na nadmorski višini od 250 do 400 metrov. Ob odprtju kleti je lastnik prleškega vinskega giganta Vladimir Puklavec napovedal, da s tem naložb v Severni Makedoniji še ni konec. Vinska klet v Negotinu, njene otvoritve sta se udeležila tudi
kmetijska ministrica Aleksandra Pivec in njen makedonski kolega Ljupče Nikolovski, omogoča letno proizvodnjo 300.000 litrov vina, ki ga na 45 hektarjih vinogradniških površin pridelujejo iz sort kabernet sovinjon, merlot in vranac.
SD
Haloze • Testno ocenjevanje izdelkov s suhih travišč
Želite brezplačna strokovna priporočila za izboljšanje svojih izdelkov?
Sušeno sadje, žganja, marmelade, kompoti, med, suhe salame, mlečni napitki in skuta, pa tudi kozmetika, igrače, glasbila, mizarski in drugi izdelki s haloških suhih travišč in travniških sadovnjakov naj bi kmalu dobili svojo kolektivno blagovno znamko.
- , , =3!
-Foto: ČG
Zavod RS za varstvo narave, podjetje ProVITAL, Podeželsko razvojno jedro Halo in Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj bodo v okviru projekta Življenje traviščem pripravili brezplačno testno ocenjevanje izdelkov s haloških suhih travišč in travniških sadovnjakov. V sredo, 29. maja, ob 15. uri bodo v stari večnamenski dvorani v Cirkulanah ocenjevali izdelke iz sadja, zelišč in medu, izdelke iz čebeljih pridelkov ter rokodelske izdelke in izdelke unikatnega ali industrijskega oblikovanja. Dan zatem, 30. maja, bodo ob 16. uri v večnamenski dvorani v Žetalah ocenjevali še suhomesne in mlečne izdelke.
Na ocenjevanje se lahko prijavijo vsi, ki različne izdelke izdelujejo zase ali za prodajo (torej imajo registrirano dejavnost) in imajo sedež na razširjenem območju Haloz. Vpoštev pridejo izbrana (torej ne nujno vsa) naselja v občinah Cirkulane, Majšperk, Makole, Podlehnik, Poljčane, Rogaška Slatina, Rogatec, Videm, Zavrč in Žetale. Sodelujoče kmetije morajo biti pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vpisane v register kmetijskih gospodarstev.
Sodelovanje na ocenjevanju je treba do 24. maja najaviti na elektronskem naslovu barbara.stajner@kgz-ptuj.si ali na telefonski številki 02 749 3638, podrobnejše informacije so objavljene na spletni strani www.travisca.haloze.org. Po en izvod vsakega izdelka bo treba oddati na dan ocenjevanja.
Pri ocenjevanju bodo izdelki šifrirani, ocenjevalna komisija bo za vse ocenjene vzorce podala strokovne komentarje in priporočila za izboljšanje izdelkov. Organizatorji ocenjevanja so povedali še: »Testno ocenjevanje izvajamo, da bi dvignili kakovost lokalnih haloških izdelkov in da se identificirajo izdelki, ki jih kmetije v Halozah že izdelujejo in ponujajo ter so potencialni za vključitev v kolektivno blagovno znamko s suhih travišč.«
Eva Milošič
Zavrč • Sanacija plazu Turški Vrh-Kristovič
Dela bodo končana do
sredine julija
Cesta Turški Vrh-Kristovič bo zaradi sanacije plazu do 10. junija povsem zaprta za promet, obvoz je označen.
Plaz bo za 121.475 evrov saniralo mariborsko podjetje H. S. nizke gradnje. Od omenjenega zneska bo 80.719 evrov primaknilo Ministrstva za okolje in prostor, preostanek bo plačala Občina. Dela so se začela 7. maja, po pogodbi se bodo morala zaključiti v roku 70 dni, torej najkasneje do sredine julija.
Na Občini Zavrč so povedali, da se je plaz pod javno potjo Turški Vrh-Kristovič sprožil v močnem deževju decembra 2017: »Gre za nestabilno področje, ki se premika ob vznožju prehoda ravninskega dela ceste v klanec.« Razložili so, da bi bila v primeru širitve plazu ogrožena tako cesta kot vinograd na daljšem odseku: »Nestabilno je tudi pobočje travnika - v dolžini okoli 80 do 90 metrov in v širini okoli 30 do 60 metrov. Plaz se bo zato saniral z dvema stabilnostnima rebroma, založenima z masivnimi skalami v suho. Celotno območje bo drenirano in ustrezno urejeno odvodnjavanje, obnovila se bo tudi cesta.« Opomnili so, da v završki občini kar nekaj plazov na sanacijo še čaka: »Je pa vse odvisno od pridobitve finančnih sredstev.« (EM)
Foto: CG
Foto: EM
torek • 21. maja 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Ptuj • Podravje na moji dlani - morje in planine na vsaki dlani
„Vsak otrok ima pravico doživeti nekaj lepega!"
Družba Radio-Tednik Ptuj je skupaj z Rotary klubom Ptuj in Rotaract klubom Ptuj, Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje in društvom Eleja ter podjetji, ki pišejo uspešno zgodbo družbene odgovornosti: Inplanom, Perutnino Ptuj, Gastrojem, Gorenjem Surovino, Hervisom iz Qlan-die, restavracijo El-Poncho, Kreal inženiringom, picerijo Andiamo, povabila na nepozabno celodnevno prireditev druženja in zabave, dobrodelno prireditev za otroke Spodnjega Podravja.
Kdor je v soboto, 18. maja, ni obiskal v živo, potekala je pred nakupovalnim centrom Qlandia, jo je lahko spremljal preko valov Radia Ptuj, svoj prostovoljni prispevek za letovanje otrok pa daroval preko SMS: prijatelj5 na 1919.
Obiskovalci so uživali v ponujenih dobrotah, zabavi in druženju, ki so ga obogatili tudi nastopi uspešnih pevcev projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Premierno pa sta svojo pesem predstavili zmagovalki 4. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo: Naja Fridl Dotakni se me in Kiara Šegula Kaj je sreča. Občinstvo je bilo navdušeno. Pridružila pa se je tudi Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladina Ljubljana Moste - Polje, ki bo na podlagi zbranih sredstev peljala en avtobus otrok iz Spodnjega Podravja za en teden na morje ali v planine. „Vesela sem, da smo ponovno skupaj, ker skupaj lahko naredimo nekaj dobrega. Otroci iz Spodnjega Podravja so v našem projektu Botrstva že vključeni. Veliko jih je, tudi v verigi družin, v verigi dobrin družin, kjer nudimo celostno podporo in pomoč. Tokrat pa se je družba Radio-Tednik Ptuj, s skupaj z ljudmi dobre volje iz podjetij in dobrodelnih organizacij, odločila, da zbira sredstva za cel avtobus otrok, ki jih bomo peljali v Zambratijo, Kranjsko Goro in v tujino, kot na neke vrste potovanje. Vsak otrok ima pravico doživeti nekaj lepega, vsaj v času počitnic. S tem jih tudi enačimo med seboj. Nekateri imajo to priložnost, nekateri ne. Tistim, ki je nimajo, moramo to lepo doživetje tudi omogočiti. Iskrena hvala vsakemu, ki je obiskal to lepo prireditev in daroval ter s tem pomagal otrokom do novih doživetij," je povedala. Čarobne trenutke dobrodelne sobotne
www.tednik.si
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami
na spletu
z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!

Otroci so uživali na napihljivih igralih El-Poncha.
Več kot tisoč palačink je bilo podeljenih med obiskovalce. Maso za peko so v Gastroju umešali iz 40 litrov mleka, 400 jajc, 25 kg moke, 2 kg sladkorja in nekaj litrov radenske. Poskrbeli pa so tudi za strokovno pomoč pri peki, pri kateri so se odlično izkazali Člani Rotary kluba Ptuj in Rotaracta Ptuj. Največ so jih namazali z marmelado, manj pa s čokoladnim premazom.
Štajerski TEDNIK
prireditve je pomagal ustvarjati tudi čarodej Avgustino, za posebno navdušenje pa so poskrbeli tudi padalci Aerokluba Ptuj, ki so doskočili v čarobni grad. Pri postavitvi in ureditvi prazničnega prizorišča pa so pomagali tudi v Javnih službah Ptuj, Komunalnem podjetju Ptuj in občini Hajdina. Organizatorji pa se zahvaljujejo tudi piceriji Andiamo.
V soboto, 18. maja, je bila spletena še ena uspešna zgodba dobrih ljudi, ki bo prinesla veselje in radost v mlade oči v družine, ki sicer svojih otrok ne bi mogle razveseliti s počitnicami na morju oz. v planinah. Vsi, ki so jo sestavili že prvič, jo želijo nadaljevati tudi v prihodnje. Postala naj bi tradicionalna, je povedal direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak, saj je želja vseh, da bi letovanje otrok na morju ali v planinah v naslednjih letih omogočili še večjemu številu otrok iz socialno šibkih družin iz Spodnjega Podravja. Skupaj namreč zmoremo veliko, narisati srečo na obrazu mladim in starejšim, vsem, ki potrebujejo našo pomoč! Družba Radio-Tednik Ptuj se zahvaljuje vsem, ki so še enkrat pokazali svojo neizmerno tenkočutnost. Rotary klub Ptuj je skupaj z družbo Radio Tednik Ptuj zbral 1.810 evrov gotovine, k temu pa bomo prišteli še znesek od SMS sporočil in izkupiček od zbranega odpadnega papirja.
MG
Gneča je bila tudi v delavnici poslikave obraza bratov Malek in društva Eleja. Zahvala našim sponzorjem:
INPLAN perutnina Ptuj
Naravni sladoled Stork, ki ga je ponujalo podjetje Trgovina in mediabar Inplan, je šel za med (na fotografiji), prav tako Perutnini izdelki za piknik.
surovina
^^F Gorenje Surovina d.o.o.
Kicreai „ Jk
Foto: MG
Foto: MG
Foto: MG
12 Štajerski
Izobraževanje in kultura
torek • 21. maja 2019
Gorišnica • Jubilej ženskega gasilskega pevskega zbora
Že 20 let nas pesem druži
S tem naslovom smo pevke Ženskega gasilskega pevskega zbora Gasilske zveze (GZ) Gorišnica pod vodstvom Katje Feguš začele svoj koncert ob 20-letnici delovanja.
Foto: Arhiv GZ
Na koncertu so nastopili številni gostje: Mešani pevski zbor PGD Zbure, ŽPZ GZ Ormož, tamburaška sekcija domačega društva, korepe-titorka Darja Žganec Horvat ter solistka Tina Pečar Laznik.
Pevke so se s svojim programom vrnile v 20-letno zgodovino, predstavile sodobni čas in suvereno odpele svoj repertoar pesmi. Bilo je prijetno, veselo in lepo. Zbor je ob obletnici prejel plaketo GZ Slovenije ter številne pohvale in lepe želje.
Prisotni so bili pomembni predstavniki Gasilske zveze Slovenije: Janez Lipovnik (predsednik podravske regije), Tone Koren (nekdanji predsednik GZ Slovenije), Jože Bratuša (predsednik sveta veteranov podravske regije), Dejan Jurkovič (predsednik GZ Ormož), Stanislav Vojsk (predsednik GZ Gorišnica) in Davorin Kelenc (poveljnik GZ Go-rišnica), podžupan občine Jože Petek ... Koncerta so se udeležili še številni drugi, tudi nekdanje pevke, zborovodje itd.
Danica Ambrož
Ptuj • Zanimiv dan na OŠ Olge Meglič
Obisk naših prijateljev iz Koprivnice
Sredi aprila je bila za nas, učence 5. a, in celotno šolo prav poseben dan. Obiskali so nas mladi prijatelji iz pobratene Osnovne šole Duro Ester iz hrvaške Koprivnice skupaj z učiteljicama Biserko Knez in Majo Sinjeri ter knjižničarko Nikolino Sabolič.
V tem šolskem letu skupno sodelujemo v projektu Branje ne pozna meja/Čitanje ne poznaje granice. Ta projekt med šolama poteka že štiri leta. Njegovo bistvo je, da slovenski učenci preberejo delo hrvaškega avtorja, hrvaški pa delo slovenskega avtorja. Seveda pa so tu še drugi pomembni momenti, ki štejejo - spoznavanje mest, v katerih se naši šoli nahajata, prijetno druženje in ustvarjanje novih prijateljstev. Vrstniki iz Koprivnice so letos brali Čudežno bolho Megi in bernardi-nec Karli slovenske avtorice Dese Muck. Ob prihodu so nam predstavili, kaj vse so v projektu počeli. Knjigo so prebrali v slovenščini in jo ob pomoči knjižničarke Nikoline Sabolič prevedli v hrvaščino. Zgodbo so nam predstavili na različne načine (preko powerpointa, z igranimi prizori, s filmčkom ...). Prikazali so nam tudi, kaj vse so se naučili o pisateljici in našem mestu Ptuj. Zelo smo uživali ob predstavitvi lično izdelane slikanice učenca Matka Zainula Kurcinaka. Skozi pravljico »Koprivko u Ptuju«, ki govori o kurentu in liku iz Koprivnice, nam je mladi pisatelj in ilustrator pričaral mit o tem, zakaj imamo na Ptuju kurentovanje. Ob koncu svoje predstavitve so nas med drugim razveselili s čudovitimi knjižnimi kazalkami, ki so jih izdelali posebej za nas. Po njihovi predstavitvi je sledilo druženje. Najprej smo obiskali mladinski oddelek knjižnice Ivana Potrča Ptuj, kjer nas je prijazno sprejela pravljičarka Liljana Klemenčič. Nato smo se odpravili na ptujski grad, kjer so ob pogledih na naše mesto in razlagi izvedeli še več o njem. Dan je bil lep, sončen - kot nalašč za sklepanje novih prijateljstev in igro.
Veselimo se že ponovnega snidenja v začetku junija, ko se bomo odpravili skupaj z mentoricama knjižničarko Alenko Kandrič in razredničarko Simono Jakomini k njim in jim predstavili, kaj pa mi počnemo v projektu ob branju knjige hrvaškega avtorja Ratka Bjelčiča Mali dnevnik velike ljubezni.
Učenci 5.az mentoricama Alenko Kandrič in Simono Jakomini
Sankt Petersburg • Ptujski gledališčniki uspešni v Rusiji
Še ena dobra ocena za Mestno gledališče Ptuj
Ptujski gledališčniki so spisali še eno uspešno zgodbo. Med 23. in 21. aprilom so se z dvema vrhunskima koprodukcij-skima predstavama Naš razred in Stenica nadvse uspešno predstavili na festivalu Loft v Sankt Petersburgu.
S predstave Naš razred u Sankt Petersburgu, ki so jo vrhunski gledališki strokovnjaki ocenili kot dobro, narejeno z navdihom, z igralci, ki obvladajo svoj posel.
Foto: arhiv
Naš razred je nastal v koproduk-ciji s Prešernovim gledališčem iz Kranja in Mini teatrom iz Ljubljane, pod režisersko taktirko Nine Rajč Kranjac, ki je prejel kar tri Borštnikove nagrade, predstava Stenica v režiji Jerneja Lorencija pa je zmagala na tednu Slovenske drame v letu 2018, nagradila sta jo strokovna komisija in občinstvo.
Festival Loft je organiziral Teater na Vasylevsky, ki je lani septembra gostoval na Ptuju z izjemno gledališko predstavo. Na njem so se predstavili še gledališčniki iz Poljske, preostale Rusije, Estonije, Litve, Srbije in tudi Finske. Kljub temu da Loft nima tekmovalne narave, ga je spremljala strokovna žirija vrhunskih gledaliških strokovnjakov, ki je na koncu na tiskovni konferenci ptujski koprodukcijski predstavi ocenila kot najzanimivejši del festivala, in to kljub temu, da so obe predstavi odigrali v dokaj improviziranih razmerah, ker se je kamion z vso scenografijo in kostumi zataknil na litovsko-ruski meji. Tako so ju morali odigrati brez izvirne scenografije in kostumografije. „Oba dneva v Sankt Petersburgu smo tako preživeli v napeti akciji,
ker smo po gledališčih in povsod drugje, kjer je bilo to možno, izbirali in kupovali vse potrebno, da smo lahko izpeljali predstavi. Gostovanje pa ni bilo pomembno samo v gledališkem pomenu, navezali smo tudi številne stike z drugimi gledališči. Že letos poleti nas bodo tako obiskali njihovi selektorji, ogledali si bodo naše poletne festivale. Prihodnje leto pa se obeta gostovanje
naše skupne predstave, Arsane in MG Ptuj, Tango Story v Sankt Petersburgu. Predvidene so najmanj tri predstave, najeminentnejša bo zagotovo v State Academic Capel-la, najstarejši ruski glasbeni instituciji. Ob našem gostovanju bomo organizirali tudi predstavitev Ptuja, obogateno z razstavo likovnih del ptujskih likovnih umetnikov," je povedal direktor MG Ptuj Peter
Srpčič, ki je ob tem še napovedal tudi več skupnega sodelovanja z Arsano.
Od 19. do 23. junija pa MG Ptuj skupaj z Arsano vabi na ogled štirih vrhunskih predstav, komedij (Burologija, Cucki, I love Njofra in Art) v okviru Gledališkega poletja 2019, na dvorišču minoritskega samostana.
MG
Ptuj • Promocija učenja
Parada učenja
V17 krajih po vsej državi je v sredo potekala vseslovenska Parada učenja. Na Ptuju so se predstavili številni udeleženci z raznolikim znanji in veščinami.
V tednu vseživljenjskega učenja se je Ljudska univerza Ptuj pridružila projektu Parada učenja. Gre za kampanjo na področju izobraževanja in učenja. Izvaja se že od leta 1996, letos je 17 nosilcev, ki so bili izbrani na razpisu Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Med mesti, polnimi znanja, je bil tudi Ptuj. Dominikanski samostan je pokal po šivih. Predstavile so se številne šole, organizacije in društva s pestrim in raznolikim programom. Stojnice, delavnice, nastopi, mul-
Dominikanski samostan je v sredo pokal po šivih od znanja.
timedijske predstavitve, strokovni dogodki, na katerih so sodelovale različne generacije, vse skupaj z namenom promocije učenja.
„Ljudska univerza Ptuj promovi-ra vseživljenjsko učenje, vsak med nami pa si to predstavlja drugače. Za nekatere je to pridobivanje formalne izobrazbe, za druge aktivno udejstvovanje nasploh. Razlikujemo se po marsičem, nekateri se izobražujejo iz osebnih razlogov, drugi zaradi poklicnih razlogov. Ne glede na te razlike je pomembno le to, da se pomena učenja zavedamo vsi," pravi Mojca Volk, direktorica Ljudske univerze Ptuj.
Da se učimo vse življenje, na vseh področjih, je poudarila tudi županja MO Ptuj Nuška Gajšek. Na Ptuju so to dokazali z zelo barvito strukturo zavodov, društev, šol in drugih udeležencev parade.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Sankt Peterburg, Ptuj • Mednarodna astronomska olimpijada
Tomaž osvojil srebrno medaljo
Tomaž Holc, učenec OŠ Breg, dosega res neverjetne rezultate na različnih področjih.
Januarja letos se je Tomaž odpravil v Mursko Soboto, kjer je potekalo državno tekmovanje iz astronomije.
Po izjemnem uspehu je bil povabljen na 26. Sanktpeterburško olim-pijado. Olimpijada poteka v treh krogih. V prvem oziroma izbirnem krogu učenci rešujejo pet nalog, ki jih nato sodniki ovrednotijo ter najboljše reševalce nalog povabijo v drugi krog. Ta del tekmovanja se izvede istočasno na vseh tekmova-liščih po vsem svetu, kjer preverjajo tekmovalčevo poznavanje teorije. Tudi te naloge zahtevajo izjemen talent in sposobnost pri reševanju
astronomskih problemov. Le peščico najboljših na svetu povabijo v najtežji krog. V tem delu se rešuje le ena široko zastavljena naloga. Tudi tej nalogi je bil Tomaž kos. Ker se je tudi v tem delu tekmovanja odlično odrezal, je bila naloga ovrednotena z vsemi možnimi točkami. (Le dva tekmovalca izmed vseh sta jo rešila v celoti in eden od njiju je bil Tomaž Holc.) Po vseh treh krogih je Tomaž prejel srebrno medaljo na 26. Sank-tpeterburški astronomski olimpija-di za leto 2019. Čestitke Tomažu in njegovi mentorici, Petri Lešnik.
Ema Vrbnjakin Tia Zmazek, 7. B
Foto: PL
Motokros
Gajserju drugič letos dvoboj s Cairolijem
Stran 14
Rokomet
Ptujčanke potrdile končno 7. mesto v državi
Stran 14
Nogomet
Bravo na poti v 1. ligo preskočil še Dravo
Stran 15
Rokomet
Pomlajeni Ormožani nadigrali Hrastničane
Stran 15
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí
RADIOPTUJ
tut áptetec
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 34. krog
Krčane tudi teoretično poslali v 2. ligo
Krško - Aluminij 1:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Vrbanec (32.), 0:2 Maloku (38.), 1:2 Volaš (53.), 1:3 Ma-rinšek (89.)
KRŠKO: Frelih, Štefulj, Cetina (od 46. Ilič), Zakrajšek, Volarič, Peric (od 63. Sokler), Ogrinec, Da Silva, Kor-dic, Volaš, Vukušic (od 64. Vekič). Trener: Andrej Panadic.
ALUMINIJ: Janžekovič, Krajnc, Amuzie, Kontek, Martinovic, Vrbanec, Muminovic, Horvat, Štor (od 60. Marinšek), Maloku (od 74. Ko-blar), Matjašič (od 68. Bosilj). Trener: Oliver Bogatinov.
Krško je ekipa, proti kateri so v tej sezoni Kidričani osvojili največ točk - z nedeljsko zmago skupaj kar 10. Z zadnjo so Krčane po štirih sezonah tudi uradno poslali v 2. ligo, saj nimajo več niti teoretičnih možnosti, da bi ujeli Gorico. Šumarji so se na drugi strani utrdili na 6. mestu.
Ker so Krčani iskali zadnjo možnost za ohranitev prvoligaškega statusa, so Kidričani pričakovali težko tekmo. Domačini so na začetku res poskušali več kot gostje, najbližje zadetku pa so bili v 26. minuti. Takrat je Ante Vukušic žogo spretno popeljal čez polovico igrišča, nato pa sprožil močan strel s strani, ki ga je pokriti Janžekovič komaj ubranil, žoga se je že kotalila proti prazni mreži, ko jo je na golo-vi črti v zadnjem trenutku izbil Ilija Martinovic.
Kar ni uspelo domačim varovancem Andreja Panadica, je v 32. minuti gostom. Horvat je z dolgo podajo našel Maloka, ta je v sredini lepo opazil Matica Vrbanca, ki je z močnim strelom pod prečko zadel v polno - 0:1.
Štiri minute kasneje bi Krčani lahko izenačili, a je Volaš slabo streljal iz bližine. To so znova kaznovali gostje: kapetan Vrbanec je žogo v lepem loku poslal čez zadnjo domačo linijo, Jure Matjašič jo je z glavo poslal mimo vratarja Freliha, Maloku pa jo je samo še potisnil v prazno mrežo - 0:2.
V 2. polčasu je bilo mogoče pričakovati popolno ofenzivo domačinov, ki je kmalu obrodila sadove: po podaji aktivnega Štefulja je zadel Dalibor Volaš - 1:2. Pritisk so domačini večinoma izvajali preko podaj s strani, v 77. minuti pa so
1. SNL, 35. krog: Gorica - Aluminij, v sredo, 22. 5., ob 16.55 v Novi Gorici.
Dosedanje medsebojne tekme v sezoni:
8. krog: Aluminij - Gorica 0:0;
17. krog: Gorica - Aluminij 0:1 (0:0); Tahiraj;
26. krog: Aluminij - Gorica 3:1 (1:0); Štor 2, Muminovic; Velikonja.
Foto: Jurij Kodrun/ m24.si
Nogometaši Aluminija so Krčane ugnali še tretjič v sezoni, skupno pa je to zanje 13. zmaga. Na fotografiji je kapetan Matic Vrbanec.
bili tik pred izenačenjem, saj je branilec Tomaž Zakrajšek z glavo poslal žogo v prečko. Dve minuti kasneje je po strelu Vukušica fantastično posredoval Janžekovič in žogo odbil v kot.
V vmesnem času je Bogatinov opravil tri menjave, v igro so namesto napadalcev Štora, Matjašiča in Maloka vstopili Nik Marinšek, David Flakus Bosilj in Luka Koblar. Dva izmed njih sta sodelovala pri zadnjem golu na tekmi: Krajnc je z natančno podajo v napad poslal Flakusa Bosi-lja, ta je imenitno podal do osamljenega Marinška, ki je z bližine mimo Freliha zadel v polno - 1:3. Za Nika je bil to prvi gol v letošnji sezoni.
„Zmage sem seveda zelo vesel, saj se je jasno videlo, da je bila tekma zelo zahtevna. Fantje so v veliki želji po zmagi nekoliko 'pregoreli', dinamika je bila precej slaba, a so vseeno zmogli dovolj moči in koncentracije, da so vknjižili tri točke. Upam, da smo s tem potrdili končno 6. mesto," je po tekmi dejal trener Aluminija Oliver Bogatinov.
Do konca sezone čakata prvo-ligaše le še dva kroga, v sredo se bodo Kidričani ob 16.55 merili z Gorico v gosteh, v soboto pa ob 17.55 sledi domači zaključek s tekmo proti Olimpiji.
M
pRVALiGA TelekomSIovenije
Velik korak Mure proti Evropi
Le še dva kroga sta ostala do konca sezone 2018/19, odpadli pa sta novi dve neznanki, tokrat v spodnjem delu lestvice. Krško je novi drugoligaš, v dodatne kvalifikacije za obstanek pa se podaja ekipa Gorice, ki ima za Triglavom nenadomestljiv zaostanek sedmih točk.
Edina neznanka ostaja 4. mesto, za katero sta še vedno dva kandidata, Mura in Celje. Muraši so bili tokrat premočni za Goričane, Maroša je v prvem polčasu v razmiku nekaj minut poskrbel za vodstvo, zaključni juriš varovancev Anteja Šimundže pa je z zadetkom kronal Jon Šporn! Ta je še jeseni nosil kapetanski trak Drave, v soboto pa je prvi nastop v dresu Mure zaokrožil na najlepši možni način - z golom.
Celjani so imeli težje delo v Domžalah, med vratnici pa je prvič v spomladanskem delu stopil Matjaž Rozman. Ta je svojo mrežo ohranil nedotaknjeno vse do zaključka dvoboja, ko ga je po zanimivi izvedbi 11-metrovke (Ibričica je namesto strela podal) premagal Nicholson.
Maribor je pred svojimi navijači začel silovito (zadetek v 14. sekundi), na koncu pa se je s Triglavom razšel z remijem. Kranjčanom točka veliko pomeni, saj so na 8. mestu sedaj varni in so si že zagotovili obstanek.
Olimpija je brez Roka Kronavetra (napovedal je slovo od Olimpije, najverjetnejša opcija je Maribor) zmagala v Velenju in zaustavila lep niz Rudarja, ki ni izgubil na štirih tekmah (3 zmage in remi).
REZULTATI 34. KROGA:
Krško - Aluminij 1:3 (0:2);
Maribor - Triglav 3:3 (1:1); strelci: 1:0 Mešanovic (1.), 1:1 Arh Česen (22.), 1:2 Tijanic (46.), 2:2 Zahovic (49., z 11 m), 3:2 Zahovic (68.), 3:3 Majcen (85.);
Rudar - Olimpija 1:2 (1:0); strelca: 1:0 Tučic (25.), 1:1 Cekici (52.), 1:2 Cekici (76.);
Mura - Gorica 3:0 (2:0); strelci: 1:0 Maroša (27.), 2:0 Maroša (30.), 3:0 Šporn (90.);
Domžale - Celje 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Vizinger (24.), 1:1 Nicholson (85.).
1.	MARIBOR
2.	OLIMPIJA
3.	DOMŽALE
4.	MURA
5.	CELJE
6.	ALUMINIJ
7.	RUDAR
8.	TRIGLAV
9.	GORICA
10.	KRŠKO
34 34 34 34 34 34 34 34 34 34
22 19 16 13 12 13 11 10 7 4
9 9 9 12 12
5
6 6 9 9
3 6 9 9 10 16
17
18 18 21
79:32 72:46 70:45 52:35 44:48 49:53 46:71 48:77 42:59 26:61
75 66 57 51 48 44 39 37 30 21 JM
2. SNL: Dravi licenca NZS, zavrnjena Ankaranu
Komisija Nogometne zveze Slovenije za licenciranje je objavila rezultate licenčnega postopka za klube 2. SNL za sezono 2019/20. Na prvi stopnji je bilo uspešnih petnajst drugoligašev, med njimi tudi ptujska Drava. Vlogo za licenco so zavrnili le Ankaranu Hrvatinom.
„Primorski klub se lahko na odločitev licenčne komisije pritoži v zakonskem pritožbenem roku, se pa vodstvo NK Ankaran Hrvatini ne more pritožiti na odločitev disciplinskih organov Fife. Ti so NZS obvestili, da primorski klub v disciplinskem postopku zaradi dolga do enega izmed igralcev ni poravnal svojih obveznosti, zaradi česar so bile NK Ankaran Hrvatini odvzete tri točke v tekoči sezoni 2. SN L," so pojasnili pri NZS.
Nogomet • Naj nogometaš po izboru SPINS
Najboljši je... Rudi Požeg Vancaš!
Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (Spins) je na slovesnosti v Ljubljani podelil nagrade najboljšim nogometašem v sezoni. Za glavno nagrado je bil izbran vezist Celja Rudi Požeg Vancaš.
Prvi igralec grofov, ki je v pretekli sezoni de-bitiral v slovenski izbrani vrsti, je do nagrade prišel v izboru treh nominirancev, ki je vključeval še lanskega dobitnika nagrade za naj nogometaša Senijada Ibričiča iz Domžal in branilca Maribora Saša Ivkoviča.
Po oceni Spinsa se je 25-letni ofenzivni vezist v pretekli sezoni izstrelil med zvezdnike lige, pred nedavno poškodbo pa je bil tudi v igri za prvega strelca prvenstva.
Na letošnjem izboru, v katerem so ob igralcih in trenerjih državnega prvenstva prvič glasove prispevali tudi novinarji in splošna javnost, je za naj trenerja bil izbran trener Mure Ante Šimundža, za naj mladega nogometaša napadalec Maribora Jan Mlakar, za naj igralko prve ženske lige pa članica Beltincev Špela Kolbl.
Idealna enajsterica 1. slovenske lige:
vratar: Matko Obradovic (Mura);
branilci: Martin Milec, Saša Ivkovic 8oba Maribor), Klemen Šturm (Mura), Tilen Klemenčič (Domžale);
vezisti: Amir Derviševic (Maribor), Senijad Ibričic (Domžale), Rudi Požeg Vancaš (Celje);
Foto: Jurij Kodrun / m24.si
Rudi Požeg Vancaš (Celje) je bil izbran za najboljšega nogometaša slovenske prve lige v sezoni 2018/19.
napadalci: Jan Mlakar (Maribor), Rok Sirk (Mura), Luka Majcen (Triglav); trener: Ante Šimundža (Mura). Najboljši igralec 2. lige: Anel Hajric (Kalcer Radomlje).
Najboljši gol sezone: Dino Hotic (Maribor) -zadetek na tekmi proti Triglavu 2. septembra, ko je s približno 25 metrov z zavitim strelom
zadel levi zgornji kot vrat nasprotnika.
(Najboljši gol je izbrala izključno splošno javnost, medtem ko so preostale dobitnike nagrad izbirali tako igralci in trenerji prve lige, ki so prispevali 50-odstotni delež vseh glasov, novinarji in javnost pa so dodali po 25 odstotkov).
sta
14 Štajerski
Poslovna in druga sporočila	
torek • 21. maja 2019
Rokomet • NLB liga, Liga za obstanek, 7. krog
Rokomet • 1. A SRL (ž), od 5. do 9. mesta
Pomlajeni Ormož nadigral Dol Potrdile končno 7. mesto v državi
Jeruzalem - Dol Hrastnik 30:23 (17:15)
JERUZALEM: T. Balent (8 obramb), A. Zemljič (3 obrambe); D. Bogadi, A. Šoštarič 3, B. Čudič 8 (4), A. Munda, R. Žuran 9, B. Fergola 1, T. Šulek, J. Lukman 4, M. Niedorfer, D. Mesaric 3, Ž. Toplak 2, Ž. Ciglar, D. Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik.
IGRALEC TEKME: Rok Žuran (Jeruzalem Ormož).
Rokometaši Jeruzalema so šestič gostovali v Ljutomeru in dosegli četrto zmago (Gorenje, Celje, Krka, Dol Hrastnik) ob remiju z Ribnico in porazu z Mariborom. Tako Ormo-žani ostajajo v boju za končno 8. mesto, saj je mesto višje že oddano Trimu iz Trebnjega. Prav Trimo pa bo že v sredo, 22. maja, naslednji tekmec Ormožanov.
Trener Saša Prapotnik na tekmi proti Dolu Hrastniku ni mogel računati na skoraj celotno postavo. Zaradi poškodb so manjkali Tilen Kosi, Jure Kocbek, Dominik Ozmec, Tinček Hebar, Luka Voljč, Uroš Horvat, Gašper Hebar, Žan Firšt Šeruga in Gregor Ocvirk. Tako so ob izkušenih Bojanu Čudiču, Roku Žuranu, Danijelu Mesaricu, Tomislavu Balentu in Davidu Boga-diju priložnost za igro dobili domači mladinci in kadeti.
V 1. polčasu sta ormoški voz vodila Žuran s šestimi in Čudič s petimi zadetki. Gostje so bili vse do zaključka 1. polčasa za odtenek boljši in so večkrat vodili za dva zadetka. V zadnjih treh minutah prvega dela tekme so si gostje privoščili nekaj napak v napadu, kar so spretno, z „lahkimi goli", kaznovali igralci Jeruzalema. Gostiteljem je uspela serija 4:0 in v 30. minuti so povedli s 17:14. Največji dolžniki 1. polčasa
so bili vsi štirje vratarji, ki so skupaj zbrali le štiri obrambe (Balent 1, Zemljič 1; Nunčič 2, Seme 0).
V nadaljevanju precej boljša igra Jeruzalema v obrambi. Na ormoškem golu sta pomembno vlogo odigrala Balent (7 obramb v 2. polčasu) in Zemljič (2 obrambi v 2. polčasu). Na drugi strani je blestel Nunčič, ki se je na koncu zaustavil pri 11 obrambah in je preprečil še višji poraz svoje ekipe. Ormožani so v 2. polčasu konstantno višali prednost, ki je že znašala tudi devet zadetkov (30:21). Dobri igri Žurana, Čudiča in Balenta so se pridružili še mladi fantje, izmed katerih so se kar trije prvič vpisali med strelce v članski konkurenci. Jure Lukman (2002), ki je začel tekmo na desnem zunanjem, je srečanje končal pri štirih zadetkih, Žan Toplak (2001) je dodal dva, Blaž Fergola (2002) pa en zadetek.
Na koncu je ekipa Jeruzalema požela glasen aplavz svojih navijačev, ki so bili zadovoljni s predstavo predvsem v 2. polčasu, kjer se je četa trenerja Saše Prapotnika „raz-
NLB liga, od 1. do 6. mesta
7. KROG: Gorenje Velenje - Urbanscape Loka 32:22 (17:10), Maribor Branik - Celje Pivovarna Laško 28:28 (12:15), Riko Ribnica - Koper 2013 32:27 (20:12).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 7 5 2 0 50 (38)
2.	GORENJE VELENJE 7 6 0 1 46 (34)
3.	RIKO RIBNICA 7 5 1 1 45 (34)
4.	MARIBOR BRANIK 7 1 1 5 31 (28)
5.	KOPER 2013	7 1 0 6 29 (27)
6.	URBANSCAPE LOKA 7 1 0 6 24 (22)
Od 7. do 12. mesta
7. KROG: Dobova - Trimo Trebnje 37:37 (19:22), Jeruzalem Ormož -Dol TKI Hrastnik 30:23 (17:15), Krka - Sviš Ivančna Gorica 31:31 (14:15).
1.	TRIMO TREBNJE
2.	JERUZALEM ORMOŽ
3.	KRKA
4.	DOBOVA
5.	DOL TKI HRASTNIK
6.	SVIŠ IVANČNA G.
7	4 2 1
7	5 11
7	14 2
7	4 2 1
7	10 6
7	0 3 4
31 (20) 25 (14) 25 (19) 23 (12) 13 (11) 8 (5)
Jure Lukman, Jeruzalem: „Nisem pričakoval, da bom tekmo začel v prvi sedmerici, zato je bila trema, skoraj panika, ob prvem sodniškem žvižgu zelo prisotna. Vesel sem, da smo tudi mladi dobili igralne minute, ki nam bodo še kako prav prišle v prihodnosti. Zmaga je zaslužena, čeprav smo zaradi poškodb nastopili v zdesetkani postavi. Ponosen sem na svojo igro in igro svojih soigralcev. Ta dobra predstava bo vzpodbuda za marljivo delo še naprej."
Tadej Simončič, trener Hrastnika: „Ko je postalo jasno, da nimamo več možnosti za obstanek, treniramo slabše, kot bi bilo potrebno. Do 25. minute smo igrali dobro, nato pa storili dve, tri nepotrebne napake, kar je nasprotnik izkoristil in se odlepil na tri zadetke prednosti. Napake so v našo ekipo vnesle nemir, kar se je poznalo na izidu v 2. polčasu. Jeruzalem je nato rutinirano tekmo popeljal do konca. Nas zdaj čaka naloga, da sestavimo čim kakovostnejšo ekipo za prihodnjo sezono in se poskušamo znova vrniti v elitni razred."
letela" po igrišču. Sledita dve gostovanji v treh dneh: v sredo, 22. 5., gostovanje v Trebnjem in v petek, 24. 5., gostovanje v Novem mestu.
Uroš Krstič
ŽRK Ptuj - Ž.U.R.D Koper 25:24 (13:14)
ŽRK PTUJ: Peric, Varga, Kac, Kreft 4, Šauperl-Ilič 1(1), Bolcar 4, Skrinjar 4, Bedrač 2, Puž, Bezjak, Marčič, Korotaj 6(2), Kolenko 4(4), Luknjar. Trener: Ivan Hrupič.
SEDEMMETROVKE: ŽRK Ptuj 6/7, Ž.U.R.D Koper 2/2.
Ptujske rokometašice so za konec sezone v nedeljo gostile tekmice iz Primorske, ki so na lestvici mesto pred njimi. A so Ptujčanke zmogle zaključek opraviti z odliko, z zmago!
Prvi polčas je minil v izenačeni igri, rezultat je bil kar desetkrat poravnan. Domačinke so v 20. minuti povedle 10:7 in nato še 11:8, a je boljši zaključek uspel varovankam tre-
nerja Stojana Petrinja, ki so na odmor odšle z minimalno prednostjo.
Drugi del je imel nekoliko drugačen potek, saj je bilo izenačenj manj, ekipi sta gole dosegali v serijah. Domačinke so s serijo 4:0 povedle 17:15, nato še 18:16, čemur je sledila še močnejša serija gostij - 0:5 (18:21), pri čemer je Vanetina Panger dosegla štiri zadetke (na celotni tekmi osem).
Tekma je bila odločena v obdobju med 51. in 59. minuto, ko je domačinkam ob povečanem angažmaju v obrambi, odlični seriji obramb Andree Peric ter domiselni in hitri igri v napadu, uspela serija 7:1 (25:22). Gostjam je uspelo poraz do konca le še omiliti ...
V domači ekipi so štiri igralke dosegle po štiri zadetke iz igre (Kref-tova, Bolcarjeva, Skrinjarjeva in Ko-
rotajeva), Korotajeva in Kolenkova sta bili ob tem uspešni še pri strelih iz 7-metrovk.
V ligi za obstanek so varovanke trenerja Ivana Hrupiča osvojile 10 točk, kar je ob Koprčankah največ med vsemi ekipami! Vrstni red glede na točke, osvojene v končnici: Ptuj in Koper 10, Z'dežele 9, Ljubljana 6, Velenje 5. Končni vrstni red:
1.	KRIM MERCATOR 6 6 0 0 44 (32)
2.	ZELENE DOLINE ŽALEC 6 3 0 3 29 (23)
3.	KRKA	6 2 0 4 24 (20)
4.	MLINOTEST	6 1 0 5 23 (21)
5.	Z'DEZELE
6.	Z.U.R.D. KOPER
7.	PTUJ
8.	LJUBLJANA
9.VELENJE
8 4 1 3 25 (:
8 4	2	2
8 4	2	2
8 2	2	4
8 1	3	4
23 (13) 18 (8) 13 (7) 8 (3)
JM
Motokros • Dirka za VN Portugalske
Rokomet • 1. B SRL (m)
Gajserju drugič letos dvoboj s Cairolijem Sezono končali z zmago
22-letni Tim Gajser iz Pečk pri Ma-kolah je v Aguedi v razredu MXGP ugnal vso konkurenco in si kot najhitrejši v obeh vožnjah privozil svojo drugo letošnjo zmago. Njegov glavni tekmec Antonio Cairoli je bil drugi, kar pomeni, da je slovenski as razliko do 1. mesta v skupnem seštevku svetovnega prvenstva s 40 zmanjšal na 34 točk.
Po deževni in blatni Mantovi minuli konec tedna je tokrat najboljše motokrosiste sveta na zahodu Evrope pričakalo sončno vreme. 1630 metrov dolga proga v Aguedi je Timu Gajserju pisana na kožo, kar so
pokazali vsi treningi, kvalifikacije pa je končal za italijanskim veteranom.
Dve napaki Cairolija
V prvi vožnji je start že osmič v sezoni dobil Cairoli, vendar je dober začetek uspel tudi slovenskemu asu, ki se je že v prvem ovinku prebil na 2. mesto. Nato je kar nekaj krogov sledil Italijanu na varni razdalji sekunde ali dveh (podobno kot na dirki za VN Trentina), nato pa izkoristil eno redkih napak Italijana (ugasnil mu je motor) in 8 minut pred koncem švignil v vodstvo.
Rezultati dirke za VN Portugalske:
1. Tim Gajser	Slovenija	Honda	25	25	50
2. Antonio Cairoli	Italija	KTM	22	22	44
3. Arnaud Tonus	Švica	Yamaha	20	20	40
4. Clement Desalle	Belgija	Kawasaki	15	18	33
5. Jeremy Seewer	Švica	Yamaha	18	11	29
Skupni vrstni red	v SP (6/19):				
1. Antonio Cairoli	Italija	KTM	285		
2. Tim Gajser	Slovenija	Honda	251		
3. Gautier Paulin	Francija	Yamaha	197		
4. Clement Desalle	Belgija	Kawasaki	175		
5. Arminas Jasikonis	Litva	Husqvarna	166		
Tega do konca z natančno vožnjo ni več izpustil iz rok, čeprav je Cai-roli poskušal vse, da bi ga prehitel
Tim Gajser je na Portugalskem dosegel drugo zmago za veliko nagrado v sezoni.
... Kakšen je bil tempo v zaključku, najbolje pove podatek, da je Gajser v zadnjem krogu odpeljal najboljši čas prve vožnje.
»Po dokaj dobrem startu sem za Cairolijem iskal idealne linije. Nato sem izkoristil njegovo napako in se odpeljal mimo,« je dejal Gajser.
V drugi vožnji je najbolje startal Clement Desalle, za njim pa Cairoli, Tonus, Seewer in na petem mestu Gajser. Ni trajalo dolgo, ko sta Cairo-li in Gajser družno prehitela Desalla in se odpeljala naprej. Tudi v drugo je Italijan ob vztrajnem Gajserjevem zasledovanju storil napako (zdrs in manjši padec), ob Gajserju sta ga prehitela še Tonus in Seewer. Tim je znova v slogu velikih mojstrov zaključil dirko s prednostjo desetih sekund, Cairoli pa je z drzno vožnjo tudi v drugo osvojil 2. mesto. Na 3. mestu je v obeh vožnjah končal Švicar Arnaud Tonus.
Karavana svetovnega prvenstva se seli v Francijo, kjer bo na progi v Saint Jean d'Angelyu konec tedna na sporedu sedma dirka svetovnega prvenstva.
JM
Ajdovščina - Drava Ptuj 21:27 (12:15)
DRAVA PTUJ: Nikl, Reisman, Mlač-Černe, Gregorc, Grobelnik 8, Hrupič, Belec, Zupanc 4, Bedrač 2, Žunič 1, Bračič, Krasnič 2, S. Žuran, Sivka 8 (2). Trener: Vladimir Vujovic.
SEDEMMETROVKE: Ajdovščina 2/2, Drava Ptuj 2/2
IZKLJUČITVE: Ajdovščina 8 minut, Drava 0 minut
Odpisana Ajdovščina (že pred to tekmo so izpadli iz 1. B-lige) je šla na zadnji tekmi sezone »na polno« in je pred svojimi zvestimi ter bučnimi navijači igrala zavzeto do zadnje sekunde. Ptujčani, ki so domačine na prvi tekmi dobesedno razbili (35:18), so se tokrat morali bolj potruditi za zmago, vendar ta ni bila nikoli vprašljiva.
Trener Drave je tokrat dal več priložnosti za igro nekaterim posameznikom, ki na težjih tekmah niso veliko igrali in ti so v glavnem upravičili njegovo zaupanje. Jan Mlač - Černe je bil tako skozi celotno tekmo pomemben člen v obrambi 6-0, medtem ko sta v napadu več igrala Luka Reisman in Domen Krasnič, ob koncu tekme pa je nekaj minut zbral tudi Miha Nikl. Ob omenjenih sta se na začetku tekme izkazala z obrambami vratar Sandi Žuran in z realizacijo napadov Jan Sivka. Na njunih krilih je bilo ekspresno 4:0, a Ajdovci so v 20. minuti tekme izenačili na 9:9. Sledila je nova uspešna serija Drave 4:0, ki je polčas dobila s 15:12.
Med tekmo so Ptujčani nihali v obrambi 6-0 in tudi v napadu, v katerem so preizkušali določene nove
akcije. Nekaj se jim jih je izšlo po željah, nekaj pač ne . Kljub temu so neumorno polnili mrežo Primorcev in so sredi drugega dela prišli do prednosti šestih zadetkov (17:23), ki so jo obdržali do konca tekme. Tomaž Grobelnik in Jan Sivka sta dosegla po osem zadetkov.
Ptujčani so pred sezono precej spremenili igralski kader in start v novo sezono je nakazoval, da bodo konkurenčni v borbi za vrh 1. B-li-ge. A med sezono so doživeli nekaj nepričakovanih in nesrečnih porazov, predvsem pa so imeli veliko smole s poškodbami. Vse skupaj jih je na koncu popeljalo do 6. mesta, kar je glede na prikazano realna pozicija.
David Breznik
1. B SRL (m)
26. KROG: Rudar - Slovenj Gradec 2011 31:32, Herz Šmartno - Brežice 33:32, Mokerc-Kig - Škofljica Pekarna Pečjak 29:28, LL grosist Slovan - Pomurje 42:20, Krško - Radeče Papir nova 30:25, Ajdovščina
-	Drava Ptuj 21:27, Butan plin Izola
-	Črnomelj 30:25.
46 45 40 39 29 28 26 25 23 20 17 15 8 3
1. SLOVENJ GRADEC 2011 26		23	0	3
2. BUTAN PLIN IZOLA	26	22	1	3
3. LL GROSIST SLOVAN	26	19	2	5
4. KRŠKO	26	18	3	5
5. MOKERC - KIG	26	14	1	11
6. DRAVA PTUJ	26	12	4	10
7. RUDAR	26	11	4	11
8. HERZ ŠMARTNO	26	11	3	12
9. ŠKOFLJICA PEČJAK	26	10	3	13
10. RADEČE PAPIR NOVA	26	9	2	15
11. BREŽICE	26	7	3	16
12. ČRNOMELJ	26	5	5	16
13. AJDOVŠČINA	26	3	2	21
14. POMURJE	26	1	1	24
Foto: MXGP
torek m 21. maja 2019
Šport, rekreacija
Štajerski	1S
Nogomet m 2. SNL, 29. krog
Bravo na poti v 1. ligo preskočil še Dravo
Drava Dakinda Ptuj -AŠK Bravo 0:1 (o:o)
STRELEC: 0:1 Nukic'(82.).
DRAVA DAKINDA PTUJ: Hrastnik, Branilovic, Mate, Ivanov, Martic, Nelson, Rogina (od 67. Kukovec), N. Vajda (od 29. Zorko), Marciuš (od 85. J. Vajda), Rešek, Lovenjak. Trener: Andrej Kvas.
BRAVO: Gril, Kirm, Španja, Breka-lo, Zec (od 87. Žagar Knez), Žinko, Nukic, Agboyi, Dabro (od 89. Bajic), Krcic, Križan. Trener: Dejan Grabic.
RDEČI KARTON: Nelson (75.).
»Sezona je seveda v celoti uspešna. Začeli smo jo z mlado ekipo in željo, da izboljšamo lansko uvrstitev. Ko smo do premora držali priključek z vrhom, smo ji pozimi dodali nekaj izkušenih posameznikov in povišali cilje - želeli smo 1. ali 2. mesto. To nam je tudi uspelo, postaviti moramo le še piko na i,« je po tekmi na Ptuju razlagal trener Brava Dejan Grabic, ki se je s svojimi varovanci veselil velikega koraka k napredovanju v 1. ligo. S tribune je tekmo spremljal tudi ustanovitelj in častni predsednik, alfa in omega kluba, Darko Klarič.
Dravaši so se v zadnji tekmi v letošnji sezoni na Mestnem stadionu želeli od svojih navijačev posloviti z zmago, a so tokrat odigrali kanček slabše kot na zadnjih štirih tekmah in doživeli prvi poraz pod vodstvom Andreja Kvasa.
»Nekako se mi je danes zdelo, da nismo delovali tako kot na zadnjih štirih tekmah. Tretja tekma v zadnjih sedmih dneh je terjala svoj davek, vmesna pot v Koper je bila
mu, kar je Nukič izkoristil in s strelom po tleh zadel prazen gol - 0:1.
Ekipa Brava ima v svojih vrstah številne igralce s prvoligaškimi izkušnjami, zanje igrajo Andraž Kirm, Luka Žinko, Alen Krcič, Darko Zec, Mitja Križan, Ovbokha Agboyi ... Pred prvoligaškim izzivom pa tudi njih zagotovo čaka trdo delo...
V zadnjem krogu se bodo Ptujča-ni odpravili na gostovanje na Ravne k Fužinarju.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Žan Hrastnik (Drava Dakinda Ptuj) je bil eden boljših igralcev na igrišču, nekoliko nespretno je posredoval le v 82. minuti, ko so gostje tudi zadeli.
vseeno zelo naporna. S prvim polčasom nisem bil zadovoljen, drugi je bil boljši. Pokazali smo, da ima ta ekipa potencial,« je dejal Kvas.
V prvem polčasu je domačo ekipo z nekaj obrambami reševal zelo razpoloženi vratar Žan Hrastnik, predvsem se je izkazal v 35. minuti, ko je izjemno zaustavil strel Mitje Križana s približno petih metrov.
Drugi del se je začel zelo odprto z obeh strani, akcije so si sledile na eni in drugi strani. Odločilni trenutek tekme se je zgodil v 75. minuti, ko je sodnik Bojan Mertik v razmiku
dveh minut dvakrat pokazal rumeni karton Nelsonu. Posledično je sledila izključitev ... »Nelson je po mojem mnenju prehitro prejel rdeči karton, a sodniška je vedno zadnja. Pri drugem kartonu se je enostavno obrnil in zagrabil, nobene namere ni bilo po kontaktu s tekmecem, kaj šele po udarcu,« je situacijo videl Kvas.
Številčno prednost so izkušeni gostje unovčili v 82. minuti, ko je Mustafa Nukic prejel dolgo podajo na polovici Drave, vratar Hrastnik je nekoliko prehitro stekel proti nje-
Anton Rogina, Drava: »Bravo je igral nekoliko rezervirano in potrpežljivo čakal na naše napake. Kljub naši slabši igri v prvem polčasu smo imeli nekaj priložnosti, po boljšem nadaljevanju pa nas je 'presekal' rdeči karton Nelsona. Bravo je z rahlo pobudo srečno zabil gol, lahko jim samo čestitamo za zmago.«
Dejan Grabic, trener AŠK Bravo: »Zmaga na Ptuju je izjemno pomembna zaradi tega, ker sedaj sami odločamo o naslovu prvaka; že točka proti Ankaranu nam zagotavlja vstopnico za prvo ligo. Zmaga z Dravo je bila tako težko prigarana, da to težko opišem: nekateri fantje so bili res na robu svojih fizičnih zmogljivosti. Pokazali smo, da smo čvrsta skupina, ki ve, kako odigrati takšno tekmo. Drava me je po vseh teh menjavah trenerjev in igralcev izjemno pozitivno presenetila - zagotovo spada med najboljše ekipe v ligi.«
Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj
Bukovci bližje Cirkulanam
3. SNL
REZULTATI 25. KROGA: Tehnotim Pesnica - Zreče 0:4 (0:0), Pohorje -Dravinja 2:7 (0:1), Kety emmi Bistrica - Šmartno 1928 2:1 (1:0), Dravograd - Videm 3:0 (1:0). Prosta je bila ekipa Šampion.
1.	DRAVOGRAD
2.	DRAVINJA
3.	VIDEM
4.	KETY E. BISTRICA
5.	ŠMARTNO 1928
6.	ZREČE
7.	ŠAMPION
8.	TEHNOTIM PESNICA 23
9.	POHORJE	23
10.	MONS CLAUDIUS 9
24 23 23 23
23
24 23
1B 0 12 4 12 3 11 4 11 3 10 B 10 4 5 4 4 2 2 2
8 57:47	48
7	49:41	40
8	42:27	39
8	40:24	37
9	49:42	3B
8	3B:34	3B
9	44:33	34 14 22:55	19 17 40:71	14 5 11:1B	8
Dravograd - Videm 3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Kogelnik (30.), 2:0 Adomako (75.), 3:0 Rožej (78.).
VIDEM: Klasinc, Antolic, Plajnšek, Zdovc, Kostanjevec, Cafuta, Lo-venjak, Tement (od 57. Zemljarič), Adedoja, Krajnc, Mohorko (od 85. Bračič). Trener: Robert Hojnik.
RDEČI KATON: Kostanjevec (73.)
Kot vsi športniki so si tudi nogometaši Vidma na gostovanju v Dravogradu želeli zmago, s katero bi se povsem enakovredno vključili celo v boj za naslov prvaka (z zmago bi se vodilnemu Dravogradu pred zadnjim krogom približali na tri točke, ob tem ima Dravograd tekmo več). A se jim načrt ni izšel, Korošci so pred svojimi navijači potrdili naslov prvaka.
Videmčani so v uvodnem delu tekme imeli več od igre, plod tega pa so bile nekatere res lepe priložnosti, med drugim so zadeli prečko in se znašli v situaciji »ena na ena« z domačim vratarjem ... Če bi v tem delu zadeli, bi imeli v nadaljevanju velikansko prednost, a so do te dokaj nenadejano prišli domačini. Ti so
v 30. minuti izvedli protinapad, ki ga je uspešno zaključil Peter Kogelnik - 1:0.
V	2. polčasu so Videmčani znova pritisnili proti golu Dravograda, sodnik Slavko Nemet pa jim je ob nekoliko agresivnejšem pristopu radodarno delil kartone. Že v 73. minuti je tako steber obrabe Alen Kostanjevec prejel drugega zaporednega .
»Z igralcem manj smo na hitro spremenili sistem igre, zaigrali smo s tremi branilci v zadnji vrsti. Tvegana igra se nam ni izšla, hitro smo prejeli dva zadetka, ki sta odločila tekmo,« je dejal trener Vidma Robert Hojnik.
Njegove varovance za zaključek sezone čakata dva obračuna z Bi-stričani: najprej se bodo z njimi v sredo pomerili v finalu Pokala MNZ Ptuj, nato pa v soboto še v zadnjem krogu prvenstva.
Superliga: Gerečji vasi lokalni derbi
Z dvema zadetkoma za gostujoči ekipi sta Niko Veršič (Bukovci) in Simon Oduh (Gerečja vas) močno pripomogla k zmagama svojih ekip. V Cirkulanah so bili domačini v vlogi favoritov, a jim te vloge ni uspelo potrditi na igrišču z zadetki. V tem elementu so bili gostje uspešnejši in so se Cirkulančanom približali na dve točki zaostanka.
Hajdini v lokalnem derbiju ni uspelo izkoristiti serije slabših rezultatov Gerečje vasi, ampak so se polnega izkupička tokrat veselili gostje. Po porazu 0:7 v prejšnjem krogu je to res neverjeten dvig iz pepela .
V	ligi za obstanek so Stojnča-ni še v 64. minuti zaostajali, a so
nato proti Pragerčanom uprizorili popoln preobrat. V tekmi z osmimi zadetki so Stojnčani storili velik korak h končnemu 6. mestu. Tudi Markovčani so ob polčasu zaostajali, a nato zmogli moči za končno zmago. LIGA ZA PRVAKA REZULTATA 21. KROGA: Hajdina - Gerečja vas 0:2 (0:0); strelec: 0:1 Oduh (59.), 0:2 Oduh (75.);
Cirkulane - Bukovci 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Veršič (35.), 0:2 Veršič (48.), 1:2 Brumen (90.). Rdeči karton: M. Medved (94., Bukovci. Prosta je bila ekipa Podvinci.
B. STOJNCI
7.	APAČE
8.	PRAGERSKO
9.	MARKOVCI
10.	SKORBA
20 20 20 21 21
7 5 7 3 7 2 B 4 4 2
1.	PODVINCI
2.	CIRKULANE
3.	BUKOVCI
4.	GEREČJA VAS
5.	HAJDINA
20 20 20 21 21
15 3 11 7 11 5 9 1 7 4
2 72:23 2 39:18 4 44:25 11 3B:50 10 45:45
Bravo pred 1. ligo, pred Sežanci dodatna primorska obračuna
Pred zadnjim prvenstvenim krogom so v najboljšem položaju za napredovanje v 1. ligo nogometaši Brava, ki jih do cilja loči le še formalnost - tekma z zadnjeuvrščenim Ankaranom.
Ob morebitnem, čeprav težko verjetnem spodrsljaju, bi moral Tabor za skok na prvo mesto v derbiju premagati Krko. To jim sicer lahko uspe, a veliko bolj verjeten je scenarij, po katerem se bodo Sežanci za napredovanje v 1. ligo v dodatnih kvalifikacijah merili z Goričani. Primorska obračuna bosta zagotovo pritegnila veliko pozornosti.
V spodnjem delu lestvice je sedaj zadnji Ankaran (odvzeli so mu tri točke), na predzadnji stopnički pa »visijo« Brežičani. Ti so sicer proti ekipi Brd osvojili točko, a bodo kljub temu za napredovanje iz ogroženega mesta v zadnjem krogu potrebovali svojo zmago proti Beltinčanom, ob tem pa bi morala Ilirija kloniti v Lendavi.
REZULTATI 29. KROGA:
Drava Dakinda Ptuj - AŠK Bravo 0:1 (0:0);
Ankaran Hrvatini - CherryBox24 Tabor Sežana 0:4 (0:1); strelci: 0:1
Vukelic (43.), 0:2 Kebe (58.), 0:3 Stare (69.), 0:4 Kebe (87.);
Beltinci - Fužinar Vzajemci 1:3 (0:3); strelci: 0:1 Kovač (2.), 0:2 Mo-ravac (20.), 0:3 Fasvald (22.), 1:3 Ža-lik (79.);
Brda - Brežice Terme Čatež 0:0;
Jadran Dekani - Vitanest Bilje 0:3 (0:1); strelci: 0:1 Sirk (13.), 0:2 Kavčič (53.), 0:3 Žižmond (79.);
Kalcer Radomlje - Rogaška 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Horvat (42.), 2:0 Hajric (58.), 2:1 Firer (73, z 11 m), 3:1 Kondrič (91.);
Ilirija 1911 - Roltek Dob 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Žibert (47.), 2:0 Tiganj (87.);
Krka - Nafta 1903 1:3 (0:2); strelci: 0:1 Ploj (33.), 0:2 Oštrek (45.), 0:3 Bizjak (81.), 1:3 Pavič (83.).
1.	AŠK BRAVO
2.	TABOR SEŽANA
3.	KALCER RADOMLJE
4.	KRKA
5.	NAFTA 1903
6.	DRAVA DAKINDA
7.	FUŽINAR VZAJEMCI
8.	ROLTEK DOB
9.	VITANEST BILJE
10.	BELTINCI
11.	ROGAŠKA
12.	BRDA
13.	JADRAN DEKANI
14.	ILIRIJA 1911
15.	BREŽICE ČATEŽ
16.	ANKARAN (-3)
21 3 19 B 18 4 14 9 13 8 13 B 12 9 10 9 9 B
5 B7:28 4 59:20
7	B8:35 B 57:41
8	47:35 10 49:33 8 44:34 10 43:39 14 30:53
4 1B 35:52
10	12 32:50
11	12 34:43
15 44:B2 17 33:B0 1B 27:52 1B 27:59
BB B3 58 51 47 45 45 39 33 31 31 29 28 2B 23 22 JM
LIGA ZA OBSTANEK REZULTATA 21. KROGA: Markovci - Skorba 3:1 (0:1); strelci: 0:1 Horvat (35.), 1:1 N. Čeh (48., z 11 m), 2:1 Vogrinec (60.), 3:1 Vog-rinec (89.);
Stojnci - Pragersko 5:3 (1:1); strelci: 1:0 Roškar (6.), 1:1 Breznik (31.), 1:2 Debevec (58.), 2:2 Zupanič (65., z 11 m), 3:2 Jaušovec (75.), 4:2 Jau-šovec (80.), 5:2 Meznarič (87.), 5:3 Kovačič (88.). Prosta je bila ekipa Apač.
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 35. KROGA, V SREDO OB 16.55: Maribor - Krško, Gorica -Aluminij, Triglav - Domžale, Celje - Rudar, Olimpija - Mura.
Pokal MNZ Ptuj
Finale: Videm - Kety emmi Bistrica (v sredo, 22. 5., ob 17.00 v Vidmu).
Rokomet • NLB liga, od 1. do 6. mesta
PARI 8. KROGA, V SREDO OB 19.00: Koper - Gorenje; OB 19.30: Urbanscape Loka - Maribor Branik; OB 20.15: Celje Pivovarna Laško - Riko Ribnica.
Od 7. do 12. mesta
PARI 8. KROGA, V SREDO OB 20.00: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož; OB 19.00: Dol TKI Hrastnik - Krka, SVIŠ Ivančna Gorica -Dobova.
JM
8 38:41	2B
10	30:39	24
11	24:4B	23 11 28:38	22 15 31:B2	14
1. liga MNZ Ptuj: Grajena izjemna v Tržcu
V derbiju za 2. mesto sta se »udarila« domači Tržec in gostujoča Grajena. Gostje so sanjsko - z zadetkoma - zaključili prvi in odprli drugi polčas, kar jim je na koncu prineslo odločilno prednost na poti do zmage.
V	Poljčanah so gostje tekmo končali z dvema igralcema manj, a vse do sodnikovega podaljška držali remi. A pri tem ni ostalo, saj je sodnik Peter Mertelj domačinom doso-dil 11-metrovko, iz katere je rezervist Borut Šket zadel v polno. Boč je s tem preskočil Tržec in s tekmo več drži 2. mesto.
V	ligi za obstanek je bila najbolj »nora tekma« odigrana v Podleh-niku, kjer so gostje povedli 0:2, nato pa so domačini zadeli petkrat zapored - 5:2. Gostom je uspelo izenačiti, domačinom pa je zmago zagotovil Matej Močnik z zadetkom v 82. minuti.
Lokalni derbi v Ormožu je pripadel domačinom, ki so zadeli na začetku in koncu 2. polčasa. Prestižna zmaga vedno nekaj šteje .
LIGA ZA PRVAKA
REZULTATA 21. KROGA:
Boč Poljčane - Gorišnica 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Šket (93., z 11 m). Rdeča kartona: Kolar (79.), Muhič (92., oba Gorišnica);
Tržec - Grajena 0:4 (0:1); strelci: 0:1 Zadravec (44.), 0:2 Ž. Krajnc (47.), 0:3 R. Kolar (69., ag.), 0:4 Ha-lužan (76.).
Prosta je bila ekipa Zavrča.
tnik (71.), 6:5 Močnik (82.);
Ormož - Središče 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Janežič (48.), 2:0 Jaušovec (90.).
18 6 5
B. PODLEHNIK
7.	SREDIŠČE
8.	ORMOŽ
9.	LESKOVEC
7 33:42 23 18 B 3 9 32:45 21 18 5 4 9 32:39 19 18 3 5 10 30:43 14
1.	ZAVRČ
2.	BOČ POLJČANE
3.	TRŽEC
4.	GRAJENA
5.	GORIŠNICA
18 19 18 18 19
13 3 9 4 9 3 9 1 5 B
2	B3:28	42
B	41:23	31
B	37:3B	30
8	43:53	28
8	33:35	21
Foto: Črtomir Goznik
Na tekmi v Cirkulanah so se na koncu veselili gostje iz Bukovcev in se tokratnim gostiteljem močno približali na lestvici.
LIGA ZA OBSTANEK REZULTATA 20. KROGA: Podlehnik - Leskovec 6:5 (4:2); strelci: 0:1 Krajnc (9.), 0:2 Krajnc (12.), 1:2 Gajšek (16.), 2:2 Vrečar (19.), 3:2 Vrečar (37.), 4:2 Trafela (42.), 5:2 Gajšek (48.), 5:3 Krajnc (54., z 11 m), 5:4 Emeršič Medved (60.), 5:5 Kole-
2. liga MNZ Ptuj: Majšperk klonil prvič v sezoni
REZULTATI 16. KROGA: Mladinec Lovrenc - Oplotnica 4:4 (3:3); strelci: 0:1 Hvala (5.), 1:1 M. Pulko (9.), 1:2 Jelenko (17.), 2:2 A. Pulko (20.), 1:3 Čoh (25.), 3:3 A. Pulko (32.), 3:4 Čoh (61.), 4:4 Ornig (83.);
Slovenja vas - Rogoznica Slofin 1:6 (1:2); strelci: 1:0 Lenart (15.), 1:1 Lebar (20.), 1:2 Matijevič (31.), 1:3 Lebar (62.), 1:4 Rižnar (69.), 1:5 Riž-nar (72.), 1:6 Lebar (86.);
Zgornja Polskava - Majšperk picerija Špajza 3:2 (2:2); strelci: 0:1 Pislak (1.), 0:2 Kodrič (6.), 1:2 Milošič (9.), 2:2 Smogavc (19.), 3:2 Paulec (76.);
Polskava avtop. Grobelnik - Ma-kole Bar Miha 2:2 (0:0); strelci: 1:0
Lunežnik (48.), 1:1 Peterkovič (82.), 2:1 Libman (88.), 2:2 Peterkovič (91.).
1.	MAJŠPERK ŠPAJZA 14
2.	MAKOLE BAR MIHA 15
3.	ROGOZNICA SLOFIN 14
4.	MLADINEC LOVRENC 14
5.	ZGORNJA POLSKAVA 15
6.	POLSKAVA	14
7.	HAJDOŠE	14
8.	OPLOTNICA 14
9.	SLOVENJA VAS 14
13 0 10 2
I	B8:12	39 3 51:2B	32
9 2 3 37:29	29
B 3 5 31:30	21
B 0 9 2B:43	18
4	4 B 25:22	1B
5	1 8 19:42	1B
II	15:4B	7 10 18:40	B
2 1 1 3
Jože Mohorič
16 Štajerski
Ljudje in dogodki	
torek • 28. maja 2019
Ptuj • Med ljudskimi pevci in godci na Radiu Ptuj
Poklon tradiciji in prihodnosti
Državno razstavo Dobrote slovenskih kmetij že dvanajst let zapored spremlja Javna radijska oddaja Med ljudski pevci in godci na Radiu Ptuj. Hrana in ljudska pesem ter glasba so s človekom povezane že od nekdaj.
Številne pesmi, ki so nekoč stalno mesto imajo tudi na valovih prenašajo po Sloveniji in tudi v tu- ne pustile neizbrisne sledove tudi	stave Dobrote slovenskih kmetij
spremljale pridelavo hrane, se Radia Ptuj. Na Ptujskem je veliko jino. S tem pa tudi sporočajo, da z izdajo kaset oz. zgoščenk. Že po	tudi dobro obiskani. Ob številnih
danes ohranjajo skozi negovanje skupin ljudskih pesmi in ljudskih identiteta ohranja svoje mesto. V tradiciji so nastopi ljudskih pevcev	obiskovalcih sta se jim za njihov
tradicijske kulture in izročila. Svoje godcev, ki tradicijo tega okolja desetletjih delovanja so te skupi- in godcev v sklopu državne raz-	prispevek v sklopu jubilejne raz-
stave zahvalila tudi predsednik organizacijskega odbora 30. razstave Peter Pribožič in direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak, ki je izpostavil pomen zgodbe podeželja z ljudsko pesmijo in glasbo tudi za prihodnost. V njej ima nadvse pomembno vlogo tudi Radio Ptuj z voditeljem Marjanom Nahbergerjem, ki že dvanajst let ustvarja in vodi to zgodbo na valovih Radia Ptuj in kot del državne razstave Dobrote slovenskih kmetij.
MG
Ljudski godci Hajdoše
	
	
	
	■ jfx M
	
naftffl«®	
1vUJj	
	
Halonga Potepuhi iz Cirkulan
Foto: mg
Foto: mg Voditelj Marjan Nahberger in direktor družbe Radio--Tednik Ptuj Drago Slameršak
BHHV M
Ljudski pevci Fantje iz Jurovcev
Pevci iz Jablovca
-t .'V •
Foto: MG
Pevke Jezero
m—"^ 2r; mv
Ljudski pevci KD Franceta Prešerna Videm
Foto: MG
Foto: mg
Foto: MG
Foto: MG
torek • 21. maja 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
Ormož • Destinacija Jeruzalem Slovenija dobila veliko promocijskega materiala
Z reklamnim spotom na nacionalni televiziji
Sodobna spletna stran, 11 promocijskih filmov, ki so tudi osnova za reklamni spot na nacionalni televiziji, sejemska stojnica, pa izdelane brošure, zemljevidi in drugo najrazličnejše promocijsko gradivo - to so novi dosežki za razvoj turizma v destinaciji Jeruzalem Slovenija.
Kot smo v našem časopisu že poročali, tri prleške občine (Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž) velike upe vlagajo v razvoj turizma. V ta namen so pred kratkim ustanovile destinacijo Jeruzalem Slovenija. Da bi destinacija postala prepoznavna po vsej državi ter tudi v tujini, je Javni zavod za turizem, kulturo in šport (JZ TKŠ) občine Ormož skupaj z vsemi tremi občinami in Javno razvojno agencijo občine (Jara) Ormož preko LAS UE Ormož lani aprila postavil izvedbeni projekt z imenom Program partnerstva za razvoj in promocijo turizma na območju LAS UE Ormož v vrednosti okoli 71.700 evrov (od tega bo projekt sofinanciran v višini 45.700 evrov). »S projektom smo pridobili orodja, ki bodo tako vizualno kot informacijsko podprla našo promocijo, vsebinsko nadgradila ponudbo in bodo informacijski podstat vsega, kar imamo oz. s čimer se predstavljamo - oz. kar smo sami kot javna sfera ali skupaj s ponudniki na novo vzpostavili. Velik poudarek se namenja ponudnikom, ki so nosilci Kolektivne blagovne znamke Jeruzalem Slovenija, izpostavljeni so naši glavni atributi - neokrnjena narava, dediščina, vinarstvo in vinogradništvo, odlična kulinarika, bučno olje in rokodelstvo vseh vrst, pa seveda to, da smo raj za pohodnike, kolesarje, da imamo odlična postajališča za avtodo-me, na novo vrisane kolesarske poti ...,« je ob zaključku projekta na tiskovni konferenci pojasnila direktorica JZ TKŠ Ormož Andreja Brglez.
Izdelali so promocijsko gradivo, poskrbeli za sodobno spletno promocijo in povezali ponudnike na območju LAS UE Ormož. Nastalo je 11 odličnih promocijskih filmov pod taktirko Davida Sipoša (tudi v angleški različici), fototeka za potrebe image kataloga in drugih medijev, ki jo je ustvaril fotograf Ciril Ambrož, sodobna spletna
BRALCI IN POSLUSALCI R^ia-Tednika Ptuj, pridružite se naši dr^žbiin/najvasočara;
Z leve: direktor Jare Zlatko Zadravec, župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko, župan občine Ormož Danijel Vrbnjak, župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko in direktorica JZ TKŠ Ormož Andreja Brglez
stran (za zdaj v slovenskem jeziku, v kratkem tudi v angleškem in nemškem, v prihodnjem pa planirajo še v španščini in italijanščini), pa brošure, turistični zemljevidi ponudnikov in destinacije, sodoben imidž katalog ter drugo promocijsko gradivo v različnih jezikih, pa lična stojnica s pomožnimi elementi, koordinirali so se tudi večji turistični dogodki, med njimi dan odprtih vrat ... V času projekta pa se je skozi delo in vse aktivnosti udomačil tudi slogan, ki se glasi: »Ko nas obiščete, boste začutili, da čas pri nas teče drugače ...«.
»Ključ vsega je, da pripeljemo ljudi v našo destinacijo«
»Moram povedati, da sem prav vesel, da se je ta projekt odvijal, ko sem nastopil funkcijo župana, kajti nujno je, da se promovira naš turizem. Vesel sem, da smo prišli do otipljivih, vidnih rezultatov, saj sta se s tem pokazala trud in delo kar nekaj vključenih iz JZ TKŠ, Jare ter v povezavi z vsemi tremi občinami. Tako smo naredili korak k temu, da smo vzpostavili marketinški duh destinacije Jeruzalem Slove-
nija oziroma kreirali temelj same promocije turizma v našem okolišu,« je zadovoljen ormoški župan Danijel Vrbnjak, ki je še dejal, da je treba nadaljevati s temi koraki tudi v prihodnje. Da je projekt pomemben korak k razvoju turizma, ki so si ga začrtali, je prepričan tudi središki župan Jurij Borko, ob tem pa poudaril: »Ključ vsega je, da pripeljemo ljudi v našo destinacijo in da bodo gostinci, ponudniki imeli nekaj od tega.« Tomaževski župan Mirko Cvetko pa je ob tem še poudaril pomembnost medsebojnega sodelovanja in povezanosti med vsemi tremi občinami in ponudniki.
Monika Horvat
Slovenija • Lanska letina rekordna za čebelarje
Manj govejega in prašičjega mesa
Po podatkih statističnega urada smo lani v primerjavi z letom 2017 pridelali nekaj več perutninskega, ovčjega in kozjega mesa, kokošjih jajc ter namolzli več ovčjega in kozjega mleka.
Po podatkih statističnega urada je bilo v Sloveniji v letu 2018 vzre-jenega manj govejega in prašičjega mesa kot v letu 2017, minimalno je narasla prireja perutninskega in ovčjega mesa, medtem ko je prireja kozjega mesa narasla za kar 24 odstotkov. Rejci so vzredili približno 44.900 ton govejega, 29.500 ton prašičjega, 70.700 ton perutninskega, 1.400 ton ovčjega in 400 ton kozjega mesa.
Kokoši nesnice so lani znesle okoli 413 milijonov jajc, kar je za okoli štiri odstotke več kot leto poprej. Rejci molznih živali so namolzli okoli 609 milijonov litrov kravjega, okoli 0,6 milijona litrov ovčjega in okoli 1,7 milijona litrov kozjega mleka. Količina namolzenega kravjega mleka se je zmanjšala za tri odstotke, medtem ko je količina na-molzenega ovčjega in kozjega mleka narasla za več kot 28 oziroma 20 odstotkov.
Lanska letina je bila zelo dobra za slovenske čebelarje, saj so pridelavo medu povečali za kar 117 odstotkov; njihove čebele so lani zbrale približno 1.700 ton medu. (SD)
Ogledali si bomo enega izmed najlepših bosansko-hercegovskih mest Mostar, s privlačnim ponovno obnovljenim kamnitim mostom. Taje visok 22minv enem loku povezuje oba bregova Neretve. Odpravili
se bomo v dolino delte Neretve - edine delta na Hrvaškem, kjer se prepletajo reka, morje, gozdovi in močvirje. V mestu Vid si bomo ogledali arheološki muzeja Naron, kasneje pa nam bodo gostitelji uprizorili napad gusarjev in nas z neretvanskimi ladjami odpeljali po reki Norin na gusarski otok. V Neumu bo nekaj prostega časa tudi za skok v morje ali lep hotelski bazen. Ne bo manjkal niti ogled mestnega jedra Trogir, ki ga sestavljata grad in stolp obkrožena z mestnim obzidjem, ki je pod zaščito Unesca.
AKCIJSKA CENA IZLETA: 248 € \
Vključuje: Prevoz z udobnim turističnim avtobusom, nastanitev v dvoposteljnih sobah v hotelu Sunce *** v Neumu, 2 x polpenzion, zunanje oglede po programu, lokalna vodenja, malica v Mostarju (čevapčiči), vstopnina v muzej Narona, program »Izgubljeno mesto« s kosilom (žganje za dobrodošlico, kosilo s pijačo ob glasbi, vožnjo z »ladjo«), turistično pristojbino, vodenje in organizacijo potovanja, prijavnino. Doplačilo po želji: vstopnine, 1/1 soba Popust: do 12 let na dodatnem ležišču - 10% Splošni pogoji so sestavni del programa! Odhod iz Ptuja in Maribora. Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82!
Štajerski TEDNIK <§RADioPTUI jJ
fi. -

Foto: MH
18 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 28. maja 2019
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Jurčki
Ohranjajo svoj stil in prepoznavnost
Narodno-zabavni ansambel Jurčki prihaja iz Butajnove in njene okolice. Prvi začetki ansambla segajo v leto 2003. Sestavljajo ga: Jure Jurjevčič (harmonika, klaviature, vokal), po poklicu mag., inženir elekrotehnike, Boštjan Jurjevčič (bas kitar, tuba bariton, kontrabas, vokal), dr. strojništva, Tomaž Sečnik (kitara. el. kitara, klavirska harmonika, vokal), univ. dipl. inženir računalništva, Tadeja Lončar (vokal), mag. labo-ratorijske-bio medicine. Doslej so izdali tri zgoščenke: Zadnja noč, Čas in 10 let, ob 10-letnici delovanja ansambla.
S svojim zvenom in melodijami skrbijo za kakovostno glasbo in dobro zabavo ob vseh priložnostih. Poleg narodno-zabavne glasbe igrajo tudi zabavno glasbo. Največ nastopajo po Sloveniji, radi pa se odzovejo tudi povabilom iz tujine. Tako so že večkrat gostovali v Nemčiji, Avstriji, Franciji in Švici. Ta igranja so prav posebna doživetja, kajti Slovenci, ki živijo v tujini, znajo najbolj ceniti našo, slovensko glasbo, so povedali.
Največ avtorske glasbe ustvarijo sami. Pod največ melodij sta se doslej podpisala brata Boštjan in Jure Jurjevčič, nekaj pa jih je
narodno-zabavna scena in glasba nasploh definitivno spreminjata. Veseli pa jih, da je vedno bolj popularna, tudi med mladimi. „Mo-goče je trenutno šla bolj v smeri pop glasbe, saj narodno-zabavni ansambli oz. skupine kakovostno izvajamo tudi druge žanre, predvsem pop in rock. Če gre v pravo smer, je težko reči, to je bolj stvar okusa posameznika, kaj je komu bolj všeč. Dejstvo pa je, da bodo v narodno-zabavnih repertoarjih zagotovo ostale tradicionalne pesmi Avsenika, Slaka, Miheliča itd. Torej, četudi se glasba spreminja,
mislim, da na pesmi 'starih mojstrov' še dolgo ne bomo pozabili," so še povedali člani ansambla Jurčki, ki so tudi prepričani, da so bili festivali nekoč to, kar so danes Youtube in socialna omrežja. Za prepoznavnost ansamblov in njihovih pesmi tako festivali že kar nekaj časa ne prispevajo toliko, kot so včasih.
Jurčki si želijo še naprej ustvarjati lastno glasbo, zabavati ljudi, že v kratkem naj bi izdali tudi svojo četrto zgoščenko. Večina skladb je že pripravljenih.
MG
Foto: osebni arhiv
AnsambelJurČki
dodal tudi Tomaž Sečnik. Besedila zanje pa so prispevali: Franc Ankerst, Ivan Malavašič, Fanika Požeg, Matjaž Vrh, Majda Reber-nik, Matej Kocjančič, Igor Pirko-vič in Vili Bertok. Od ustanovitve do danes so se udeležili vseh pomembnejših festivalov, kjer so prejeli tudi nekaj nagrad, kar jim je v ponos in jim daje zagon za ustvarjanje kakovostne glasbe še naprej. Repertoar pesmi izbirajo po navdihu, odvisno tudi od priložnosti, saj je občinstvo tisto, ki ga želijo vedno in ob vsaki prilož-
nosti razveseliti, popeljati v svet glasbe in uživanja.
„Naša lastna glasba se razlikuje od drugih, ker je naša avtorska in tako že sama po sebi zveni drugače in lahko rečemo, da imamo svoj stil. Skozi naše petnajstletno delovanje se je naša glasba tudi spreminjala, vendar smo skušali ohraniti svoj stil in prepoznavnost vokalov in inštrumentov. S svojim zvenom in melodijami skrbimo za kakovostno glasbo in dobro zabavo," poudari Boštjan Jurjev-čič, ki tudi pove, da se slovenska
Markovci • Nogometni turnir za starejše učenke
Drugič zapored državne prvakinje
Starejše učenke OŠ Markovci so letos že drugič zapored osvojile naslov državnih prvakinj, kar za OŠ Markovci in občino Markovci pomeni zgodovinski uspeh.
V večnamenski športni dvorani OŠ Markovci je sredi maja potekal finalni nogometni turnir za starejše učenke. Po odprtju tekmovanja in kulturnem programu je žreb odločal, katera ekipa bo igrala s katero v polfinalu. Domače igralke OŠ Markovci so v 1. tekmi lažje prišle do zmage, kot je bilo pričakovati (2:0).
Vso tekmo so prevladovale na igrišču in veselje na koncu tekme je bilo nepopisno, saj so si finale priigrale že drugo leto zapored. V 2. polfinal-ni tekmi si je finale priigrala ekipa iz OŠ Vojnik. Tekma za 3. mesto je bila odločena komaj po izvajanju kazenskih strelov in več sreče je imela OŠ Divača ter si z rezultatom 3:2
prislužila 3. mesto. Težko pričakovani finale med OŠ Markovci in OŠ Vojnik je opravičil vsa pričakovanja. Po rahli pobudi v začetku tekme OŠ Markovci so se igralke OŠ Vojnik pokazale za čvrstega nasprotnika, vendar je v 13. minuti OŠ Markovci povedla z 1:0, kar je bil tudi končni rezultat tekme.
Gol je dosegla Noelle Vilčnik, ki je bila tudi izbrana za najboljšo igralko in strelko turnirja. Po tem golu so igralke OŠ Vojnik vse sile usmerile v napad, vendar so domačinke s pametno igro nadzorovale tekmo in domača izvrstna vratarka Neža Forštnarič, ki je bila izbrana za najboljšo vratarko turnirja, je pokazala svoje izjemne sposobnosti. Vse ekipe so odigrale tehnično in taktično všečno igro, vendar je domača ekipa OŠ Markovci prikazala največ znanja in zasluženo osvojila državni naslov. Veselje v domači ekipi in na tribunah je bilo izjemno, saj so naslov najboljših osvojili že drugič. Turnir je potekal v izjemnem navijaškem duhu.
IŠ
Državne prvakinje so postale: Eli Bezjak, Neža Forštnarič, Blažka Horvat, Klara Kitak, Barbara Tement, Maša Znidarič, Julija Skuhala, Neža Meglic in Noelle Vilčnik - kapetanka ekipe.
Kidričevo • Srečanje rodbine Godec
Zbralo se je kar 160 Godčevih
Kljub hitremu življenjskemu ritmu, vsej naglici, ki nas nekako sili, da smo venomer v pogonu, smo si v nedeljo, 12. maja, vzeli čas, čas za družino. Zbrali smo se preprosto zato, da se vidimo, da se družimo, da osvežimo poznanstva in verjetno spoznamo še nepoznane sorodnike.
Naše korenine segajo daleč v preteklost. Očetu Jožetu Godcu in materama Mariji in Luciji Nahber-ger iz Gerečje vasi se je rodilo 11 otrok. Ti otroci so bili Jože, Martin, Andrej, Franc, Marija, Anika, Cilika, Maks, Rozika, Stanko in Katica, ki je bila tudi z nami in smo jo s prijetno toplino v srcu, prav lepo pozdravili in ji poklonili šopek. Prav tako smo se zahvalili organizatorici srečanja Šošani, da se je opogumila in se z vnemo ter iskricami v očeh odločila, da bo ta naš rod le zbrala skupaj.
Rodbinsko drevo razkriva vse naše vezi. Raziskovanja se je lotil Branko Godec, saj je bila to njegova večletna želja. Zato smo se tudi njemu zahvalili za ves trud, ki ga je vložil pri organizaciji in pa željo po tem, da mlajše generacije poznamo svoje prednike in sorodnike.
Srečanje rodbine Godec je bilo nepozabno s samimi veselimi in nasmejanimi obrazi ter malo ganljivo, saj smo bili zbrani vsi, po katerih se pretaka »ista kri«.
Tanja Godec
Foto: MG	Foto: MG
torek • 21. maja 2019
Ljudje in dogodki
Kaj bomo danes jedli
Štajerski	19
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^¿nJ	NEDELJA	PONEDELJEK
piščančji paprikas,	enolončnica z mesom	česnova juha, puranji	gobov golaž, kruhovi	korenčkovajuha,	kokošja juha,	prežganka, rižota,
testenine, solata,	in fižolom, žemeljni	zrezki v omaki,	cmoki, marmeladna	sesekljana pečenka,	perutničke na žaru,	solata, sadje
jabolčni zavitek	narastek	kuskus, solata, sadje	pita	pire, solata, polnjeni	zelenjava, lepinje,	
				rogljički (orehovi,	lešnikove kocke	
				marmeladni)		
Enolončnica z mesom in fižolom
Sestavine (za 5 oseb): 500 g mešanega mletega mesa, 2 žlici olja, 160 g čebule, 3 stroki česna, 150 g svežega paradižnika, 100 g sveže rdeče paprike, 100 g sveže zelene paprike, 1 feferon (po želji pekoč), 140 g koruze iz pločevinke, 240 g rdečega in 240 g rjavega fižola v zrnju (iz pločevinke), 2 lovorova lista, ščepec mlete kumine, 1 velika žlica paradižnikovega koncentrata v tubi, 2 žlički mlete rdeče sladke paprike, 2 veliki žlici bele ostre moke, 2 žlički soli (po okusu), ščepec popra, 1 žlička suhe zelenjavne mešanice (Vegeta), 7 do 8 dl mlačne vode. Na olju prepražimo česen in čebulo, da postekleni. Dodamo meso in pražimo približno 10 minut. Občasno premešamo. Dodamo nasekljano zelenjavo. Dobro premešamo, pokrijemo in dušimo približno 20 minut. Nato dodamo vse navedene začimbe, zelišča, paradižnikov koncentrat, moko in dolijemo vodo. Takoj dobro premešamo, da se moka ne sprime v kepice. Pokrito kuhamo približno 20 minut, občasno premešamo. Rjavi fižol pretlačimo in ga proti koncu kuhanja stresemo v lonec skupaj z nepretlačenim rdečim fižolom in koruzo. Lonec pustimo še nekaj časa na štedilniku, da enolončnica še malo prevre (približno 5 minut). Postrežemo jo lahko takoj ali pa jo shranimo na hladno, jo naslednji dan pogrejemo in postrežemo.
Lešnikove kockice
Sestavine: 200 g masla, 120 g sladkorja, 1 vanilijin sladkor, 200 g mehke moke, 220 g ostre moke, pol vrečke pecilnega praška, 5 rumenjakov, 3 žlice kisle smetane; nadev: 5 beljakov, 220 g sladkorja v prahu, 1 vanilijin sladkor, 120 g mletih lešnikov, 3 žlice čokolade v prahu, mešana marmelada.
Iz sestavin ugnetemo mehko testo. Če se prijemlje, na podlago dodamo še malo ostre moke. Testo razvaljamo, damo v večji pomaščen pekač in ga premažemo z marmelado. Iz beljakov stepemo trd sneg. Primešamo sladkor, vanilijin sladkor in mlete lešnike s čokolado v prahu. Dobro zmešamo in namažemo na testo z marmelado. Pečemo pri 175 stopinjah Celzija 35 minut. Malo ohladimo in narežemo na kockice (če boste predolgo čakali z rezanjem, vam bo sneg razpokal, tako kot je nam). Potresemo s čokolado v prahu.
Zeleni nasveti
Kaj z rastlinami po tej mrzli pomladi
Letošnje leto seje začelo res čudno, pretopla, suha zima, hiter in zelo topel začetek pomladi, zdaj, sredi maja pa mrzlo in mokro. Hladno vreme letos res ne ustreza plodovkam, zato pa krasno uspevajo solate, po večini tudi korenovke in gomoljnice nimajo težav. Zato posadite čim več sadik solate in posejte endivijo. Glede na to, da seje poletje komaj začelo, pa sem prepričana, da bodo tudi plodovke še obrodile.
Za plodovke bo letos težko poletje, saj jih je ta hlad oslabil
Kaj torej lahko naredimo? Mnogi ste potrpežljivo čakali in imeli svoje sadike na toplem. Zdaj pa jih lahko posadite. Pred presajanjem sadike zalijemo s pripravki, ki vsebujejo morske alge, saj pospešujejo rast in razvoj korenin in rastline nekoliko okrepijo za hladne dneve. Doma narejeni pripravki, ki dvigujejo odpornost rastlin, so čaj iz cvetov regrata ali ognjiča, prav posebej za obrambo pred hladnimi dnevi pa uporabljamo čaj iz cvetov in listov baldrijana. Prav letos ga je izredno veliko povsod, kjer je nekoliko bolj vlažno. Zdaj še ne cveti, a naberite tudi nadzemne dele.
Po presajanju rastline dobro zalijemo (če za to ne poskrbi samo vreme), nato pa tla zastremo. V hladni pomladi so najprimernejše zastirke iz slame ali sena. Slama in seno rastline grejeta tudi ponoči. Najboljša pa je seveda ovčja volna. Ovce so po večini postrižene, a agrofilc se še dobi v trgovinah. Navadni gradbeni filc nima veliko volne in je prej podoben foliji kakor naravnemu materialu.
Ker še vedno ni pretirano toplo, tla zastrite sredi dneva, ko je zemlja najtoplejša.
Varstvo rastlin
Zaradi letošnjega hladnega začetka lahko pričakujemo poleti veliko težav. Še vedno je treba redno uporabljati domače ali kupljene pripravke proti stresu. Z vsemi je treba škropiti listje, tretiranje pa ponavljati na 5-7 dni tako dolgo, dokler se vreme ne ustali. Rastline bodo varne šele, ko se bo segrelo nad 25 oC. takrat pa bomo začeli uporabljati kalcijeva listna gnojila.
Kalcij rastline potrebujejo za gradnjo celičnih sten, s tem pa postanejo tudi odpornejše na bolezni, pa tudi manj privlačne za škodljivce.
Foto: Miša Pušenjak
Cvetovi in nadzemni deli baldrijana se za krepitev rastlin v mrazu upor-baljajo že desetletja
Pomanjkanje kalcija poleti povzroča sprva samo slabšo odpornost rastlin, kasneje pa tudi velike črne, sive ali rjave lise na konicah plodov paradižnika, paprike in jajčevca ter sušenje plodičev kumar in buč. Veliko kalcija je v listih koprive. Redno škropljenje rastlin z namočenimi koprivami velikokrat zadošča, da smo s plodovi preskrbljeni do septembra. Rastline krepi tudi škropljenjem z razredčenim mlekom ali sirotko (1:1). Kalcij moramo dodajati preko listov, saj je v vročem vremenu največja težava njegov transport po rastlini, iz korenin ne pride do mesta, kjer je nujno potreben. Kdor nima časa ali možnosti pripravljati in uporabljati domačih pripravkov, kalcijeva listna gnojila dobimo seveda tudi v trgovini.
Nekaj receptov za domače pripravke
Baldrijanov pripravek
Eden izmed receptov je tak, da cvetove in liste baldrijana sesekljamo, prelijemo z vodo in vse skupaj pustimo stati 15 minut in nato močno
ožamemo ali precedimo. Vse skupaj pa lahko naredimo tudi v sokovniku. 1-2 kapljici tega koncentrata damo v liter tople vode, mešamo 10 minut, nato pa z njim zalijemo po koreninah prizadetih vrtnin in pokropimo po listih, predvsem pa rastnih vršičkih plodovk, pa tudi fižola. Koncentrat lahko hranite v temnih stekleničkah v hladnem in povsem temnem prostoru nekaj tednov. Namesto koncentrata lahko skuhate tudi čaj iz posušenih rastlinskih delov, uporabimo pest listov za liter vode.
Baldrijanov pripravek deluje na glivične bolezni in škodljivce, krepča rastline v mrazu, pospešuje kompostiranje, uporabimo ga lahko tudi za razkuževanje semena. Z njim poškropljene rastline nekaj časa ne bodo dišale škodljivcem. Hren kot zdravilo za rastline
Za varstvo rastlin uporabljamo hrenove liste, lahko tudi cvet. Pripravimo jih lahko kot čaj ali kot brozgo. Pripravek iz hrena bo letos posebej prišel prav pri jagodah, predvsem tudi za zalivanje zimskih čebulnic, da se bomo cvetenja veselili še naslednje leto.
Za čaj drobno sesekljamo okoli 500 g listov in čeznje prelijemo 1 l tople vode. Redno mešamo z leseno kuhalnico 15 minut. Odcedimo in shranimo v temne stekleničke v hladnem in temnem prostoru. Uporabimo razredčeno tekočino v razmerju 1 : 1 (zalivanje korenin, čebulic) do 1: 5 (po listih).
Pripravimo lahko tudi prevrelko, za katero potrebujemo 300 g rastlinskih delov: listov in cvetov. Prelijemo jih z 10 l vode, ki naj bo po možnosti deževnica, voda iz potoka, jezera ... Postavimo na toplo. Vsak dan redno tekočino premešamo. Ko se vse skupaj preneha peniti, precedimo in uporabimo. Redčimo enako, kakor je zapisano zgoraj Vedno uporabljamo plastično posodo in deževnico ali postano vodo.
Iz pelina lahko pripravimo prevrelko (zelišča so namočena tako dolgo, da se voda preneha peniti), brozgo (pripravek stoji 24 ur) ali čaj. Uporabimo 300-500 g svežih rastlinskih delov ali 30 g posušenih rastlin in 10 l vode.
Nerazredčeno prevrelko uporabimo za predspomladanska škropljenja, deluje proti ušem, pršicam in rji. Poleti uporabljamo razredčeno v razmerju 1:3 ali pa skuhamo močnejši čaj. Deluje pa tudi na gosenice, uši, mravlje.
Miša Pušenjak
* MINERAL'
NARAVNA SREDSTVA ZA KREPITEV RASTLIN
20 Štajerski1TEDNIK
Križemkražem
torek • 21. maja 2019
Lizbona, Portugalska
Piše: Mateja Toplak >
»Saj deluješ, kot da si domačinka, kot da živiš tukaj!«
ob pogledu name presenečeno vzklikne Helia, ko se z rjasto-zele-nim ponijem prebijam skozi množico Kitajcev, za katere se zdi, da prav vsi posedujejo profesionalne fotoaparate. »Pridi, tu imajo najboljše palačinke,« pomigne proti nič kaj privlačni luknji, za katero se zdi, da je turisti ne bi niti povohali.
»Nimam jih rada,« prizna, »mesto je postalo preveč zasičeno, v center sploh ne maram iti.« Zlek-njena na udoben fotelj mi naslika podobo nekdanjega mesta, čas, ko le-to še ni bilo postavljeno na
Foto: Mateja Toplak
Popotni prah - Mornarska beležnica (5)
turistični zemljevid sveta. Ozke uličice so bile polne dišečih pekarn, lokalnih izdelovalcev tradicionalne keramike in izdelkov iz plute, že iz tramvaja pa si lahko zavohal vonj sveže pečenih sardin iz pristana. »Kot majhno dekle sem skupaj z babico šla na sladoled, ki ni stal celo premoženje, tako kot danes, posedala sem pred mestno hišo, kjer se niso zbirale gruče turistov na vodenih ogledih, in uživala ob razgledu, brez da bi me kdo slučajno ujel na fotoaparatu,« se spominja.
Zaradi nje tudi meni uspe ujeti košček tega časa. Odpelje me po svojih poteh, kjer je edini jezik,
ki ga slišim, portugalščina - in ne ruščina ali nemščina. Popelje me med knjige, v lokalni antikvariat, kjer nama postrežejo še kavo, ko brska za starimi fotografijami mesta. Vodi me med domačimi ulicami, in ko se strumno vzpenjava po pobočju mesta, se zdi, da sva ga pustili že daleč za sabo - takrat se počasi, stisnjen med mestna drevesa, razprostre čudoviti razgled na staro mestno jedro. Zdaj ne vidim več tiste Lizbone iz turističnega vodnika, pred mano so pisane hiške, v katerih je doma življenje. V to posebno mesto sem se zaletela le nekajkrat, a ga poznam bolj, kot naš Piran. Popotnik pa tak, a?
Maribor, Ptuj • Medobčinsko tekmovanje v Brainobrainu
Možgančkalo je več kot 100 otrok
Sredi maja se je v Mariboru odvilo 1. tekmovanju v Brainobrainu. Več kot 100 bra-inobrainovcev iz Ptuja in Maribora se je družilo in pomerilo v računanju z mentalno aritmetiko ali abakusom. V kratkem, triminutnem testu so otroci testirali predvsem svojo osredotočenost in napredek ter dokazali, da lahko s predanostjo in kontinuirano
vajo presežemo svoje meje.
Metoda Brainobrain, ki je prejela prestižno nagrado ,Best Kids Education Brand Award' za leto 2017, je mednarodni program, namenjen otrokom od 4. do 14. leta, ki temelji na vajah z abakusom, mentalni aritmetiki in NLP-tehni-kah. Brainobrain skrbi za miselno
gimnastiko v najpomembnejših letih razvoja otroških možganov, povečuje možgansko kapaciteto, spodbuja hkratno delovanje obeh možganskih polovic in otrokom pomaga razviti njihove potenciale. Cilj programa je osvojiti ključne življenjske veščine, kot so kon-
centracija, spomin, vizualizacija, sposobnost učenja in vodstvene sposobnosti.
Na tekmovanju je sodelovalo tudi 13 otrok z Brainobrain Ptuja. Tečaji se na OŠ Mladika izvajajo že drugo leto.
Urška Bratoš
majhna arabska država
pevec popevk
hormon
nad-ledviíne
Zleze
glavni stevnik
mapa za shranjevanje listin, računov
alo-tropska oblika kisika
vprezni drog
nemška knjlzevnica seidel
starejši citroenov avto
notranjščina stavbe
zapolton zvišani a
soa, h0l0kavst
tanek skupek vlaken
manjša priprava za sejanje
izloček leovic
opica z belkastimi kolobarji na repu
organ za voh
največji delujoči vulkan v evropi
družina čokatih žuželk
morska
Školjka
jafetov semov, in hamov oče
ameriški pisatelj twain
paragvajski čaj
otroška dejavnost za zabavo
črnilo
olga graced
izrastek na glavi človeka
ribiška palica
mehka tkanina iz naravne svile, foulard
anja tepes
zebuar-
ska kovačnica
nas pevec zabavne glasbe
nekdanji indijski politik (džava-harlal)
električna «tara s štirimi strunami
sozvočje
HAARLEM - mesto na Nizozemskem zahodno od Amsterdama, INZULA - strnjena skupina stavb, insula, NEHRU, Džavaharlal - indijski politik, imenovan Pandit
Videm • V Tržcu odprli lepotni salon
Stranke rade izberejo več storitev hkrati
V Tržcu, pri baru Osmica (na naslovu Lancova vas 3), je Lea Plajn-šek odprla lepotni salon Beauty studio by Lea. Kakšna bo ponudba?
»Tri leta sem delala v bližnjem frizerskem studiu Irsa, nato pa sem se odločila za samostojno pot. Pri tem so me podprli tako moje stranke kot družina. Prostor je bil na voljo, v dobrih dveh mesecih smo ga uredili. Salon je dovolj velik, da sem k sodelovanju lahko povabila še prijateljice,« je povedala nohtna stilistka Lea Plajnšek. Na pomoč ji bodo priskočile vizažistka Anja Hostnik Verdenik, stilistka za trepalnice Alenka Florjančič in maserka Monika Emeršič.
»Strankam je všeč, da se lahko ob enem obisku salona celostno uredijo oz. se odločijo za dve, tri storitve hkrati. Ob posebnih priložnostih jim lahko delovni čas tudi prilagodimo,« je pojasnila Plajnškova. Dodala je, da je na Ptuju že veliko lepotnih salonov, zato je nastopil čas, da mojstrice lepote in dobrega počutja tudi na vasi
Za urejen videz in dobro počutje svojih strank bodo v novem lepotnem salonu skrbele (z leve): Alenka Florjančič, Lea Plajnšek, Anja Hostnik Verdenik in Monika Emeršič.
pokažejo, kaj znajo. Morda še to: sodobno in lično opremljen lepotni salon ni namenjen le ženskam ...
EM
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat,
Mojca Vtič, Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30,
Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 107,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo.
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Foto: UB
Foto: EM
torek • 28. maja 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	21
Za šankom
Naključna naključja?
Če človek delček svojega življenja preživi za šankom, je seveda občutljiv za to, kaj se dogaja na drugi strani sanka. O tem, kdo stoji na drugi strani, tokrat ne bomo razpravljali (ker po tretjem kozarcu ali pivu je itak vsaka dosti lepša; ali, kot je rekel eden legend slovenskega nogometa: 'Nobena ni tak grda, da ne bi jaz mogel biti bolj pijan!'); tokrat je v ospredju našega zanimanja tisto, kar nam prinesejo izza šanka. Ker vsaka čmiga pa kelnarce tudi ne polepša!
Kaj se nam torej steka po grlu? Kot pravi Štajerci seveda prisegamo na štajersko. Iz ptujske kleti ali iz ormoške, pa da ne naštevam številnih dobrih manjših vinarjev, ki zalagajo naše gostilne s svojim pridelkom! In smo občutljivi, če se nam naenkrat zazdi, da nekaj ne štima. Tako smo, recimo, pred leti zagnali halo, ker smo pred ptujsko kletjo videli makedonske cisterne z vinom in smo bili prepričani, da pijemo makedonski haložan. Ali pa vsaj nekaj v stilu sloven-sko-makedonskega prijateljstva. Ampak
i
*
pri špricarju se prijateljstvo konča! Ali si naš ali pa te ni! (Kaj je bila v tej zgodbi resnica in kaj samo zlobna govorica, zgodovina zaenkrat še molči. Ampak morda pa bodo naši vnuki čez pol stoletja izvedeli resnico o tem, s čim so si njihovi dedki dvigovali moralo.)
Tako je bilo pred leti. V 'gnilem' socializmu, ko je bilo vse naše, pa čeprav večina nas nismo imeli ničesar. Razen veliko pričakovanje, da bo nekoč pa vendarle bolje. Zdaj smo v kapitalizmu. Ko večina nas še zmeraj nima ničesar. Tudi ne pričakovanja, da bo nekoč boljše, saj je tisto 'boljše' rezervirano za
izbrance. No, ampak za šank tudi v kapitalizmu še zmeraj hodimo. In kaj nam tam podtaknejo kot 'naše'? Kdo bi vedel! Nedavno smo brali o jezi ormoških vinogradnikov, ker jim je njihova domača klet (nekoč 'naša', sedaj pa z njo bogati zasebni lastnik) povedala, da od njih ne bo več kupovala grozdja za svoje vino. Pa čeprav je to grozdje celo za časa Francozov bilo 'tako dobro' (po francosko: 'si bon', od tega naj bi baje nastal izraz šipon). No, tako se je pač odločil lokalni kapitalist! Ampak sedaj beremo, da je taisti lastnik sklenil prijateljske odnose s kletjo iz Makedonije. Naključje, da se je to zgodilo prav v času odpovedi sodelovanja z lokalnimi vinogradniki, ali 'naključje'? Je ormoški kleti za narodov blagor ali za svoj žep? Pa nimamo nič proti makedonskemu vinu. Dokler nam ga ne začnejo ponujati, ker je 'si bon'!
Vaš 'pas bon'Pepek
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
7				3	5	9		
9	8							
	1							4
1			7			2		9
		2		5		4		
4		3			8			7
5							4	
							7	1
		7	5	8				3
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	©O
Bik	VVV	©	€€	ooo
Dvojčka	VV	©©©	€	O
Rak	VVV	©	€€€	©O
Lev	V	©©	€€	OOO
Devica	VV	©©©	€	©O
Tehtnica	V	©©©	€€€	OO
Škorpijon	VV	©©	€	OOO
Strelec	V	©©©	€€	O
Kozorog	VV	©©©		ooo
Vodnar	v	©©		oo
Ribi		©	€€	o
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 21. do 27. maja 2019 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Prireditvenik
Torek, 21. maj
12:00 Ptuj, Šolski center, Volkmerjeva c., Podjetniški izziv za mlade
2019, izbor najboljših rešitev 18:00 Videm pri Ptuju (pred šolo), Teden ljubiteljske kulture - javna
vaja, predstavitev sekcij KD Videm 18:00 Ptuj, refektorij dominikanskega samostana, posvet
Interpretacija dediščine skozi kreativne prakse, v sklopu priprav na kandidaturo za EPK 2025
Sreda, 22. maj
16:00 Ptuj, bolnišnica, ginekološko-porodni oddelek, spomladanski dan odprtih vrat ginekološko-porodnega oddelka Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, predstavitev dela v porodnišnici, projekta Hobotnica, lajšanje porodne bolečine, klepet z nosečnicami
Četrtek, 23. maj
12:00 Ptuj, dominikanski samostan, slavnostna prireditev ob
70-letnici šole za učence v gospodarstvu trgovinske stroke na Ptuju
17:00 Stoperce, podružnična OŠ, Stoji učilna zidana - 200 let pouka
v Stopercah, proslava ob dnevu šole 18:00 Ptuj, Miheličeva galerija, Rado Jerič: Krajinske variacije,
poudarek na aktualnem ustvarjalnem obdobju iz let 2018 in 2019
19:00 Majšperk, Breg, Tovarna umetnosti, odprtje razstave Gregorja
Pratnekerja Krajine na velikih formatih 19:00 Ptuj, CID, Osojnikova ul., okrogla miza ob 25-letnici Centra interesnih dejavnosti Ptuj, predstavitev zbornika 25 let mladi 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, predstavitev nove knjige
Sama Strelca 69: ne prav kratka zgodovina prihodnosti najstarejšega slovenskega mesta, z avtorjem se bo pogovarjala Liljana Klemenčič 19:30 Ptuj, dominikanski samostan, koncert Musica Noster Amor komornega zbora Glasis
Petek, 24. maj
09:00 Stoperce, Dom krajanov, 27. kmečki praznik v Stopercah,
ocenjevanje suhomesnih izdelkov ob 9.00, ocenjevanje vin ob 18.00
16:00 Ptujska Gora, odprtje obnovljenih prostorov objekta TIC Ptujska Gora, kulturni program in predaja obnovljenih prostorov
17:00 Hajdina, telovadnica OŠ, Raziskujemo vesolje, 9. rojstni dan
vrtca Najdihojca Hajdina 18:00 Ptuj, dvorišče bivše vojašnice, Vičava, spominska slovesnost ob obletnici prvega strela v času osamosvajanja RS na Ptuju, slavnostni govornik Bojan Lunežnik, kulturni program veteran Branko Gradišnik 19:00 Markovci, župnijsko dvorišče, premiera predstave Županova Micka
21:00 Ptuj, CID, Osojnikova ul., Ptuj še ni gotof, koncert mlade
generacije ptujskih glasbenih ustvarjalcev ob 25-letnici CID Ptuj
Mestni kino Ptuj
Sreda, 22. maj: 20:00 Liffe po liffu: Dvojna življenja. Četrtek, 23. maj: 20:00 Liffe po liffu: Stotnik. Petek, 24. maj: 17:00 Aladin; 19:10 Bleščeči rakci; 21:00 Liffe po liffu: Dogman.
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 27. maja.. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Miklošičeva knjigarna Ptuj. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Marijana Horvat, Hajdina.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: Darko Stropnik
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 21. maja 2019
J
«j
\ v
na morju v družbi Radia-tednika Ptuj
in turistične agencije TA-ATP
w	\
, i- ,
znamif
Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v »pravi družbi«, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 29. 6. do 31. 8. 2019 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje.
Za vas smo skupaj s turistično agencijo TA-ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 15,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 10,00 EUR.
NOVI NAROČNIKI POZOR!
j Informacije in rezervacije:	''	A T P
- Turistična agencija ATP, Kerenčičev^trg 4, Ormož, tel.: 070 244 140. avtobusni in tovorni prevozi
NAROCILNICA ZA
Štajerski
Ime in priimek: Naslov:_
: Davčna številka:. Telefon:_

Datum naročila:. Podpis:_
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
Do nagrad^ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.
Posebno ponudbo smo pripravili za ttste, ki toste v obdobju od 2. 4. do 28. 6. 2019 sktenm ni^cmsl^ razmerje za Štajerski tedrnk.
Brezplačno boste lahko uživali vse p°letne s°b°te na morju (od 29. 6. do 31. 8. 2019).
Če torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika.
Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 7. 9. 2019, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj.
«c^dioPTUI
Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje.
Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja.	Štajerski TEDNIK
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!

^LoJ^VÖM VsüuXmö?
-j* SVEŽE MESO (svinjina, mlada govedina, teletina)
? MESNI PRIPRAVKI (žar, pečenice, krvavice) MESNI IZDELKI (sušeni, poltrajni) NAREZKI in DEGUSTACIJE (topli ali hladni) BUČNO OLJE
f z
€ LOKALNI PRODUKTI DRUGIH KMETIJ
¡S
. - SVINJSKE POLOVICE s ZAKOL IN RAZKOS
iniezman
kmetijska zadruga

Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o. Miklošičeva ulica 12 j 2250 Ptuj T: 02 749 03 00 laffFT E: kz.ptuj@siol.net
k 2 - p t u j. s i h^^p
Lepi spomini
ne
bledijo!
PriO BRIGADIRSKO HJlfTJE V iMCWimj
Za zdravo pitno J^ vodo v Halozah
Milan Kneževič kandidat :a sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor '
S SEJE KnMfTUA M »S PTOJ
Premalo dogovarjanja 2 nosilci delegatskega sistema!



JtSiijjBsj! •Sh
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas aii vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
Ker temelji prihodnosti težijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. |
torek • 21. maja 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	23
	16
	o
	r-
	<N
	X. 111
	LU
	O
	H
08:00 Revija odr. PZ, Zdel 09:00 Gostilna prT Franccl1 10:00 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 14:00 italijanska trgovina - v Živo 18:00 Območno srečanje FS 20:00 Festivalni pred izbor v Podnanosu, J .del 21:50 Tedenski utrip MNZ Ptuj 22:00 Revija odr PZh 2,del 23:00 Video strani
SP
Mali oglasi
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
vet na spletni strani www.ciptv.si
08:00 Predavanje o defibrilatoiju 10:0050 let HF Zlatoličje 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v iivo 18:00 Kronika iz občine Starše 19:50 Tedenski utrip MNZ Ptuj 20:00 Pesem dniii nas v Gerečji vasi 21:10 Predavanje O defibrilatorju 22:10 Sreda v sredo I 23:00 Video strani
	iri
	o
	ri
	CM
	*
	LU
	F
	tr
	H
	LU
	O
08:00 Revija M LPZT2.del 09:45 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Utrip iz Ormoža J 2:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v iivo 18:00 Oddaja i/preteklosti 20:00 Revija malih pevskih skupin 21:00 Za vase zdravje - v živo 22:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Domava 116d. 2252 DQRNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 0033; 041 618 044; www.siptu.si Marketing: Megamarteling doc.; 02 749 34 27; 031 627 340
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci Id. Tel. 051 667 170.
VOZILA
PRODAM opla corso, letnik 2011, prva lastnica, prevoženih 72.000 km, z novimi gumami, cena 5.300,00 EUR. Tel. 040 991 761.
KMETIJSTVO
PRODAM teličko simentalko, staro 4 mesece. Tel. 070 250 441.
PRODAM štirivretenski obračalnik pajek Vogelnik, širine 4,5 m. Tel. 02 755 21 61.
NESNICE, rjave, 21-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo po ugodni ceni 7,50 EUR za kos, možnost tudi dostave. Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM tri koze, stare 3 mesece, in kupim dva prašiča, težka do 50 kg. Tel. 070 260 208.
NEPREMIČNINE
V NAJEM oddam poslovne prostore: enega v Miklošičevi ul. 3 (25 m2) in dva na Vodnikovi 2 (20 + 25 m2) ter več parkirišč v parkirni hiši na Vodnikovi ulici 2 na Ptuju. Milan Hebar, s. p., Miklošičeva 3, Ptuj. Tel. 041 325 925.
SREDAJEDAN
Na voljo mobilni aplikaciji
v
Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave
www.tednik
adio-ptuj.si
► CoqgLep'aiy I 9 Ap p Store
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
www.reporter.si
POLITIKA
Reporterjeva napoved izidov evropskih volitev
AFERA
Ozadje obračuna z brigadirjem Mihom Škerbincem
REPORTAŽA
Z varuhi meje pred migranti na Ilirskobistriškem
KOLUMNE
Maja Sunčič, Milena Miklavčič, Rado Pezdir, Boštjan M. Turk
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segula@radio-tednik.si,
tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio4ednik.si,
tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski TEDNIK
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v mojem srcu je ne bo nikdar
V SPOMIN
Danes, 21. 5., mineva 10 let, odkar te več ni, dragi ati
Jože Polajžer
IZ ZIDANŠKOVE ULICE 19A
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Hčerka Nataša z družino
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre.
Le daleč, daleč je.
Pot zdaj tvoja vodi tja,
kjer so nekateri tvoji že doma.
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil naš dragi ati, dedi in tast
Emil Tomašič
S PTUJA
K večnemu počitku ga bomo pospremili jutri, v sredo, 22. maja 2019, ob 14. uri, na novem ptujskem pokopališču. Žara bo na dan pogreba v mrliški vežici od 11. ure
Z žalostjo v srcu hči Mateja z družino
Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini.
ZJUHVALi
Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta
Stanka Milošiča
IZ RIMSKE PLOŠČADI 10 NA PTUJU
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, bivšim sodelavcem, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za izrečene besede sožalja, podporo, darovane sveče, cvetje, denarno in ostalo pomoč.
Posebna zahvala gre podjetju ARCONT IP, d. o. o., nekdanjim sodelavcem Nove KBM, K. D. Kukava 99 in kolektivu Andiamo, d. o. o.
Verjamemo, da bodo spomini nanj, na njegovo življenje in delo ostali živi in večni.
Hvala za oporo v tem težkem obdobju.
Žalujoči: žena Majda, sinova Nino in Simo
		
Umrli so	i	
Viktor Lampret, Grdina 33, roj. 1935 - umrl 26. aprila 2019; Stanko Milošič, Ptuj, Rimska ploščad 10, roj. 1960 - umrl 12. maja 2019; Franc Muhič, Podvinci 68b, roj. 1942 - umrl 10. maja 2019; Angela Ber, roj. Goričan, Kočice 38, roj. 1932 - umrla 10. maja 2019; Ivana Antonič, roj. Prelog, Kidričevo, Tovarniška c. 4, roj. 1926 - umrla 10. maja 2019; Ana Ljubec, roj. Zemljarič, Markovci 76a, roj. 1929 - umrla 10. maja 2019; Marija Bezjak, roj. Petek, Ptuj, Štrafelova ul. 5, roj. 1940 - umrla 9. maja 2019; Dragica Novak, roj. Novak, Ptuj, Gregorčičev drevored 8, roj. 1961 - umrla 15. maja 2019.
Zelenjavni vrt
Več zelenjave,
ki pomaga HUJŠATI
V mesecih pred dopustom je pri mnogih ena od misli tudi, kako spremeniti j prehrano, da bi lažje izgubili kak kilogram ali dva. Še posebno koristna pri tem je zelenjava, ki pripomore k izgubi vode iz telesa. Taki so tudi zelena, peteršilj in \ pastinak. V junijski izdaji -revije Zeleni raj preberite, kar potrebujete za uspešno vzgojo teh super učinkovitih zelenjadnic za »odvajalno« kuro.
Revijo Zeleni raj, v kateri najdete še več nasvetov za ljubitelje lepo urejene okolice doma in gojenja domače zelenjave za vas pripravljajo najboljši vrtnarski strokovnjaki.

Pokličite in naročite revijo na 080 4321 še danes!
Ormož • Razdejanjem v zbirnem centru za odpadke ni videti konca
• V	•	4 V** •	•	1 •	•	4
Romi se naprej pustosijo in ropajo zbirni center
»Nič se ni izboljšalo. Nasprotno. Stanje je nevzdržno, težav je vse več,« opozarja Ludvik Hriberšek iz Komunalnega podjetja Ormož, besede pa podkrepi s fotografijami, ki prikazujejo pravo razdejanje, ki ga na ormoškem zbirnem centru vsakodnevno povzročajo Romi iz sosednje Hrvaške. Ti še naprej uničujejo, razbijajo in pokradejo vse, kar je vrednega.
Pred približno letom dni smo poročali o škodi in razdejanju, ki ju na zbirnem centru za seboj puščajo Romi. Uničena ograja, razbita elektronska oprema in gospodinjski aparati za malo kovine ter odnašanje vsega, kar je vredno. Po besedah vodje ravnanja z odpadki na Komunali Ludvika Hriberška pa se je stanje le še poslabšalo. Težavam ni in ni videti konca. Uslužbenci se tako vsakodnevno soočajo z luknjami v ograji ter razdejanjem, ki ga povzročajo nepridipravi. »Težav je vedno več. Ko se zbirni center zapre in uslužbenci odidejo domov, Romi najdejo način, da pridejo v zbirni center. Nobena ograja jim tega ne more preprečiti, saj vsak dan naredijo nove luknje. Potem pa za seboj pustijo pravo razdejanje. Razbijajo opremo, da pridejo do malo kovine, ki jo potem preprodajo naprej. Iz hladilnikov odrežejo kompresorje, ob tem pa spustijo nevarne freone v zrak in povzročajo veliko okoljsko škodo. Če bi naše podjetje spustilo v zrak ta nevarni
hladilni plin, bi nas lahko doletela kazen v višini 40.000 evrov!«
Hriberšek: »Zakaj država in drugi organi ne ukrepajo?«
Delavci vsakodnevno porabijo precej časa, da pospravijo razdeja-
nje ter spravijo center v normalno stanje. Na komunali pa ne vedo, kako bi se rešili tega problema. Hriberšek se sprašuje, kje so organi pregona.
»Če bi Slovenci počeli kaj takega v sosednji državi Madžarski, bi nas verjetno zaprli, mi pa moramo tukaj vsak dan mirno gledati, kako
nam Romi povzročajo škodo. Kdo bo ukrepal?!«
Ob tem Hriberšek še dodaja, da bi moral biti tudi nadzor na meji ostrejši: »Romi tovorijo neverjetne količine odpadkov čez mejo in jih nihče ne kontrolira! Zakaj država ali drugi državni organi ne ukrepajo?!«
Policija: »Deponijo naj
V V», ••	1 I »V	. I
zaščitijo z boljšo ograjo in namestijo nadzorne kamere«
S policijske postaje so sporočili, da Komunala v lanskem in letošnjem letu ni podala prijave za kaznivo dejanje tatvine, velike tatvine ali poškodovanja tuje stvari. »Pregon za večino tovrstnih kaznivih dejanj se začne na predlog oškodovanca, ki pa ga od Komunalnega podjetja Ormož nismo prejeli,« je povedal komandir PP Ormož Edvard Cvetko, hkrati pa dodal, da jih je lani komunala »v splošnem pisnem obvestilu« obvestila, da se na zbirnem centru vse bolj uničuje, da se vdira v kontejnerje ter da se povzroča gospodarska škoda. »V tej zvezi so policisti, ki se zavedajo prisotnosti Romov, povečali nadzorno dejavnost, vendar v samem zbirnem centru, ki je ograjen z žico in je zaklenjen, niso zalotili nobene osebe. Za prej ome-
njena kazniva dejanja Romov nismo obravnavali, smo pa na podlagi 40. čl. ZNPPol ugotovili identiteto oseb v več primerih. Prav tako je bilo več oseb obravnavanih za kršitev cestnoprometnih predpisov. S problematiko prenašanja predmetov preko mejnih prehodov v Republiko Hrvaško so seznanjeni tudi policisti, ki opravljajo naloge na mejnih prehodih. Policisti lahko v okviru svojih pooblastil ukrepajo - zasežejo le predmete, ki izvirajo iz kaznivega dejanja, osebe pa lahko prehajajo državno mejo z veljavnimi listinami, ki veljajo za vse člane EU.«
Cvetko je še povedal, da je bilo sredi junija lansko leto izvedeno delovno srečanje s predstavniki KP Ormož, kjer so jim bile predstavljene pristojnosti policije, prav tako pa jim je bilo svetovano tudi, da deponijo zaščitijo z boljšo ograjo, da namestijo nadzorne kamere, predvsem pa naj sproti naznanjajo vsa kazniva dejanja, ki jih zaznajo.
Monika Horvat
Slovenija, Podravje • Kako varna je naša južna meja
Letos policisti obravnavali 3022 prebežnikov
Podatki kažejo, daje od 1. januarja do maja letos policija obravnavala 3022 nelegalnih prehodov državne meje. Število seje glede na enako obdobje preteklega leta povečalo za skoraj sto odstotkov.
Največ nelegalnih prehodov so obravnavale policijske uprave Novo mesto (1036), Ljubljana (891) in Koper (821). Državno mejo najpogosteje nelegalno prestopajo državljani Alžirije, Pakistana in Maroka. Skoraj četrtina vseh nelegalnih migrantov so državljani Alžirije. Da je prehodov meje več, naj bi bila predvsem posledica izjemno mile zime in ugodnih vremenskih razmer.
O tem, koliko ljudi dejansko varuje našo mejo, policija ne želi govoriti. Kot pravijo, število policistov prilagajajo trenutnim razmeram, ostali podatki naj bi bili tajni. Že večkrat so pojasnili, da pri nadzoru meje uporabljajo raz-
lične metode, pomagajo si tudi z vodniki službenih psov, konjeniki, pripomočki za nočno opazovanje ter helikopterji in celo brezpi-lotnimi letalniki. Med drugim so vpoklicali rezervne policiste, na meji delujejo pripadniki posebne policijske enote. Na meji so prav tako pripadniki specialne enote, ki se ukvarjajo z iskanjem taborov in poti gibanja tujcev, ki nezakonito prestopajo mejo
Za delo policije na meji dodatnih 15 milijonov evrov
Za delo policije na meji je bilo že januarja namenjenih dodatnih
****
-k * * EU *

15 milijonov evrov, in sicer za vzpostavitev videonadzora meje. Vodstvo policije priznava, da je kadrovsko podhranje-no in da za nadzor meje načrtujejo zaposlitev dodatnih 40 policistov, zaprosili pa so že za pomoč dodatnih 105 vojakov.
Pri upravljanju nezakonitih prehodov meje in usmerjanju migrantov so policiji v pomoč tudi postavljene začasne tehnične ovire. Postavitev začasnih tehničnih ovir poteka skladno s sprejetim načrtom, ki je označen s stopnjo tajnosti, zaradi česar javnost nima vpogleda v vse lokacije, kjer je ograja nameščena. Z mi-
nistrstva za notranje zadeve so nam sporočili le, da ograje postavljajo tam, kjer je to nujno potrebno. Konkretno kdaj, kje in v kakšnem obsegu, se odloča na podlagi konkretnih ocen in predlogov slovenske policije. Postavljenih je skoraj 179 km začasnih tehničnih ovir, od tega skoraj 116 km rezilne ograje in 63 km panelne ograje. Meja s Hrvaško je dolga skupaj 670 kilometrov. Objavljeno je že javno naročilo za dobavo stebrov in vijakov ter montažo panelne ograje v dolžini 3,8 kilometra, ki jo bodo postavljali na območju Bele krajine, na območjih, kjer so zaznali povečano prepustnost meje.
Premier Marjan Šarec je sicer v javnih nastopih večkrat omenil, da pričakuje, da se bo javnost pomirila 26. maja, ko bo konec predvolilnega boja, v katerem so nezakonite migracije ena od glavnih političnih tem ...
Žiga Kariž
Rojstva: Sandra Janžekovič, Gorišnica 106a, Gorišnica - deček Mark; Brigita Zemljič, Šikole 50, Pragersko - deklica Lia; Antonija Drovenik Gorinšek, Tlake 5, Rogatec - deklica Eva; Nastja Kovačec, Rotman 4, Juršinci - deklica Ajda; Nataša Butolen, Dravinjski Vrh 3j, Videm pri Ptuju - deček Tibor; Saša Urin -deček Maj; Anja Arnuš - deklica Zarja; Bojana Kuharič - deček Žan; Nuša Kocpek - deček Mai; Irena Muzek - deklica Ana; Petra Šolar - deklica Manca; Marižan Cafuta - deklica Thiarra in deklica Thaissa; Božana Tošič - deček David; Tajda Šrot Vo-lavc - deček Artur.
Poroke - Ptuj: Anton Sagadin, Pristava 28b, in Barbara Šalamun, Ptuj, CMD 11; Aleksander Damiš, Sv. Trije Kralji v Slov. goricah 6a, in Nina Gerečnik, Lovrenc na Dravskem polju 32a; Tomaž Zavec in Nina Gonza, Podvinci 86b; Aleksander Mlina-rič in Maja Štumberger, Ptuj, Osojnikova c. 22; Bojan Belšak, Sobetinci 6, in Matejka Golob, Bresnica 63a; Marko Munda in Natalija Marin, Skorba 36r.
Poroka - Ormož: Teo Kos in Janja Ozmec, Velika Nedelja 2c, Velika Nedelja.
Kakor je vreme Urbana, tako bo tudi malga srpana.
14/19 14<
N
W

Danes bo sprva oblačno in deževno, popoldne pa bodo padavine postopno ponehale. Pihal bo jugozahodni veter. Jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 13 do 18 °C. V sredo in četrtek bo več sončnega vremena. V popoldanskem času bo nastalo nekaj krajevnih ploh in neviht.
4-dnevna napoved za Podravje
12
Dopoldan 18 Popoldan
Sreda
22.05,2019
11
Dopoldan
22
Popoldan
10
Dopoldan
22
Popoldan
Petek 24.05.2019
11
Dopoldan
23
Popoldan
Hitrost vetra 3 m/s I Hitrost vetra 3 m/s I Hitrost vetra 3 m/s I Hitrost vetra 3 m/s
Vir: ARSO