26. ll. 04. 12. 2 0 1 6
V
32. I
FESTIVAL
LG BT FILMA
LJUBLJANA/PTUJ/KOPER /MARIBOR/BISTRICA OB SOTLI
filr
leto
o< isko
arite
Naj bo leto 2017 filmsko leto, v odlični družbi revije Ekran in predstav Slovenske kinoteke
Decembra lahko s paketom Podarite filmsko leto svoje najdražje razveselite z nepozabnim
filmskim popotovanjem, ki bo trajalo
skozi vse leto.
enoletna naročnina na revijo Ekran* enoletno članstvo v kinotečnem klubu Kinopolis* 3 knjižice iz zbirke Poklon
za samo 25 EUR
^cfecembra 2o7doio. januarja 2017
Akcija traja odio, decern
*	Letno izzide 6 dvojnih številk revije Ekran
*	Članstvo v Kinopolisu prinaša:
-	50 % popusta pri nakupu vstopnic rednega programa Kinoteke
-	Brezplačen obisk Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači
-	30 % popusta pri nakupu vseh kinotečnih publikacij;
-	20 % popusta pri naročnini na Revijo Ekran;
-	10 % popusta pri nakupovanju v Kinodvorovi Knjigarnici;
-	ugodnejšo ceno kave v kinotečni kavarni;
Za posebne kinotečne akcije povprašajte
kinotejfiB Ma Miklošičevi^	\ v
(Odprta: eno uro pred prvo predstavo in do zadnje predstave), po e-mailu na blagajna@kinoteka.si ali po telefonu na 014342524.
t v//1
I M™ '
rpviia za filmjn televizijo
rPVlia Zd
eKian
Spremljevalne prireditve
sobota, 26. 11. ob 23.00
Kinodvor
otvoritveni koktajl parti
sobota, 3. 12. ob 17.00
Škuc-Kulturni center Q (Tiffany) in Škuc-LL (Monokel) kaj je nouga na sceni
ob 23.00
zaključni žur s podelitvijo nagrad in programom
sreda, 21. 12. ob 20.30
Galerija Škuc
tradicionalni večer zbirke Lambda!
rožnati zmaji
Tokrat bomo že četrtič podelili nagradi Rožnati zmaj. Enega rožnatega zmaja bo podelila publika, drugega pa selektorska ekipa. Celovečerne filme, tako igrane kot dokumentarne, ki bodo na sporedu od 26. novembra do vključno 3. decembra, boste ocenjevali le gledalci in gledalke uradnega programa v Ljubljani. Na vstopnici bodo označene ocene od 1 do 5. Pri ustrezni oceni boste vstopnico natrgali in jo ob izhodu iz kinodvorane pustili v glasovalnih škatlah. Nagrado bo prejel film z najvišjo povprečno oceno. Nagradi bosta podeljeni na zaključnem žuru v klubskih prostorih na Metelkovi, v soboto, 3. decembra po 23. uri. Rožnatega zmaja za slovenski kratki film selekcijska ekipa, glede na prispele filme, letos ne bo podelila.
FILMSKA DELAVNICA
V Kinoteki bo v soboto, 3. 12., in nedeljo, 4. 12., čez dan potekala filmska delavnica, ki jo bo vodil nemški režiser Jochen Hick
(prijava je obvezna do 4. 11. na ales.festival@gmail.com).
PROMOCIJA LGBT BRANJA
Zaradi izjemnega odziva na akcijo Promocija LGBT branja, bomo letos z njo nadaljevali. Obiskovalci bodo na nekaterih filmskih projekcijah prejeli tudi knjigo. Seveda pa se bodo knjige zbirk Lambda in Vizibilija prodajale v preddverju Kinoteke ves čas festivala.
POMAGAJ FESTIVALU
Svoj prispevek lahko nakažeš na Škuc, Stari trg 21, Ljubljana, račun: SI56 0208 3001 7013 681, sklic: 00-703, namen: prispevek FGLF
Organizator festivala in založnikfilmskega kataloga Društvo ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana tel./fax 01 430 3530 www.skuc.org
B8ŠKUC
Soorganizatorji Slovenska kinoteka, Kinodvor, Gimnazija Ptuj, Kino Udarnik, MKC Maribor, GT22, Mladinski center Bistrica ob Sotli, MKSMC Botegin
Selekcija in organizacija Brane Mozetič, Jasmina Šepetavc, Luka Pieri, Suzana Tratnik ter nove okrepitve: Ambrož Pivk, Lovro Selič, Polona Černič in Rok Čigon.
Posebna zahvala Aleš Pečnik, Aleš Zobec, Andrej Zavrl, Jan Vasilijevič, Jasna Klančišar, Jasmina Kožar, Jernej Škof, Kaj je nouga na sceni, Maja Ličen, Matjaž Končina, Miran Šolinc, Nina Dragičevic, Roman Kuhar, Tadeja Pirih, Zala Hriberšek in mnogi drugi.
Medijska podpora Narobe (www.narobe.si), Radio Študent, Napovednik
Podatki in vsebine filmov Suzana Tratnik, Lovro Selič, Polona Černič
Oblikovanje plakata in filmskega kataloga Hand Bag
Tisk
Nonparel
Festival je bil prvič organiziran leta 1984 v okviru festivala Magnus in velja za najstarejši festival gejevskega in lezbičnega filma v Evropi. Ob 30-letnici smo ga preimenovali v FESTIVAL LGBT FILMA.
Informacije Društvo Škuc Metelkova 6, Ljubljana tel. 01 4303 530
Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28, Ljubljana tel. 01 4342 520 blagajna 01 4342 524
www. ljudmila. org/siqrd/fglf
www.facebook.com/slo.fglf
NAKUP KART
Karte lahko kupite že pred festivalom ali preko spleta. Potrudili se bomo, da bo paket kart cenejši in prijaznejši do publike.
Ljubljana, Kinodvor - otvoritev
sobota, 26. 11. ob 21 .CC
Bazen
(Piscina/Pool) drama, Brazilija, 2016, barvni, 30', ap
B (Grandma) drama/komedija, ZDA, 1915, barvni, 80', svp
Ljubljana, Slovenska kinoteka
nedelja, 27. 11. ob 18.3C
Jezne indijske boginjel
(Angry Indian Goddesses)
drama, Indija/Nemčija, 2015, barvni, 104', svp

drama, Nizozemska, 2015, barvni, 11', ap
Théo in Hugo v istem čolnul
(Théo et Hugo dans le même bateau/Paris 05:59)
drama, Francija, 2016, barvni, 97', svp
Po projekciji pogovor z režiserjema, starima znancema našega festivala!
ponedeljek, 28. 11. ob 17.CC
(Aus der Haut/Shed My Skin) drama, Nemčija/Avstrija, 2016, barvni, 87', svp
18.45 i
Stri
Candra Sandra
(Vagabunda de Meia Tigela/Floozy Suzy) komedija, Brazilija, 2015, barvni, 24', ap
kea pose
torek, 29. 11. ob 17.CC
Rara
drama, Čile/Argentina, 2016, barvni, SS', svp
18.45
vo (Parting) drama, VB, 2016, barvni, 10', bp
Mapplethorpe: Poglejte slike
(Mapplethorpe: Look at the Pictures) dokumentarni, ZDA, 2016, barvni, 105'
21.CC
Fantazija! (Fantasy)
drama, Slovenija, 2016, barvni, 14', ap
Film bodo uvedli ustvarjalci.
Jk (Kater/Tomcat) drama, Avstrija, 2016, barvni, 114', svp
Dobitnik teddyja na letošnjem berlinskem festivalu in številnih drugih nagrad!
sreda, 3C. 11. ob 18.CC
Spored kratkih filmov Preprosto, Luka
dokumentarni, Slovenija, 2016, barvni, 21'
Film bodo uvedli ustvarjalci.
£ (Letargo/Lethargy) drama, Španija, 2015, barvni, 19', ap
(Good-bye Adam) Avstralija, 2016, barvni, 14', ap
30 let hiv preventive v Sloveniji
dokumentarni, Slovenija, 2016, barvni, 1
Film bodo uvedli ustvarjalci.
Mojstrski puščavnik
(The Masterful Hermit)
dokumentarni, Nizozemska, 2016, barvni, 90', Velika Britanija, 2015, čb, 34', bp svp
drama, Nemčija, 2015, čb, S', bd
Čas je ZA Kabaret Tiffany
Ella Maillart: Double journey
dokumentarni, Švica/Italija, 2015, čb, barvni, dokumentarni, Slovenija, 2016, barvni, 19' 40', svp	Film bodo uvedli ustvarjalci.
Po projekciji pogovor z Moniko Hofman o delu Annemarie Schwarzenbach!
dokumentarni, Turčija, 2015, barvni, 17', ap
Čudoviti jebeni božiči
(En underbar jävla jul/A Holy Mess) drama/komedija, Švedska, 2015, barvni, 108', svp
četrtek, 1. 12. ob 17.00
petek, 2. 12., ob 20.00
Škuc-Kulturni center Q (Tiffany) Transspolna življenja v Sloveniji | Metelkova-mesto, Ljubljana
dokumentarni, Slovenija, 2016, barvni, 40'
Po projekciji pogovor z gosti_jami.
Ljubezen je bolezen
(Love Is a Sickness) dokumentarni, Slovenija, 2016, barvni, 19', ap
Film bodo uvedli ustvarjalci.
sreda, 23. 11. ob 20.00
Yes,We Fuck!
dokumentarni, Španija, 2015, barvni, 60', ap
četrtek, 24. 11. ob 20.00
II (La belle saison/Summertime) I FtWTF - Female tO What The Fuck
drama, Francija, 2015, barvni, 105', svp	dokumentarni, Avstrija, 2015, barvni, 92', ap
Po projekciji pogovor z režiserkama!
drama, VB, 2015, barvni, 9'
(Bolesno/Sick) dokumentarni, Hrvaška, 2015, barvni, 85', ap
Po projekciji pogovor z režiserjem Hrvojem Mabičem!
petek, 2. 12. ob 18.30

nedelja, 4. 12. ob 20.00
Johnny
drama, ZDA, 2016, barvni, 19', bp
Sex & the Silver Gays
dokumentarni, ZDA, 2016, barvni, 70', bp
a (Dawn) drama, VB, 2016, barvni, 13', bp
22.00
Desire Will Set You Free
komedija, Nemčija, 2015, barvni, 92'
Ptuj, Mestni kino
sreda, 30. 11., ob 14.40
drama, Irska/Kuba, 2015, barvni, 100', svp
21.00 Vzhodni kompleks
(Der Ost-Komplex/The GDR Complex)	I Iz kože (Aus der Haut/Shed My Skin)
dokumentarni, Nemčija, 2016, barvni, 90', svp	Nemčija/Avstrija, 2016, barvni, 87', svp
Po projekciji pogovor z režiserjem Jochenom Hickom!
sobota, 3. 12. ob 17.00 Reci mi Mariana
(Mow mi Marianna/Call Me Marianna) dokumentarni, Poljska, 2015, barvni, 75', svp
Dokumentarec je prejel številne nagrade občinstva in žirij!

I (Désirs/Desires) Kanada, 2015, barvni, 8', ap
Od punce do punce
(De chica en chica/Girl Gets Girl) komedija, Španija, 2015, barvni, 88', svp
Po projekciji pogovor z igralko Sandro Collantes Sanz!
21.00
l (Vingarne/Wings) drama, Švedska, 1916, 35mm, čb, nemi, 50', svp
Projekcijo bo Andrej Goričar pospremil z živo klavirsko glasbo.
Brezplačna projekcija na dan kulture!

četrtek, 1. 12., ob 14.40
Rara
Čile/Argentina, 2016, barvni, 88', svp
Koper, MKSMC Botegin (Glagoljaška 4)
nedelja, 27. 11., ob 20.00
Ella Maillart: Double Journey
Švica/Italija, 2015, čb, barvni, 40', svp
Po projekciji pogovor z Moniko Hofman o delu Annemarie Schwarzenbach.
četrtek, 1. 12., ob 20.00
Yes, We Fuck!
Španija, 2015, barvni, 60', ap
Mapplethorpe: Poglejte slike
(Mapplethorpe: Look at the Pictures) ZDA, 2016, barvni, 105'
sobota, 3. 12., ob 20.00
Transspolna življenja v Sloveniji
Slovenija, 2016, barvni, 40'
Po projekciji pogovor z gosti_jami.
Maribor, GT22, Glavni trg 22
sreda, 30. 11., ob 20.00
Viva
Irska/Kuba, 2015, barvni, 100', svp
četrtek, 1. 12., ob 20.00
Reci mi Marianna
(Mow mi Marianna/Call Me Marianna) Poljska, 2015, barvni, 75', svp
petek, 2. 12., ob 20.00
Od punce do punce
(De chica en chica/Girl Gets Girl) Španija, 2015, 88', svp
Po projekciji pogovor z igralko Sandro Collantes Sanz.
Mladinski center Bistrica ob Sotli
petek, 25. 11., ob 20.00
Transspolna življenja v Sloveniji
dokumentarni, Slovenija, 2016, barvni, 40'
sobota, 26. 11., ob 20.00
Preprosto, Luka
dokumentarni, Slovenija, 2016, barvni, 21'
30 let hiv preventive v Sloveniji
dokumentarni, Slovenija, 2016, barvni, 16'
Fantazija (Fantasy)
drama, Slovenija, 2016, barvni, 14', ap
Ljubezen je bolezen
(Love Is a Sickness)
dokumentarni, Slovenija, 2016, barvni, 19', ap
Čas je ZA Kabaret Tiffany
dokumentarni, Slovenija, 2016, barvni, 19'
5
Ljubljana,
Kinodvor - otvoritev
sobota, 26. 11. ob 21.00
Bazen (Piscina/Pool)
drama, Brazilija, 2016, barvni, 30', ap
Scenarij in režija: Leandro Goddinho Glavne vloge: Luciana Paes, Sandra Dani, Carolina Bianchi, Marcela Feter, Ester Laccava, Mawusi Tulani, Jane Eyre
Fotografija: Bruno Risas
Montaža: Mirella Martinelli in Leandro Goddinho Zvok: Tales Manfrinato
Claudia se odloči raziskati preteklost svoje pred kratkim umrle babice. Preko pisma najde Marlene, starejšo Nemko, ki živi v Braziliji in ohranja spomine v zapuščenem bazenu. V okviru obiska stara gospa razkrije podrobnosti o svojem življenju, ki sovpadajo s preteklostjo Claudijine babice, nemške ubežnice v 2. svetovni vojni. Film Bazen pripoveduje o preganjanju istospolno usmerjenih v času nacističnega obdobja in o poti, ki jo je LGBT-gibanje prehodilo od takrat.
Claudia decides to investigate her grandmother's past, who recently passed away. Through a letter, she comes to Marlene, an old German lady who lives in Brazil and keeps her memories inside a pool without water. During the visit, the old lady reveals details of her life that intersect with Claudia's grandmother's past, a German fugitive of the 2nd World War. Pool is about gay persecution during the Nazi period and the achievement of LGBT civil rights in contemporary History.
Babica (Grandma)
drama/komedija, ZDA, 1915, barvni, 80', svp
Scenarij in režija: Paul Weitz Glavne vloge: Lily Tomlin, Julia Garner, Marcia Gay Harden, Judy Greer, Laverne Cox, Sam Elliott
Fotografija: Tobias Datum Montaža: Jonathan Corn Glasba: Joel P. West Produkcija: 1821 Media Production, Depth of Field Production
Elle Reid ravnokar preživlja razhajanje s partnerko, ko se na njenih vratih nepri-
čakovano pojavi vnukinja Sage, ki nujno potrebuje 600 dolarjev, še preden bo zašlo sonce. Ker tudi Ellina finančna situacija šepa, usposobi svoj stari avto in z vnukinjo se optimistično odpravita na lov za denarjem. Nenapovedano obiskujeta stare Elline prijatelje in ljubice, a njen nekdanji šarm ne seže več v sedanjost, tako da ji zlepa nihče noče posoditi denarja. Na poti pa Elle in Sage pretresata še druge družinske zagate in skrivnosti.
Elle Reid has just gotten through breaking up with her girlfriend when her granddaughter Sage unexpectedly shows up needing 600 dollars before sundown. Temporarily broke, Grandma Elle and Sage spend the day trying to get their hands on the cash as their unannounced visits to old friends and flames end up rattling skeletons and digging up secrets.

6
21.00
Buddy
drama, Nizozemska, 2015, barvni, 11', ap
Režija: Niels Bourgonje
Scenarij: Niels Bourgonje, Edwin Goldman
Glavni vlogi: Danel Cornelissen, Tobias Nierop
Fotografija: Casper Brink
Montaža: Wietse De Zwart
Zvok: Richard Wilder, sound design: Klevr
Produkcija: Goldman film
Ljubljana
Slovenska kinoteka
nedelja, 27. 11. ob 18.30
Jezne indijske boginje
(Angry Indian Goddesses)
drama, Indija/Nemčija, 2015, barvni, 104', svp
Scenarij in režija: Pan Nalin Glavne vloge: Sarah-Jane Dias, Rajshri Deshpande, Sandhya Mridul, Amrit Maghera, Pavleen Gujral, Anushka Manchanda, Tannishtha,
Fotografija: Swapnil S Sonawane
Montaža: Shrejas Beltangdy
Zvok: P. M. Satheesh & Manoj Goswami
Glasba: Ram Sampath idr.
Produkcija: Jungle Book Entertainment,
One Two Films
Prvi indijski film o ženskem zavezništvu, svež in stvaren prikaz življenja žensk v današnji Indiji. Modna fotografinja Freida, ki išče lasten umetniški izraz, povabi svoje najboljše prijateljice na obisk. Nepričakovano jim oznani svojo poroko, ne da bi jim izdala, kdo je izbrana oseba. Prijateljice preživijo skupni teden dekliščine, na katerem se stkejo nove vezi, spori, razgalijo pa se tudi skrivnosti, ki jih nosi vsaka od njih. Med intenzivnim druženjem pozabijo na zunanji mačistični svet, a ta ni pozabil nanje.
Freida (Sarah Jane Dias) calls over her friends to her home in Goa for a special occasion. She is getting married! Over the few days of their stay, the ladies share with each other their joys, sorrows and doubts. That's something that these women from all over India, some of whom have never even met, all have in common. But does this female buddy adventure have a happy ending?
Mlad fant se odloči podpreti svoj eg bivšega ljubimca med testiranjem za hiv. Potem ko se dolgo nista videla, sta prisiljena sedeti skupaj v čakalnici klinike za spolno prenosljive bolezni. Kar se začne kot neroden pogovor, kmalu postane nekaj nežnejšega. Ali obstaja možnost za spravo?
A young man agrees to support his ex lover during an HIV test. Not having seen each other for a while, they are forced to sit together in the waiting room of an STI clinic. What starts out as an awkward conversation, soon becomes something more tender. Is there still a chance for reconciliation?
Théo in Hugo v istem čolnu
(Théo et Hugo dans le même bateau/Paris 05:59)
drama, Francija, 2016, barvni, 97', svp
Scenarij in režija: Olivier Ducastel, Jacques Martineau
Glavne vloge: Geoffrey Couët, François Nambot, Mario Fanfani Fotografija: Manuel Marmier
Montaža: Pierre Deschamps Zvok: Tristan Pontécaille
Produkcija: Ecce Films
Théo in Hugo se srečata v seks klubu v Parizu. Po seksu razvijeta odnos posebne povezanosti, hkrati pa ugotovita, da sta imela nezaščiten spolni odnos. Ker je eden od njiju hiv pozitiven, se takoj odpravita v bolnišnico na pregled in ustrezen postopek za partnerja, ki se je morda okužil. Kljub težavam in konfliktnim situacijam preživita skupaj noč in se zaljubita. Film vsebuje eksplicitne seksualne prizore.
Théo and Hugo meet each other in a sex club in Paris. After building a special connection while having sex, the meet outside the club where they realize they had unprotected sex. Since one of them is HIV positive, they go to the hospital to get checked and start the required treatment. You see the boys spend the night together and fall in love after this incident.
Po projekciji pogovor z režiserjema, starima znancema našega festivala!
ponedeljek, 28. 11. ob 17.00
Iz kož« (Aus der Haut/Shed my skin) drama, Nemčija/Avstrija, 2016, barvni, 87', svp
Scenarij: Jan Braren Režija: Stefan Schaller
Glavne vloge: Merlin Rose, Claudia Michelsen,
Johann von Bülow
Fotografija: Michael Kotschi
Montaža: Andrea Mertens
Glasba: Johannes Lehniger
Produkcija: UFA Fiction, Mitteldeutschen
Rundfunk, ORF
Najstnik Milan pri 17-ih odkriva svojo seksualnost in počasi se mu potrjuje domneva,
da je homoseksualno usmerjen. Po ponesrečenem poskusu poljuba s priljubljenim sošolcem in prijateljem se njun odnos razsuje. Milan zapada v vse bolj tvegane situacije, v katerih navidezno igra upornika brez razloga, se zapija in prepira z vsemi okoli sebe. Poskuša odkriti gejevsko sceno, hkrati pa mora nujno urediti odnose s starši, ki zlepa ne razumejo, kaj ga muči.
The life of Milan Schulze, 17 - an average teenager from Halle, with two loving parents and a girlfriend, who is a drummer in a band and has a best friend named Christoph Schulte, 17 - changes dramatically one evening when he tries, under the influence of alcohol and a sexually charged atmosphere, to kiss Christoph. While Christoph flees in a state of shock, Milan, deeply ashamed of himself, turns to alcohol. His parents are visitingfriends and have no idea what is going on at home in their absence.
18.45
Candra Sandra
(Vagabunda de Meia Tigela/Floozy Suzy) komedija, Brazilija, 2015, barvni, 24', ap
Režija in scenarij: Otavio Chamorro Glavne vloge: Peterson Andrade, Cesar Augusto, Luiza Davison, Leo Thilé, Pedro Silveira Fotografija: Érico Cazarré Montaža: Otavio Chamorro Zvok: Acacio Campos Produkcija: Apoteótica Cinematográfica Jonas John je pripravljen storiti vse, da zapelje najbolj priljubljenega fanta na šoli. Po knjigi urokov pripravi ljubezenski napitek,
s katerim naj bi začaral fanta in se hkrati znebil dekleta, ki mu je napoti. Toda, ali bo urok deloval?
Jonas John is willing to do anything to seduce the popular guy in high school. Using magic from a cursed book he makes the love potion which will help him get the guy and get rid of the girl who stands in his way. But will the spell work?
Strike a pose
dokumentarni, Nizozemska, 2016, barvni, 90', svp
Scenarij in režija: Esther Gould, Reijer Zwaan
Nastopajo: Luis Camacho, Oliver Crumes
III, Carlton Wilborn, Sue Trupin, Salim 'Slam'
Gauwloos, Kevin Stea
Fotografija: Reinout Steenhuizen
Montaža: Dorith Vinken
Zvok: Carla van der Meijs, Marc Lizier
Glasba: Bart Westerlaken
Produkcija: CTM Docs, The Other Room, NTR,
Serendipity Films
Ganljiva pripoved o najslavnejši Madonnini spremljevalni plesni skupini. Leta 1990 se je sedem plesalcev, šest gejev in en strejt, pridružilo Madonni na njeni najbolj kon-troverzni turneji. Petindvajset let pozneje se ponovno snidejo, za kamero pa razkrijejo, kakšno je bilo videti življenje, ko so spremljali pop ikono. Vsi skupaj so se pojavili tudi v njenem filmu V postelji z Madonno (1991). Njihov razhod je bil vendarle boleč.
In 1990, seven young male dancers - 6 gay, 1 straight - joined Madonna on her most controversial tour. On stage and in the iconic film Truth or Dare they showed the world how to express yourself. Now, 25 years later, they reveal the truth about life during
and after the tour. Strike a Pose is a dramatic tale about overcoming shame and finding the courage to be who you are.
21.00
Ella Maillart: Double journey
dokumentarni, Švica/Italija, 2015, č/b, barvni, 40', svp
Realizacija in produkcija: Antonio Bigini, Mariann Lewinsky Fotografija: Ella Maillart Zvok: Diego Schiavo
Leta 1939 Ella Maillart in njena partnerka, pisateljica Annemarie Schwarzenbach, zapustita Evropo in se odpravita v Azijo. Ella hoče posneti film in podpreti Annemarie pri njenem prizadevanju, da bi se očistila mamil. Toda v Kabulu se Ella zave, da so vsi njuni načrti padli v vodo. Loči se od Annemarie in sama nadaljuje pot v Britansko Indijo, medtem pa v Evropi že divja vojna. Njeni zapisi, filmski posnetki in fotografije pripovedujejo zgodbo o potovanju, letu 1939 in o ženski.
1939. Ella Maillart and Annemarie Schwarzenbach leave Europe for Asia. Ella hopes to make a film, and help Annemarie get off drugs. In Kabul she realizes she's lost all certainties. Alone she travels in British
India while war ravages Europe. Her texts, film footage and photographs tell the story of a journey, a film, a year, a woman.
Po projekciji pogovor z Moniko Hofman o delu Annemarie Schwarzenbach!
torek, 29. 11. ob 17.GG
18.45
SlOVO (Parting)
drama, VB, 2016, barvni, 10', bp
Režija in scenarij: Dimitris Toulias Glavni vlogi: David Aston, Tony Collier Fotografija: Conor O'Grady Montaža: Rachel Mcelroy, Tamsin Spivey Zvok: Juan Manzed
Rara
drama, Čile/Argentina, 2016, barvni, 88', svp
Scenarij: Alicia Scherson, Pepa San Martín,
Augustina Munoz
Režija: Pepa San Martín
Glavne vloge: Julia Lubbert, Mariana Loyola,
Augustina Munoz, Emilia Ossandon
Fotografija: Enrique Stindt
Montaža: Soledad Salfate
Zvok: Victor Tendler
Glasba: Ignacio Perez
Produkcija: Manufactura de Peliculas,
Le tiro cine
Trinajstletna Sara živi srečno družinsko življenje s svojo mamo, sestro in z mamino ženo. Zanimajo jo fantje, polna je najstniških skrivnosti, ki jih ne more zaupati niti svoji najboljši prijateljici, v šoli je nemirna. Burni dogodki v njenem življenju zanjo nikakor niso povezani s tem, da mama živi v lezbičnem razmerju. Čisto drugače pa misli oče, nenadoma prepričan v to, da mora hčeri rešiti, zato se odloči, da bo sodno zahteval pravico do skrbništva. Navdihnjeno po resnični zgodbi o čilski sodnici, ki je zaradi lezbištva izgubila otroke.
A story inspired by the case of a Chilean judge who lost the custody of her children for being a lesbian, told from the point of view of her eldest daughter Sara, aged 13. The screenplay is based on true events that could be related as a tale of lawyers and courthouses, lawsuits, claimants, defenders and victims, but instead, it will be the story of a family.
Po dolgih letih preživetih skupaj, se je čas ustavil za starejši par, ki se pripravlja na slovo.
After a lifetime together, time has stopped for an elderly couple as they prepare to say goodbye.
Mapplethorpe: Poglejte slike
(Mapplethorpe: Look at the Pictures) dokumentarni, ZDA, 2016, barvni, 105'
Režija: Fenton Bailey, Randy Barbato Fotografija: Huy Truong, Mario Panagiotopoulos Montaža: Langdon F. Page Glasba: David Benjamin Steinberg Produkcija: A Film Manufacturers Inc. Production
Edino, kar je bilo še bolj nezaslišano in svojevrstno od samih fotografij Roberta Mapplethorpa, je bilo njegovo življenje. Še posebej je bil obseden z magijo, s tem, kar je videl kot magijo fotografije in magijo
seksualnosti. Svojemu delu je bil predan do skrajnosti še v času, ko je zbolel in umiral za aidsom. O njem in njegovem delu bodo spregovorili sorodniki in sorodnice, sopotniki in ljubimci.
The only thing more outrageous than Robert Mapplethorpe's photographs was his life. He was obsessed with magic and in particular, with what he saw as the magic of photography and the magic of sex. He pursued both with insatiable dedication.
21.GG
Fantazija (Fantasy)
drama, Slovenija, 2016, barvni, 14', ap
Scenarij: Urša Kastelic, Janez Konda, Tara Knok Ratkovič
Režija, montaža: Urša Kastelic
Glavni vlogi: Janez Konda, Matic Novak
Fotografija: Urša Kastelic, Luka Ilinčič
Zvok: Luka Ilinčič, Tara Knok Ratkovič,
Maja Završnik, Matevž Vehar
Glasba: Gašper Pesek, Jakob Konda, Erik Krkač
Produkcija:
Fantazija ni le zgodba o mladem fantu, ki nepričakovano najde svojo pravo ljubezen in jo na tak način tudi izgubi. Je zgodba o vsakem izmed nas, o bolečini izgube, o tisti črni praznini, ki jo v nas pustijo ljudje, ki smo jih tako ali drugače izgubili. In je zgodba o fantaziji, ki živi naprej ...
Fantasy is not merely a story about a young man who finds his true love unexpectedly - and loses it in the same way. It is a story about every one of us, about the pain
of loss, about the black void that is left in us by the people who we have lost one way or another. And it is a story about a fantasy which lives on ...
Film bodo uvedli ustvarjalci.
9
Maček (Kater/Tomcat)
drama, Avstrija, 2016, barvni, 114', svp
Scenarij in režija: Handl Klaus
Glavne vloge: Lucas Turtur, Philipp Hochmair,
Thomas Stipsits, Manuel Rubey, Toni, Kathi
Fotografija: Gerald Kerkletz
Montaža: Joana Scrinzi
Zvok: Klaus Kellermann, Claus Benischke-Lang Glasba: Spyridon Giochalas, Julian Grumer
Produkcija: COOP99
Andreas in Stefan imata srečno in strastno dolgoletno razmerje. Skupaj z ljubljenim mačkom Mosesom živijo v lepi stari vili sredi dunajskih vinogradov. Zaposlena sta v istem glasbenem orkestru, prosti čas pa preživljata v širokem prijateljskem krogu. Toda nepričakovan nasilni izbruh pretrese njuno zvezo. Slepa pega, ki jo vsak nosi v sebi, postavi pod vprašaj vse, kar sta si zgradila.
Andreas and Stefan lead a happy and pas sionate life: Together with their beloved tomcat Moses, they live in a beautiful old house in Vienna's vineyards. They work as a musician and as a scheduler in the same orchestra and they love their large circle of friends. An unexpected and inexplicable outburst of violence suddenly shakes up the relationship and calls everything into question - the blind spot that resides in all of us.
Dobitnik teddyja na letošnjem berlinskem festivalu in številnih drugih nagrad!
sreda, 30. 11. ob 18.00
Spored kratkih filmov Preprosto, Luka
dokumentarni, Slovenija, 2016, barvni, 21'
varnega prostora znotraj LGBT skupnosti, in neopisljiv ter neponovljiv odnos z materjo. Tako subjekt dokumentarnega filma na neposreden in iskren način združuje nešteto pripadnikov skupnosti, ki stremi po enakopravnosti in mirnem sobivanju, hkrati pa se zdi, da znotraj svojega kroga družine in prijateljev za vedno ostaja ... preprosto, Luka.
The film gives insight into the life of seemingly ordinary, but humorous, lively and occasionally vulgar Luka. Under the surface Lukas portrait reveals a life dedicat-
ed to creating a safe space within the LGBT community as well as his indescribable and inimitable relationship with his mother. In a direct and sincere manner the subject of the documentary combines numerous members of the community that strives for equality and peaceful coexistence. At the same time it seems that in his circles of family and friends he remains forever ... simply Luka.
Film bodo uvedli ustvarjalci.
Letargija (Letargo/Lethargy) drama, Španija, 2015, barvni, 19', ap
Scenarij, režija, montaža: Jan Vasilijevic, Žan Žveplan
Fotografija, zvok: Jan Vasilijevic Produkcija: Društvo VLU
Film daje vpogled v življenje navidez običajnega, šaljivega, okretnega in včasih vulgarnega Luke. Njegov portret pod gladino razkriva življenje, posvečeno ustvarjanju
Scenarij in režija: Xavier Miralles
Glavne vloge: Genis Lama, Jorge Velasco,
Pilar Sarda, Rafaela Rivas
Fotografija: Claudia Rodrigez,
Alejandro H. Madrid
Montaža: Biel Ferrer
Zvok: Sandra Ramionet
Produkcija: Totem Producciones
Alex je fant, ki se je pravkar razšel z Mar-com, svojim dolgoletnim partnerjem. V mrzli zimski noči njun pes zboli in Alex ga pelje k veterinarju. Situacija ju prisili, da se ponovno srečata, v dolgi noči, v kateri se prebudi vse, kar je navidez spalo.
Alex is a boy who has just broken up with Marc, his partner for several years. In a cold winter night, their dog sickens and Alex brings him to the hospital. This situation forces Marc and Alex to meet again in a long night in which everything that seemed asleep awakens.
Adijo, Adam (Good-bye Adam) Avstralija, 2016, barvni, 14', ap
Scenarij in režija: Gulsum Guler Ozen Glavne vloge: Mujde Sarikamis-Josefina Maldonado Andrade Fotografija: Oscar Beltran Cuba Montaža: Gulsum Guler Ozen Zvok: Samuel Kwong Produkcija: Gulsum Guler Ozen
V enem od turških predelov Avstralije živi ženska (Eve), ki je stara malo čez 40, nesrečno poročena, ki nikoli ne zapusti svojega okolja ter ves čas kakor zapornica preživi v samoti svojega doma. Največ veselja ji prinaša čas, ki ga preživi v domačem vrtu. V sanjarjenjih jo obiskuje ženska (Lilith). Navsezadnje Eve odide z doma, pusti vse za seboj in si začne sama krojiti svojo usodo.
In a Turkish area of Australia, lives a woman (Eve) in her 40s who has an unhappy marriage, never goes outside of her local area and spends all her days in the isolation of her home like a prisoner. Her biggest joy is the time she spends in the garden at home. A woman (Lilith) pays her visits in her daydreams. Finally, she (Eve) leaves home with everything left behind to charter her own destiny.
10
30 let hiv preventive v Sloveniji
dokumentarni, Slovenija, 2016, barvni, 16' Scenarij: Miran Šolinc, Aljaž Kalčič
Režija, fotografija, montaža, zvok: Jan Vasilijevic Produkcija: Škuc
Film 30 let hiv preventive je poskus zabeležiti na filmski trak minulo delo na področju hiva pri nas, kot zapis nekega časa, ki nas je zaznamoval s hivom in aidsom. Tako niza pričevanja predanih aktivistov in strokovnjakov, ki obujajo spomine na stare čase, govorijo o delu svojih organizacij v času, ko ni bilo lahko izvajati hiv preventive. In o preventivi danes, ko lahko z optimizmom zremo v prihodnost, v čas, ko bomo premagali hiv.
The documentary "30 Years of HIV Prevention" is an attempt at capturing on film the work done in the field of HIV in Slovenia thus far as a record of a time marked by HIV
Edina stvar, ki jo je držala pokonci in zaradi katere je bila prihodnost vredna čakanja, je bila njena vztrajna vera, da nas prava ljubezen sčasoma najde.
The only thing that kept her going, that made the future worth waiting for, was her persistent faith that true love eventually finds us all.
Trade queen
drama, Nemčija, 2015, čb, 8', bd
Režija: David Wagner
Scenarij: Justus Bergen
Glavne vloge: Thomas Gerber, Heiko Raulin,
Harry Lampl
Fotografija: Moritz Mössinger Montaža: Sönke Saalfeld Zvok: Florian Dermastia Produkcija: Hamburg Media School, Filmwerkstatt
and AIDS. It recounts the stories of dedicated activists and experts reminiscing about the old days, talking about the work of their respective organisations at a time when HIV prevention programmes were not easy to implement. And about prevention today, when we can look into the future with optimism, into a time when HIV will be defeated.
Film bodo uvedli ustvarjalci.
Mojstrski puščavnik
(The Masterful Hermit) Velika Britanija, 2015, čb, 34', bp
Režija, scenarij, montaža: Reg Noyes Glavne vloge: Charlotte Ritchie, Anna Mountford, Maryam d'Abo, Clive Francis, Catrin Morgan, Lisa Jen Brown, Stephen Wight Glasba: Brian Noyes Direktor fotografije: Chris Openshaw Scenograf: Alec Walker Zvok: Jeremy Brown
shows excerpts from the performance put on at the 2016 Ljubljana Pride Parade.
Film bodo uvedli ustvarjalci.
21.00
Rotten
dokumentarni, Turčija, 2015, barvni, 17', ap
Režija, scenarij in montaža: Mehmet Selcuk Bilge
Fotografija in zvok: skupinsko delo
V Turčiji je v izogib služenju vojaškega roka potrebno dokazati spolno usmerjenost. Ob dokazu zadostne mere feminilnosti lahko posmeznik dobi potrdilo duševne motnje, ki ga naredi nesposobnega za vojsko (beseda 'rotten' v turščini označuje za vojsko
G. Jonas in g. Schmidt izgledata kot dolgočasna prodajalca, vendar imata svoje skrivnosti. Pod njunima popolnima sivima oblekama se iskrijo ljubezen, pogum in mnoge druge stvari.
Mr. Jonas and Mr. Schmidt look like boring salesmen but they have their secrets. Beneath their perfect gray suits shines love, courage and many other things.
Čas je ZA Kabaret Tiffany
dokumentarni, Slovenija, 2016, barvni, 19'
Scenarij, režija, fotografija, montaža, zvok: Yuliya Molina
Produkcija: Zavod APIS
Film pripoveduje o rojstvu kabarejske skupine pod okriljem kluba Tiffany v Ljubljani. Skozi film spoznamo performerje in njihove zgodbe in vzgibe za umetniško uprizarjanje, v kolikšni meri svojo osebno izkušnjo, svojo intimo in svoje življenje vnašajo v zgodbe, ki jih pripovedujejo. V filmu vidimo tudi izseke predstave, uprizorjene na Paradi ponosa, junija 2016.
The film describes the birth of the cabaret group in Ljubljana's club Tiffany. It acquaints us with the performers, their stories and motives for artistic performance, and the degree to which they include their personal experiences, intimacy and private lives in the stories they tell. The film also
nesposobne). Kratek dokumentarni film, boleča satira, ki cilja na konzervativno družbo, predlaga zelo zanimiv pogled na družbo, ki stigmatizira homoseksualce.
In Turkey you are obliged to prove your sexual orientation in order to avoid military service. By proving enough femininity one can be certified as having a mental disorder which makes you unfit for the military (the word "rotten" in Turkish is used to describe these people). This short documentary film, a poignant satire aimed against a conservative society proposes a very interesting look at a society that stigmatises homosexuals.
11
■nmiF^sf E t . ■ : ; ■ ¿> A	'	"
HW^i'A'fe i*
Čudoviti jebeni božič
(En underbar jävla jul/A Holy Mess) drama/komedija, Švedska, 2015, barvni, 108', svp
Scenarij: Edward af Sillén, Daniel Réhn,
Helena Bergström
Režija: Helena Bergström
Glavne vloge: Maria Lundqvist, Robert
Gustafsson, Anton Lundqvist, Anastasios
Soulis, Rakel Wärmländer
Fotografija: Peter Mokrosinski
Montaža: Tess Lindberg
Zvok: Anders Larsson
Glasba: Per Andréasson
Produkcija: Sweetwater Production AB,
Stockholm
Oscar in Simon sta dolgoletna partnerja, ki si zelo želita otroka. Njuna prijateljica Cis-si pristane na to, da bo nadomestna mati. Odločijo se, da bodo vsi trije z otrokom povezani kot sodobna švedska družina. Toda v času nosečnosti se še vedno sprašujejo, kdo je biološki oče - Simon ali Oscar? Bodoča očeta za božič povabita svoje starše, ki so še vedno rahlo homofobični. K zmešnjavi prispevajo še nepričakovani gosti na zabavi. S popivanjem, izbruhom napetosti in skrivnih nagibov se božična zabava sprevrže v nekaj povsem drugega.
Both 27 years old, Oscar and Simon have been together for several years and desperately want a baby, so they've gotten their close friend Cissi to agree to be their surrogate mother. Together, the three friends decide to become a modern Swedish family. But nine months into their pregnancy, they're all still wondering who the father is—Simon or Oscar? This coincides with the
guys inviting both sets of their slightly homophobic parents for Christmas, so they can share the happy news that they're about to be grandparents.
četrtek, 1. 12. ob 17.GG
Transspolna življenja v Sloveniji
dokumentarni, Slovenija, 2016, barvni, 40'
Režija: Michelle Emson Nastopajo: Teodor P. Kelc, Jakob Ian, Katja Zgoznik, Filip, Aoi, Petra Peterka, Anja Koletnik, Salome, Kirra, Evan A. Grm
Scenarij in montaža: Anja Koletnik in Evan A. Grm
Produkcija: Zavod Transakcija, Sanctuary Studios Inc.
from various locations in the country, portrays diverse experiences regarding one's gender identity and the stance of being a transgender person in Slovene society. The movie will contribute to awareness raising about transgender persons in Slovenia, and mostly increase visibility and legitimization of both out and non-out transgender persons.
Po projekciji pogovor z gosti_jami.
18.3G
Ljubezen je bolezen
(Love Is a Sickness)
dokumentarni, Slovenija, 2016, barvni, 19', ap

KT
Dokumentarni film Transspolna življenja v Sloveniji, ki predstavlja 10 transspolnih in cisspolno nenormativnih oseb iz raznih krajev države, govori o raznolikih doživljanjih lastne spolne identitete ter položaja transspolnih oseb v slovenski družbi. Film želi povečati ozaveščenost o življenju transspolnih oseb v Sloveniji, predvsem pa prispevati k povečanju vidnosti in legimiti-ranja transspolnih oseb, tako razkritih kot (še) nerazkritih.
The documentary movie Transgender life in Slovenia, which is a presentation of 10 transgender and gender variant persons
Režija in montaža: Jure Dostal Fotografija: Jure Dostal, Jure Kreft
Produkcija: Fixmedia
Je ljubezen do istega spola v Sloveniji res bolezen? Film govori o posameznikih, ki so se nekaj dni pred božičem, v mali državici, Sloveniji, borili za temeljne človekove pravice.
Is love for the same sex really a sickness in Slovenia? The film features the individuals who, in the tiny country of Slovenia, a couple of days before Christmas, fought for fundamental human rights.
Film bodo uvedli ustvarjalci.
Poletje (La belle saison/Summertime) drama, Francija, 2015, barvni, 105', svp
Scenarij: Catherine Corsini, Laurette Polmanss
Režija: Catherine Corsini
Glavne vloge: Cécile de France, Izïa Higelin,
Noémie Lvovsky, Kévin Azaïs
Fotografija: Jeanne Lapoirie
Montaža: Frédéric Baillehaiche
Zvok: Olivier Mauvezin, Benoît Hillebrant,
Thomas Gauder
Glasba: Grégoire Hetzel
Produkcija: CHAZ Productions,
France 3 cinéma, Artemis Productions
Carole, španska učiteljica in militantna feministka, v Parizu leta 1971 sreča Delphine, hčer kmečkih staršev iz Limousina. Delphine se seznani s feminističnim gibanjem, hkrati pa se s Carol močno zaljubita. Takrat pa Delphininega očeta zadene kap, tako da se je primorana vrniti na kmetijo in skupaj z mamo prevzeti vajeti. Carole ne
12
more prenesti njune ločitve, zato se odloči, da se bo preselila k Delphine in pomagala pri kmečkih opravilih. Toda ali je mogoče feminizem in lezbištvo zlahka preseliti na podeželje v sedemdesetih letih?
There was little chance, in the year 1971, that Carole, a Paris Spanish teacher and feminist militant, would ever meet Delphine, the daughter of a couple of Limousin farmers. But they did meet and fell passionately in love as well. Unfortunately, Del-phine's father fell victim to a stroke, and the young woman had no other choice but to go back home to help her mother run the family farm. Carole decided to join her lover at the farm. But could feminism and lesbianism easily be transferred to the countryside and its standards of the time...?
21.00
wedding. However, Martina's huge patience and devotion wanes with time as she finds Ana more obsessed with her traumatic past than with the life they're sharing together. 'Sick' is a film about love, betrayal, revenge, and forgiveness.
Po projekciji pogovor z režiserjem Hrvo-jem Mabičem!
Betty
drama, VB, 2015, barvni, 9'
Bolne (Bolesno/Sick)
dokumentarni, Hrvaška, 2015, barvni, 85', ap
petek, 2. 12. ob 18.30
Režija, scenarij, montaža: Kristina Kello Glavne vloge: Ellie Dickens, Leah Georges, Laura Mason, Martin Jenkins, Emma Wingrove
Direktor fotografije: Reto Liesching in Dom Satchell
Scenografija: Yahmna Kesner
Zvok: Ed Spear, Petter Dahlgren, Matt Knight
Starejša gospa v samoti opazuje, kako leta bežijo, pri čemer ji družbo delajo rastline in spomini. Nekega dne opazi v časopisu nepremičninski oglas, ki jo popelje v njeno preteklost.
An elderly lady watches the world go by, sharing her life with plants and memories. One day, a newspaper advertisement catches her eye and invites her to explore her past.
Scenarij in režija: Hrvoje Mabic Nastopata: Ana Dragičevic, Martina Fotografija: Bojana Burnac, Almmir Fakic Montaža: Žarko Korac, Hrvoje Mabic Zvok: Dubravka Premar, Ivan Zelic, Goran Fučkar
Produkcija: Fade In, Drugi plan, Zagrebfilm
Rečanka Ana Dragičevic je bila pri šestnajstih prisilno hospitalizirana na zahtevo staršev in psihiatrinje, ki je sodelovala v tej zaroti. Ana je skoraj pet let preživela v reški psihiatrični bolnici Lopača, kjer so jo zdravili zaradi izmišljene narkomanije, pravi vzrok pa je bilo »zdravljenje« lezbištva. Ko je bila končno izpuščena, je po sodni poti zahtevala pravico zase, hkrati pa se je poskušala osamosvojiti. Dokumentarec je intimna pripoved o Aninem vsakdanjem duševnem boju in iskanju ljubezni.
At the age of 16 Ana was locked up in a psychiatric hospital by her parents who arranged the treatment for curing her homosexuality with the hospital director. After five years she is free and longs for a girl who won't find her crazy because of her PTSD condition. She finds one in her new love Martina. They get engaged and plan their
Zora (Dawn)
drama, VB, 2016, barvni, 13', bp
Režija in scenarij: Jake Graf
Glavni vlogi: Nicole Gibson, Harry Rundle
Fotografija: Lorenzo Levrini
Montaža: Giorgio Galli
Zvok: John York
Produkcija: Up and Up
Medtem ko se začenja daniti, se dva izgubljena izobčenca srečata v poltemi, v večjem strahu pred sabo kot pred drug drugim.
As dawn creeps in , two lost outcasts meet in the darkness, more afraid of themselves than each other.
13
Viva
drama, Irska/Kuba, 2015, barvni
Scenarij: Mark O'Halloran
Režija: Paddy Breathnach,
Glavne vloge: Jorge Perugorría, Luis Alberto
García, Héctor Medina, Luis Manuel Álvarez
Fotografija: Cathal Watters
Montaža: Stephen O'Connell
Glasba: Stephen Rennicks
Produkcija: A Treasure Entertainment
Production
Jesus je masker za skupino dreg performer-jev v Havani, a tudi sam sanjari, da bo nekoč nastopil. Končno dobi priložnost, da se izkaže na odru, a takrat iz občinstva k njemu pristopi neznanec in ga s pestjo udari v obraz. Nasilnež je njegov oče Angel, nekdanji boksar in zdaj alkoholik, ki ga petnajst let ni bilo na spregled. Za nameček se še vseli k Jesusu. Oče in sin, ki si ne bi mogla biti bolj različna in jezna drug na drugega, se znajdeta v skupnem gospodinjstvu, ki vse bolj spominja na družinsko kletko.
Jesus does make up for a troupe of drag performers in Havana, but dreams of being a performer. When he finally gets his chance to be on stage, a stranger emerges from the crowd and punches him in the face. The stranger is his father Angel, a former boxer, who has been absent from his life for 15 years. As father and son clash over their opposing expectations of each other, Viva becomes a love story as the men struggle to understand one another and become a family again.
21.00
Vzhodni kompleks
(Der Ost-Komplex/The GDR Complex) dokumentarni, Nemčija, 2016, barvni, 90', svp
Režija, produkcija: Jochen Hick Fotografija: Jochen Hick, Nikolai Zorn Montaža: Thomas Keller Zvok: Timo Kahlenberg, Michale Kaczmarek Produkcija: Galeria Alaska Productions, Rundfunk Berlin-Brandenburg
14
sobota, 3. 12. ob 17.00
Reci mi Mariana
(Möw mi Marianna/Call Me Marianna) dokumentarni, Poljska, 2015, barvni, 75', svp
Scenarij in režija: Karolina Bielawska Nastopajo: Marianna Klapczynska, Jowita Budnik, Mariusz Bonaszewski Fotografija: Kacper Czubak Montaža: Daniel Gasiorowski Zvok: Jaeek Pajak Glasba: Anthony and the Johnsons, Natalia Fiedorczuk
Produkcija: Studio filmowe Kalejdoskop, TVP S. A.
Gej, mlad in konservativen Mario Roellig je ena najbolj iskanih prič o represiji v nekdanji Vzhodnonemški republiki. Danes je vodič za oglede nekdanjega zapora obveščevalne službe Stasi, kjer je bil tudi sam zaprt. Roellig, ki zaradi tega še vedno pričakuje opravičilo, je v sporu tudi s tistimi, ki se no-stalgično ozirajo v komunistično preteklost in še vedno verjamejo v družbeno utopijo. Zgodba, ki niti ni tako daleč od slovenske realnosti.
Being gay, resilient, young and conservative, Mario Roellig became one of the youngest and most in- demand witnesses to the atrocities of the GDR. He guides groups through today's memorial site in the former Stasi (GRD State Security Services) prison where he was once incarcerated. Roellig speaks to school classes all over Germany and has been invited to universities abroad, always pointing out the special queer moment in his life drama.
Po projekciji pogovor z režiserjem Jochenom Hickom!
	
	"„.■i ■ .
	
Marianna je privlačna 40-letnica, ki je ravnokar v tožbi s starši, kar je povezano s potrditvijo njenega spola in z operativnimi posegi. Mora se soočiti s tem, da bo morda izgubila, kar ji je najdražje, svojo družino, in se poskušati opreti na redke prijatelje in prijateljice. A ta žrtev je potrebna, če hoče zaživeti svoje lastno življenje. Režiserka Karolina Bielawska j e naredila pretanj en film o svobodi kot najvišji človekovi vrednoti.
Marianna is an attractive 40-year-old woman who has just sued her parents in order to obtain a sex change. Confronted with the idea of losing what she holds dearest to her - her family - she must face the chilling reminder of the sacrifices one takes to be themselves.
Karolina Bielawska's film about freedom as the supreme value was made with a great sensitivity.
Dokumentarec je prejel številne nagrade občinstva in žirij!
18.3C
Zelje (Désirs/Desires) Kanada, 2015, barvni, 8', ap
Režija: Clarissa Rebouças in Yannick Nolin Scenarij: Clarissa Rebouças Montaža: Yannick Nolin
Glavni vlogi: Maggie Bergamote, Julie Vignau
Direktor fotografije: Yannick Nolin Zvok: Jasmin Robitaille
Od punce do punce
(De chica en chica/Girl Gets Girl) komedija, Španija, 2015, 88', svp
Scenarij: Sonia Sebastián, Cristina Pons,
Ángel Turlán
Režija: Sonia Sebastián
Glavne vloge: Celia Freijero, Cristina Pons,
Sandra Collantes, Jane Badler
Fotografija: Pilar Sanchez
Montaža: Ana Álvarez Ossorio
Mladi dekleti se predajata strasti in poželenju, dokler ena od njiju ob polnoči ne odhiti iz postelje, druga pa ji sledi.
Young girls are indulging in passion and lust until one of them rush out of the bed at midnight while the other follows her.
Zvok: Manuel Rojas
Glasba: Gonzalo de la Vega/ Road Ramos Produkcija: Pocapena Producciones, Versus Enterteiment, Amazonas Team
Inés živi v Miamiju. Ko po devetih letih prevara partnerko, se ji sesuje svet. Po dolgem času se le vpraša, kaj bi sploh rada v življenju. Odloči se, da se bo vrnila domov v Madrid, čeprav to pomeni, da se bo morala soočiti z zmedo, ki jo je tam povzročila pred leti. V resnici pa si želi končno osvojiti Lolo, privlačno strejt prijateljico Verónice Psyco, prav tiste ženske, ki jo je Inés zapustila pred devetimi leti - nosečo na dan njune poroke! Duhovita lezbična komedija z liki, ki so osvojili lezbično občinstvo po vsem svetu.
Inés has lived the American dream in Miami for nine years. When she's caught cheating on her girlfriend, her world tumbles down. For the first time in years Inés asks herself what she wants in life... It's time to get back home, to get back to Madrid... even if it means she will have to face the huge mess she left behind. What Inés really wants is to finally succeed in seducing Lola, the hot straight best friend of Verónica Psyco, the woman Inés left nine years ago... pregnant and on their wedding day!
Po projekciji pogovor z igralko Sandro Collantes Sanz!
21.CC
Krila (Vingarne/Wings)
drama, Švedska, 1916, 35mm, čb, nemi, 50', svp
Scenarij: Mauritz Stiller, Axel Esbensen. Režija: Mauritz Stiller
Glavne vloge: Egil Eide, Lars Hanson, Lili Bech, Albin Laven
Fotografija: Julius Jaenzon Produkcija: AB Svenska Biografteatern
Film je posnet po literarni predlogi romana Mikael danskega avtorja Hermana Banga, o umetniku in njegovem mladem proteži-rancu. Starajoči se umetnik je kipar, ki se
je lotil umetnine, z naslovom Krila, navdihnil pa ga je mit o Ikarju. Zgodba se razvije v asimetrični ljubezenski trikotnik, ko stari kipar nemočno opazuje, kako se njegov mladi model predaja v roke privlačne grofice. Film uspešno združuje mitsko pripoved s tedanjo urbanostjo. Ta najstarejši film s homoseksualno tematiko bomo videli natanko ob njegovi 100-letnici!
The film is based on the novel Mikaël' by Danish author Herman Bang, about an artist and his young protégé. The ageing artist is a sculptor, who at the beginning of the film sets out to work on a piece called 'The Wings, inspired by the Ikaros myth. The film evolves into an asymmetric love triangle, where the old master in growing despair sees the young model/painter get infatuated by a countess.
Projekcijo bo Andrej Goričar pospremil z živo klavirsko glasbo.
Brezplačna projekcija na dan kulture!
Škuc-Kulturni center Q (Tiffany)
Metelkova-mesto, Ljubljana
Dokumentarni film neposredno in pogumno spregovori o seksualnosti hendikepira-nih oseb. S šestimi različnimi zgodbami o funkcionalni raznolikosti želi pokazati, da je pravica do seksualnega življenja univerzalna. Videli bomo redke in različne portrete in dogajanje, v katerem je seks spremenjen v orožje užitka za individualne in skupnostne človekove pravice. Poleg o spolnosti dokumentarec spregovori tudi o cenzuri in predsodkih, kaj lahko seksualnost stori za ljudi s funkcionalno raznolikostjo in tudi kaj lahko ta prispeva k človekovi spolnosti.
This documentary shows six stories about sex and functional diversity, real and varied stories where sex is turned into a pleasure weapon for poeple's individual and collective rights. Beyond sex, this project shows, without inhibitions, censorship or prejudice, what sexuality can do for people with functional diversity, and also how the reality offunctional diversity can contribute to human sexuality.
FtWTF - Female to What The Fuck
dokumentarni, Avstrija, 2015, barvni, 92', ap
Režija in produkcija: Katharina Lampert, Cordula Thym
Nastopajo: Hans Scheirl, Persson Perry
Baumgartinger, Gin Müller, Denice Bourbon,
Mani Tukano, Dorian Bonelli, Nick Prokesch
Fotografija: Judith Benedikt
Montaža: Niki Mossböck
Zvok: Johanna Kirsch
Glasba: Armin Lorenz, Veronika Eberhart
Dokumentarec spregovori o raznolikosti spolov in spolnih transformacijah brez pridiha tragičnosti in patetike, brez jokajočih staršev ali globoko prizadetih in šokiranih sorodnikov_c. Tukaj ne boste našli voajeri-stičnega pogleda na telesa ali v stranišča in spalnice. Film avstrijskih režiserk je všečen in poveden, prepleten s politično analizo in dobro obveščen o feminističnih vprašanjih. Sodelujoči v filmi so junaki_nje spolne drugačnosti, ki pogumno živijo svojo željo po maskulinosti - vsak po svoje in po svoji izbiri.
The documentary FtWTF is a precise encounter with the theme of gender transgression, whereby the gender border is crossed in the same direction each time: from a specific starting point (female/woman) to a temporarily open end point ("what the fuck"). The filmmakers portray six people who for different reasons take on a transgender identity and live it out in different and changing ways.
Po projekciji pogovor z režiserkama!
Johnny
drama, ZDA, 2016, barvni, 19', bp
Režija: Micah Stuart Scenarij: Brandon Crowder Glavni vlogi: Brandon Crowder, Tony Abatemarca Fotografija: Austin Nordell Montaža: Micah Stuart Zvok: Will Digby
Produkcija: Lonesome Pine films, Built by trees
Sex & the Silver Gays
dokumentarni, ZDA, 2016, 70'
Scenarij, režija, fotografija, montaža in produkcija: Charles Lum & Todd Verow Nastopajo: Bob "WOOF" Torres, Leo Falk, Anthony Castiello, Alex Mancheno, Jobe Forte, "Jerome," Peter Schlosser, Phillip Williams, Richard Kerscha, Van Quinn, Robert Shoales
Kaj počnejo starejši njujorški geji poleg običajnih dejavnosti v organizaciji New York Prime Timers? Aktivno sodelujejo na mesečnih seks partijih! Pred kamero nazorno prikažejo, kako je to v resnici videti, in odkritosrčno spregovorijo o sebi. Poleg osebnih zgodb pa povedo predvsem to, kako pomembno je imeti zadovoljivo seksualno življenje tudi v zlatih letih.
SEX & The Silver Gays tells the idiosyncratic story of the New York Prime Timers, the randy NYC Chapter of the national senior gay men's Organization. Amidst their flurry of elderly activities, the New York Prime Timers members also actively participate in monthly sex parties.
"; Wig
Desire Will Set You Free
komedija, Nemčija, 2015, 92'
Scenarij in režija: Yony Leyser Glavne vloge: Yony Leyser, Tim - Fabian Hoffmann, Nina Hagen, Rosa von Praunheim, Peaches
Zvok: Achim Burkart Produkcija: Desire Produtions
Američan Yony Leyser je posnel film na podlagi svojega doživljanja berlinske quee-rovske scene. Njegova pot nas pelje po sub-kulturnih prizoriščih klubov, barov, drog in scenske kreativnosti, na katerih srečamo tudi bolj ali manj znane zvezde: Nina Hagen, Blood Orange, Rummelsnuff, Sookee, Blixa Bargeld (Nick Cave and the Bad Seeds), Peaches ...
A richly funny, touching and meandering walk through Berlin's queer scene, the debut feature from Yony Leyser (William Burroughs: A Man Within) is based on his own life as an American living in the city. Following Ezra (Leyser) on an odyssey through Berlin's subcultural life, his journey takes in the clubs, drugs, and creativity of the scene.
5HVT*
V
■ i ' %
r*)

Johnny je mlad prostitut, ki se je prisiljen soočiti s strašljivim dogodkom iz preteklosti, ko ga najame osamljen in notranje razdvojen starejši moški, ki išče izkušnjo svojega prvega spolnega srečanja z drugim moškim.
Johnny, is a young rent boy who is forced to confront a haunting moment from his past when he is hired by a lonely and conflicted older man looking to experience his first sexual encounter with another man.
Jacques Martineau
.jube.
Lj
srečn erj Mart
Leta nost Duca: saj lezbi celo
zenske zgodbe z aidsom in im koncem: Intervju z Olivi-Ducastelom in Jacquesom ineaujem
2001 se je slovenska filmska jav-prvič spoznala z delom Olivierja stela in Jacquesa Martineauja, ^ bil na Festivalu gejevskega in čnega filma prikazan njun drugi ečerec, Smešni Felix. Petnajst let
Théo in Hugo v istem čolnu
nega Fest: preds in Huj erno
Začn
Olivier Ducastel
smo jih imeli v glavi, odgovarjala sva na vsa vprašanja igralcev ... Snemanje smo pripravili zelo natančno, kot bi pripravili prizor plesa.
Irai Med branjem smo vsi razumeli, da je največji izziv skozi ta prizor povedati zgodbo. Snemanje seksa seveda ni bilo lahko, a morali smo se osredotočiti na razvoj likov med tem prvim prizorom, na njuna čustva, ljubezen na prvi pogled itd. Jacques: Igralci so igrali vloge, ne le nastopali v nenavadnem prizoru sek-
kasneje par ostaja med najbolj brezkompromisnimi ustvarjalci sodob-gejevskega filma, na letošnjem ivalu LGBT-filma pa nam bosta tavila svoj najnovejši film, Théo go v istem čolnu, ki je bil premi-prikazan na letošnjem Berlinalu.
imo, kot se začne film: s sek-som. Uvodni prizor filma prikazuje seks, ki ni bil simuliran. Je bilo snemanje tega prizora težko?
Snemanje je bilo zgoščeno. Prostor je bil zelo ozek, zato smo imeli malo prostora za luči in kamero. Pravzaprav je verjetno pomagalo, da smo kamero lahko postavili na sredino postelje ljubezni. Druga težava je povezana s samim seksom. Vsi sodelujoči so bili igralci in ne spolni delavci, zato smo morali biti pripravljeni, ko so bili oni pripravljeni. Na koncu tridnevnega snemanja smo se vsi strinjali, da je bilo zabavno, seksi in smešno - tako kot je ponavadi v takih klubih.
Kako težaven je bi! potek izbire glavnih igralcev?
S3 Imeli smo zelo klasično avdicijo. Po sreči sta bila François Nambot in Geoffrey Couët na prvi avdiciji na vrsti naenkrat. Z Olivi-erjem sva bila navdušena nad njuno kemijo. Sta simpatična in videti sta sodobno - običajna geja!
gj Kot ponavadi je šlo za vprašanje izbire pravih igralcev za vloge, ostalo pa je le delo.
Kako sta se pripravljala z igralci, da je ta prizor pristen?
eSJ Precej časa smo skupaj brali scenarij, se pogovarjali o tem, kako hočemo posneti prizor, o slikah, ki
Je seksualno eksplicitna vsebina omejila izbiro med kandidati?
"J Ne, saj rada odkrivava ne znane igralce
Da, ker noben znan igralec ne bi sprejel ponudbe.
Eksplicitna vsebina je bila tudi glavni razlog, da sta film posnela neodvisno, z manjšimi finančnimi sredstvi. To je bil verjetno kar izziv. Kako se je izkušnja razlikovala od snemanja filma z večjimi sredstvi?
|B Gotovo je to film, ki je zgrajen okoli formalnih in tehničnih omejitev, kar je vplivalo na način režije. To nama je pomagalo, saj sva lahko posnela nočni Pariz, kot sva si želela.
g: Absolutno. Odločila sva se, na primer, za dolge posnetke, tako zaradi igre kot tudi iz tehničnih
in finančnih razlogov (prekinitev kadra vzame neskončno časa). Če nimaš neznanskih sredstev, ponoči na ulici ne moreš nadzorovati svetlobe. Temperature barve se v Parizu stalno spreminjajo. V nekaterih posnetkih se najdejo 'napake' v svetlobi: z rumene se premaknemo na belo, semaforji imajo nenavaden učinek na igralce itd. V tradicionalno mon-tiranem filmu bi vse to povzročalo ogromne težave kontinuitete. Pri dolgih posnetkih pa gledalec/gledalka sprejme te spremembe, saj so razumljive.
S takimi sredstvi ne moreš nadzorovati niti prometa in mimoidočih. V dolgih posnetkih se v kadru naravno pojavijo nenačrtovani elementi. V montaži sva včasih izbrala posnetek ne le zaradi igre, temveč tudi zaradi postranskih dogodkov. Mimo so se vozili avtomobili, tovornjaki, reševalna vozila in motorji, ki jih ne bi vključila niti z večjimi sredstvi. Z igralci sva hotela ujeti nočni Pariz kot prazen, skrivnosten in nedoločljiv prostor, ki ga prekinjajo luči avtomobilov in tovornjakov ter osvetljujejo ulične svetilke in napisi, ki ostanejo prižgani celo noč.
Virus hiv in aids sta temi, prisotni v vajinem delu od samega začetka
18
s filmom Jeanne in popolni fant. Kako vidita spremembo v javni percepciji te tematike od tedaj in kako se odraža v vajinem delu?
¡§| Izvirni naslov filma Jeanne in popolni fant je bil Olivier ima aids, a sva ga kmalu spremenila - preveč provokativno! Naslova pa sem se spomnil, še preden sva se spoznala.
g! Ko sva snemala Jeanne, si takšne zgodbe nisva mogla predstavljati s srečnim koncem.
§9 Ne vem, če lahko rečeva, da je bil zagon za ta novi film posneti ljubezensko zgodbo z aidsom v središču, a vsekakor je bil aids zraven od samega začetka, četudi v precej drugačni obliki. Mislim, da se da še veliko povedati o tem, kako je biti hiv-pozitiven, in s tem se ukvarja zelo malo režiserjev. Verjetno lahko rečem, da poskušava skozi vsa ta leta ujeti razvoj epidemije v najinih družbenih okoljih, njen duševni odraz ter pomen v zvezah in ljubezenskih zgodbah.
¡riKakorkoli, zdaj lahko poveva ljubezensko zgodbo s hiv-pozitiv-nim likom in srečnim koncem.
umetnost lahko - in ali sme biti -vrsta aktivizma?
gjDa, absolutno. Vse vajine dolgometražne filme sta posnela skupaj. Kaj so težave skupne režije in kje najdeta dodano vrednost?
rS Težave bi lahko bile povezane s komunikacijo med nama in ekipo, a sva to vedno obrnila v dodano vrednost. Dva režiserja na snemanju pomenita dvojni čas za odgovor na vprašanja, dva uma za reševanje težav, dva para oči za ljubezen do igralcev, in ko gre vse po načrtu, dva vesela režiserja!
Čutita kot avtorja občutek odgovornosti, ko pride do prikazovanja določenih tematik v vajinem delu - sploh med LGBT-skupnostjo? Je
Se je vajin način sodelovanja precej spremenil v dvajsetih letih skupnega dela?
99 Ne živiva več skupaj. To ni skrivnost in mislim, da to ni dosti spremenilo najinega načina dela. Olivier se je vedno precej vmešaval med pisanjem, a me na koncu le pusti, da razvijem svoje ideje. Jaz sem enak, ko pride do njegove režije. Pri delu z igralci, montaži in mešanju zvoka si delo razdeliva glede na najine različne sposobnosti.
Film Théo in Hugo je komaj začel svojo pot po svetu, a se temu vprašanju težko izognemo: imata v na-
črtu že naslednji projekt?
¡g|Sva na začetku pisanja scenarija za novo 'komedijo', nekaj med Smešnim Felixom in Morskimi sadeži. Z velikim številom likov in veliko ljubezenskimi zgodbami.
Zaključimo pogovor z zaključkom filma; gledalcu pustita, da se sam odloči, ali imata Théo in Hugo pred sabo skupno prihodnost. Kaj pa vidva mislita, kakšen bo razvoj njunega odnosa?
gjTo je zelo intimna povezava med vsakim gledalcem in filmom. Upam, da se razlikuje od enega pogleda do drugega. Glede tega sem zelo občutljiv pri filmih, ki so mi pri srcu, kot npr. Cherbourski dežniki.
g|Se strinjam, a zame imata Théo in Hugo pred sabo srečno zgodbo skupnega življenja, saj sta se zaljubila drug v drugega in se odločila, da to razvijeta v zvezo. Jasno jima je, da ljubezen na prvi pogled ni dovolj. Ko se zaljubimo in se spustimo v dolgotrajno zvezo, sprejmemo odločitev. Ko pa dve osebi to odločitev sprejmeta naenkrat, pa dobimo srečen konec!
Ambrož Pivk
19
Annemarie Schwarzenbach
Nevarna razmerja
Annemarie
Schwarzenbach
v novelah Videti že Lirična novela
nsko in
Švicarska pisateljica in novinarka Annemarie Schwarzenbach se dila leta 1908 v Zürichu, kjer je po zneje študirala zgodovino in nistiko. Kot hči iz premožne družine tovarnarjev je odraščala v izobilju, a pod vplivom dominantne, muhaste in ljubosumne matere Renée Schwarzenbach-Wille, ki je kljub tradi-
cionalnemu družinskemu življenju gojila ljubezenske odnose z ženskami. Annemarie je že pri dvajsetih letih svojemu zaupniku, duhovniku in pisatelju Ernstu Merzu, v pismih odkrito priznala, da je zmožna »strastno ljubiti le ženske«, njena isto-spolna usmerjenost pa je bila v družabnih krogih splošno znana. Mlada avtorica se je iz primeža družine in omejene meščanske omike pogosto zatekala k pisanju in popotovanjem, ki so narekovala njen poznejši lite-rarno-potopisni opus. Zaradi nesrečnega padca s kolesom in napačne diagnoze je tako rekoč 'po nesreči'
umrla leta 1942, stara komaj 34 let, v svoji hiši v Silsu. V prvi slovenski knjižni izdaji se avtorica predstavlja z dvema novelama Eine Frau zu sehen (Videti žensko) in Lyrische Novelle (Lirična novela).
Besedilo Videti žensko je bilo v švicarskem literarnem arhivu sprva kategorizirano kot »Fragment brez naslova«. Skrbno datiran rokopis je nastal leta 1929 in spada med zgodnja avtoričina dela, nastala še pred objavo romanesknega prvenca Freunde um Bernhard (Bernhardo-vi prijatelji, 1931). Videti žensko je hkrati tudi edino delo, ki je umeščeno v avtoričino drugo domovanje, Engadin v Švici, in je po odkritju spremenilo recepcijo in interpretacijo njene lezbične literature. Pred objavo teksta je namreč veljalo, da je avtorica v svojih delih, kot so Lirična novela, Bernhardovi prijatelji ali Srečna dolina, homoseksualnost tematizirala le prikrito, pozneje pa se je torej izkazalo, da je že kot ena-indvajsetletnica ustvarila skrbno oblikovan, premišljen in ekspliciten literarni coming out, danes znan po naslovu Videti žensko.
V začetku tridesetih let je Annemarie Schwarzenbach spoznala Eriko in Klausa Manna, ki sta jo uvedla v berlinski umetniški milje in jo vpeljala tudi v homoseksualne kroge. V Berlinu je pisala, ponočevala s prijatelji in se vozila z avtomobilom, ki mu je v Lirični noveli dodelila posebno mesto - po besedah pisateljice in igralke Ruth Landshoff-Yorck naj bi »živela skrajno nevarno«, saj je »preveč pila in ni nikoli hodila spat pred svitom«.
O Annemarie Schwarzenbach se bomo pogovarjali po filmu Ella Maillart: Double Journey, v ponedeljek, 28. 11., ob 21.00 - naša sogovornica bo Monika Hofman, švicarska raziskovalka avtoričinega opusa.
Klaus Mann je o Lirični noveli, ki je nastala v njenem 'berlinskem obdobju' leta 1933, zapisal, da ji »vzdušje dobe« ni najbolj naklonjeno. Tega leta je namreč Hitlerjeva stranka prevzela oblast in otežila recepcijo in distribucijo dela, hkrati pa so intimno in nepolitično ljubezensko zgodbo pogosto ožigosali kot udoben pobeg pred burnim političnim dogajanjem v začetku tridesetih let. Avtorica je bila prepričana, da »glavna napaka« negativne kritiške obravnave nesrečne in avtobiografsko obarvane ljubezenske zgodbe do kabaretistke Sibylle tiči v tem, da »dvajsetletni junak ni mladenič, temveč dekle«. Skozi tovrstni zorni kot novela s pomočjo tehnike kamuflaže predstavlja eno zgodnjih literarnih manifestacij lez-bične ljubezni in se tako po slogu in vzdušju kot tudi po karakteristikah protagonistov navezuje na besedilo Videti žensko iz leta 1929. Obe noveli preveva mladostniška sla po 'nevarnem' življenju in njegovih posledicah - izčrpanosti, utrujenosti, osamljenosti in odtujenosti. Protagonisti so androgina bitja z ozkimi rameni in boki ter žarečimi očmi, »ki po svojem pogumu in ponosu spominjajo na dečke«. Pisanje Annemarie Schwarzenbach pa celo bolj kot vsebina odlikuje jasen in minimalističen slog s svojevrstno zvočno strukturo, o katerem Roger Perret, raziskovalec avtoričinega opusa, v spremnem eseju k Lirični noveli zapiše: »Če je v Lirični noveli res kaj 'modernega', je to njen jezik. Je jasna, enostavna in izredno ritmična. Njena stvarnost se zoperstavlja pripovedovalčevi čustveni vznesenosti in s tem ustvarja napetost.«
Tanja Petrič
20
Zakaj si se odločil_a za sodelovanje pri filmu?
Zelo mi je pomembno, kadar morda lahko prispevam k ozavešča-nju. Predvsem zaradi osebne izkušnje. V preteklosti sem namreč iz lastnega strahu živela preveč časa v prepričanju, da si ne zaslužim življenja. Kadar sem prvič spoznala v živo osebo, ki je bila podobna meni, sem spoznala, da lahko živim svoje življenje po svojem občutenju, povsem tako, kakršna sem. In če bo le mogoče, bom ta občutek vračala, vsakemu, ki ga morda potrebuje. (Katja)
Za sodelovanje pri filmu sem se odločil, ker se mi je zdel projekt zelo pomemben za prepoznavanje trans-spolnosti v Sloveniji. (Filip)
Transspolna življenja v Sloveniji,
vprašanja sodelujočim
Za sodelovanje sem se odločil, ker sem želel doprinesti k temu, da bi družba začela to »drugačnost« sprejemati in želel sem pokazati, da obstajamo, povsod. In da smo normalni ljudje. (Teodor)
Ker se mi zdi pomembno, da je slišano čimveč transspolnih glasov z različnimi izkušnjami. Petra)
Za sodelovanje pri filmu sem se odločil_a, ker sem želel_a z drugačnim medijem poskusiti tematike transspolnosti približati vsem zainteresiranim. Film predstavlja obraze in osebne izkušnje ljudi iz Slovenije in je kot tak neprecenljiv vir. Čeprav je to prav zaradi narave medija zahtevalo veliko poguma, sem sklenil_a sodelovati, saj sem želel_a, da se sliši čimveč različnih glasov, ker je prav vsak zase dragocen. Evan)
Kako se počutiš ob končnem izdelku ... predvsem ko vidiš sebe z druge strani, torej kot gledalec_ka?
Haha ... Nelagodno. Če je kaj, česar ne prenašam dobro, je videti sebe na posnetku, zato filma dejansko sploh ne poznam v celoti. Morda ga bom kdaj lahko na samem pogledala, ko mi bo možno utišati oz. pre-vrteti svoj del odgovorov. (Katja)
Ko sem si ogledal film, sem se samemu sebi zdel skorajda neresničen, v dobrem smislu. Del mene je bil ponosen nase in v filmu sem se res videl v očeh zunanje_ga opazovalke_ca, čeprav moram priznati, da sem se na nekaterih točkah skoraj pogreznil v zemljo od sramu. (Filip)
Končni izdelek kot celota se mi zdi dober. Mislim, da bomo z dokumentarcem dosegli namen. (Teodor) S končnim izdelkom sem zelo zado-voljna_en. (Petra)
Moja perspektiva je nekoliko drugačna, ker sem pri filmu sodeloval_a na eni strani kot nastopajoč_a, na drugi pa kot ustvarjalka_ec oziroma oseba, ki je intervjuvala nastopajoče in film nato tudi urejala. Moram priznati, da mi je prav zato malo naporno biti tudi gledalka_ec, saj že na splošno ne maram gledati ali poslušati sebe z druge strani, sploh pa po toliko ponovitvah. Se pa hkrati zavedam, da je sam namen filma najpomembnejši pri vsem tem, zato je vredno malo potrpeti. (Evan)
Pomembno mi je, da nas je v filmu 10. Meni to predstavlja olajšanje. Zelo velikokrat, kadar vabimo transspol-ne osebe za sodelovanje k večjim in medijsko izpostavljenim dogodkom, ni odziva in posledično sem kar nekajkrat jaz bil_a edin_a ali ena_den od redkih, ki smo se izpostavile_i.
Sedaj pa nas je bilo 10 in res sem čutil_a moč te številke, zelo drugače je, če o neki temi govori ena oseba ali pa jih je več. Tako da, kot gledalka_ec se počutim srečno, saj vidim ta film kot pomemben korak in mejnik v delovanju za vidnost transspolnih oseb v Sloveniji. (Anja)
Kakšni so bili odzivi na film?
To, kar sem jaz slišala, samo pozitivni. (Katja)
Odzivi na film so bili odlični in prejel sem, osebno, kar nekaj pohval glede celotnega filma in svojega prispevka. Na splošno se mi zdi, da je bil film res dobro sprejet. Filip)
Odzivi so bili pozitivni. Pohvalni in kar se mojega dela v filmu tiče, mislim, da je v ljudeh povzročil sprejemanje. Zelo veliko. (Teodor)
Odzivi na film so bili pozitivni. Predvsem ljudem iz mojih drugih aktivi-stičnih področij je koristil pri boljšem razumevanju. (Petra)
Odzivi na film so bili čudoviti, presegali so vsa moja pričakovanja. V osnovi sem mislil_a, da bo film zanimal kar nekaj ljudi, da bo na premieri 180 ljudi in premalo stolov, pa nikoli nisem pomislil_a. Takoj po premieri in nekaj dni za tem so čestitke kar deževale, ogromno ljudi mi je povedalo, da so jokali med filmom, da so izredno navdušeni, da moramo film spraviti na televizijo in da končno obstaja nekaj glede transspolnosti v Sloveniji, kar je dostopno vsem. Osebno so me najbolj ganile čestitke, poleg katerih je bilo opravičilo, da se osebe res niso zavedale, kako nev-ključujoče so delovale znotraj svojega aktivizma. Zelo pomembne so mi bile tudi reakcije nekaterih staršev nastopajočih, ki so svoje otroke videli v novi luči - močne, ponosne na svojo identiteto. To je bilo krasno. Prevečkrat se o transspolnosti in nasploh LGBT+ tematikah govori kot o nečem, kar prinaša s seboj ogromno težav in premalokrat se proslavja lepoto raznolikosti. (Anja)
Želite še kaj dodati o svoji izkušnji s snemanja?
Tovrstna izkušnja s snemanjem je bila zame prva in res zanimiva. Zares sem vesel, da sem dobil možnost, da sem sodeloval pri tem projektu. (Filip)
Snemanje je bila prijetna izkušnja, ker sem bil_a obdan_a s prijetnimi ljudmi in se za to zahvaljujem TransAkciji in Michelle Emson. (Petra)
21
Po poklicu ste filozof. Kako in zakaj ste postali režiser?
Že v formativnem obdobju sem imel široke interese, od filozofije, književnosti, zgodovine umetnosti, psihologije, sociologije, do raznih religij, in iste interese imam še danes. Vendar pa sem vedno vedel, da bo film medij, s katerim se bom izražal. Politična situacija v povojni Hrvaški in moja občutljivost za razne družbene fenomene in krivice sta me pripeljali k družbeno angažiranemu filmu.
Zakaj vas zanima dokumentarni film?
Mene zanima film kot tak. Dokumentarni, igrani, eksperimentalni ... Pomembna se mi zdi vsebina, ki jo film prinaša, avtorski statement ter izvirnost forme in stila. Po spletu naključij sem začel z dokumentarno formo in se vanjo zaljubil. Morda prvenstveno zaradi neposrednosti te forme v odnosu do sveta, v katerem živimo, pa tudi zaradi družbenega učinka, ki ga lahko ustvari. Dokumentarni film pa ima tudi svoje meje. Veliko stvari je nemogoče posneti iz raznih razlogov. Npr. ni mogoče najti protagonistov za razne
zgodbo in kaj vas je spodbudilo, da jo prikažete na filmu?
Za Anino zgodbo sem izvedel iz medijev. Čim sem Ano osebno spoznal, sem se odločil narediti film. Veliko razlogov je, zakaj sem se odločil za ta film. Prvi je strahotna homofobična atmosfera v Hrvaški v začetku 2000-ih, zaradi katere je ta zgodba pomembna. Drugi razlog je moje zanimanje za Anin boj s travmo in z možnostjo premagovanja tako težke življenjske izkušnje, kar štejem kot univerzalno temo. Tretji razlog je vsekakor sama Ana in njen poseben značaj, način izražanja in moja vera vanj o.
Je Ana brez težav pristala na snemanje? Se je zgodilo kaj posebnega na snemanju?
Ana je komaj čakala snemanje. Zelo si je želela povedati zgodbo v javnosti. Je izrazito empatična in hotela je podeliti svojo zgodbo, da se kaj takega ne bi nikomur več zgodilo. Seveda se je hotela tudi maščevati svojim preganjalcem. Poleg tega je bilo samo snemanje zanjo terapevtsko, ker si je zelo želela govoriti o svoji izkušnji. Njej je to retravmatiziranje pomagalo, da je vso stvar pustila za seboj.
Intervju s
Hrvojem Mabicem,
režiserjem dokumentarnega filma Bolno
pomembne teme. Pa tudi omejitve, ki jih predstavljajo protagonisti iz raznih zasebnih razlogov, ali nevarnost obravnave določenih političnih tabu tem itd. Meni se vendarle zdi najpomembnejše, da se ukvarjam z zadevami, ki so v spektru mojega zanimanja in tako zdaj pripravljam dva igrana filma, ki ju kot dokumentarna projekta ne morem realizirati. Prvi se ukvarja z veliko privatizacijsko krajo, ki se je na Hrvaškem zgodila v 1990-ih, drugi pa z migrantsko krizo.
Izbrali ste zelo intimen način zgodbe. V glavnem govorita Ana in njena tedanja punca Martina. Zakaj ste se odločili, da ne vključite drugih sogovor-nic_kov?
Hotel sem narediti komorni film, ki bi gledalca/gledalko popolnoma potegnil v perspektivo glavnih protago-nistk. Hotel sem, da je film intimno potovanje skozi maksimalno identifikacijo z njima, pri čemer bi mi vsak drug sogovornik rušil koncepcijo.
Kako ste se seznanili z Anino
Kakšni so bili odzivi na film? Kako ga je doživela Ana? Verjetno si ga je ogledala?
Mednarodno je imel film zelo lepo življenje. Na Hrvaškem smo imeli samo tri projekcije na ZagrebDox-u. Odzivi so bili odlični. Lahko pa bi
bili še boljši, če se ne bi znašli v specifični situaciji. Realizacija filma je trajala dolgo. Ko je bil film končan, je bila Ana zaradi niza svojih razlogov že v fazi, ko se je želela umakniti iz javnosti ter živeti svoje novo in mirno življenje. Zato smo naredili samo tri projekcije na Hrvaškem, zaradi zaščite Ane pa se niti nismo medijsko izpostavljali. Kar se tiče Ane, je bilo zanjo v filmu sprva premalo informacij o tem, kaj vse se ji je dogajalo v bolnišnici. Ko sem ji pojasnil, da bo tak film imel večji empatični učinek kot pa film, v katerem se brez konca nizajo ogabnosti, ki so se ji zgodile, ji je bil ob ponovnem gledanju film okej.
Ali je po vašem mnenju mogoče kaj spremeniti s snemanjem dokumentarnih filmov? Je film Bolno pripomogel h kakšni spremembi ali pa vsaj opozoril družbo? Film Bolno zaradi naštetih razlogov ni imel velikega vpliva na hrvaško družbo, zato pa ga je imel moj prejšnji film 4. majmun (4. opica). V njem se ukvarjam z isto bolnišnico in z istim primerom, vendar na raziskovalni način in s pristopom družbenoangažiranega filma. Ana je v tem filmu eden od likov, poleg še nekaterih mladoletnih pacientov, ki jih je bivanje v tej bolnici zelo poškodovalo, drugi liki v filmu so starši nekaterih mladoletnih pacientov in dva zdravnika, ki sta bila bistveni gonilni sili za delovanje bolnice. Film na drastičen način izpostavlja brezbrižnost zaposlenih v bolnišnici, brezbrižnost socialnega skrbstva in mesta Reke. Nekajkrat je bil prikazan v prime timu na Hrvaški televiziji in potem se je zgodil niz sprememb v pogledu na celotni primer v bolnišnici Lopa-ča. Naenkrat je bilo v javnosti obelodanjeno, da vsa ta zadeva ni kontro-verznost, ampak nedvoumna napaka institucij. Filmi redkokdaj spremenijo slabo stanje v družbi, vendar to ni njihov prvotni namen. Izpostavljanje problemov, senzibiliziranje javnosti, oplemenitenje ljudi itn.: to so vsekakor stvari, zaradi katerih so filmi pomembni. In v tem smislu filmi tudi spreminjajo družbo.
Suzana Tratnik
22
la. Navsezadnje sem še vedno tukaj. Vendar se mi zdi, da res potrebujem odmor po svojem naslednjem filmu.
terim LGBT-filmskim festivalom moj film premalo queer za njihovo občinstvo. To me ne moti.
Jochen Hick
Kot vidim iz vašega življenjepisa, se s filmi ukvarjate že od svojih študijskih let - ali ste počeli še kakšne druge stvari v življenju ali pa je vsa ta leta film vaša edina ljubezen? Kako je mogoče s filmom preživeti?
Pogosto dobim to vprašanje. Ja, vedno sem živel od svojega dela, vedno sem delal na projektih, na katerih sem želel delati in nikoli nisem bil pod pritiskom, da sprejemam službo zgolj zaradi denarja. Čeprav sem delal tudi kot eden izmed programerjev, kupec in urednik za prvo queerovsko TV-postajo v nemško govorečih državah. Nekateri moji filmski projekti so bili bolje plačani, drugi pa so imeli dolga prikazovanja v kinematografih ali so bili prodani v ZDA. Ogromno delam in včasih sovražim, da se moram s projektom ukvarjati vsako minuto, da ne omenjam nizkega plači-
Videli smo že nekaj vaših filmov in zdi se, da se zlasti v zadnjih letih bolj osredotočate na odnose med vzhodom in zahodom, na zgodbe vzhodne Nemčije ... Zakaj? To je neke vrste naključje. Začelo se je s Poljsko in vzhodno Evropo za film za arte tv. To je obrnilo moj fokus na Rusijo, in da bi dokončal "serijo", je manjkala vzhodna Nemčija. Vzhodni kompleks je nekakšno nadaljevanje. Protagonist bi moral biti protagonist v filmu Razkriti v Vzhodnem Berlinu (FGLF 2013), vendar je njegova zgodba preveč kompleksna, da bi bila ena od sedmih iz omenjenega dokumentarca. Trenutno se ukvarjam s filmom o queerovskem Zahodnem Berlinu (1945-1990). Morda se bom naveličal ukvarjati se s filmi z zgodovinsko tematiko in se bom za nekaj časa posvetil arhivskim materialom.
Tudi vaš zadnji film je postavljen v NDR. Kaj je LGBT v tem filmu?
Mario, glavni lik je gej, ki je poskušal zbežati iz vzhodnega Berlina čez Madžarsko v bivšo Jugoslavijo zaradi ljubezenske zgodbe. Vendar pa je poudarek na tem, kako se ljudje spopadejo s komemoracijo bivšega vzhodnega bloka in na trenutne spore glede tega. Na tej točki tudi Mario izpostavi svoj homoseksualni del zgodbe, ki še vedno draži politično levico in desnico. To lahko vzamemo kot nekakšno umikanje iz udobnega okolja snemanja queerovskih filmov ter spuščanje v diskurz, da vsaka queer oseba pripada različnim "družbam" v istem času, kar naredi zgodbo zelo privlačno. Vendar pa se je zdel neka-
Skoraj vedno govorite o LGBT-sve-tu. Ali ste kot nekakšen aktivist v kinih?
Sam nisem nikakršen LGBT-akti-vist, ampak sem bil globoko impre-sioniran nad nekaterimi političnimi gibanji, boji in protagonisti. Doživel sem tudi nekaj res nasilnih situaciji med snemanjem (že med snemanjem svojega prvega filma Via Appia). Po naključju sem začel dokumentirati neko zgodbo in v procesu dobil ideje za druge, zlasti ker nekatere izmed teh tem niso bile še nikoli dokumentirane. Čutil sem, da moram narediti svoj prispevek. Vseeno pa vedno skušam biti kritičen do sebe ter do same teme. Pogrešam kritično distanco v mnogih queerovskih dokumentarcih. Delali ste tudi kot profesor na Nemški filmski akademiji v Berlinu. Kakšne so vaše metode poučevanja snemanja filmov in kakšna naj bodo naša pričakovanja na vaši filmski delavnici v Ljubljani?
Ker sem vedno delal z nizkimi ali zelo nizkimi proračuni, je bil moj fokus pokazati učencem, kako narediti dostojen in profesionalen rezultat z malo denarja, ne da bi ogrožali svoje ideje. Sam se moraš naučiti in izpiliti veliko veščin, da lahko preživiš kot neodvisen filmar. Drugače si izgubljen, saj moraš najeti in plačati ljudi, da naredijo to delo. To učim učence: da naredijo film namesto vsakdanje videografije - z malo denarja.
Ali bi še kaj dodali?
Moram premisliti. Veselim se ponovnega obiska Ljubljane.
Rok Čigon
23
oboževalk, ki so še dolga leta po koncu serije pošiljale pisma in spraševale po novih projektih. Na to serijo sem zelo ponosna. To je bila čudovita izkušnja, zaradi katere je nazadnje nastal film Od punce do punce.
V njem igraš psihoterapevtko Lolo, ki ima precej skupnega s Carmen iz serije Chica busca chica. Poleg poklica so tudi podobnosti v dinamiki, ki jo imata s Celio Freijeiro, ki v filmu igra »povratnico« Inés. Je Lola nekakšen spin-off psihologinje Carmen?
Drži, da sta si v osnovi precej podobni. Izhajale smo iz serije in se poglobile v njene odnose in njeno osebnost, ampak ustvarile povsem nov lik z drugačno zgodbo. Za razumevanje filma tudi ni treba poznati serije. Tudi zgodba filma je povsem ločena.
Od punce do punce:
intervju s Sandro Collantes
Živahna komedija zmešnjav Od punce do punce režiserke Sonie Sebastián obravnava različna sodobna vprašanja in se spoprijema z vsakdanjimi življenjskimi težavami na svež, duhovit način. Film izvira iz dolgoletnega sodelovanja režiserke in glavnih igralk po posrečeni spletni seriji Chica busca chica (Punca išče punco, 2008-2009). O njem smo se pogovorili z igralko Sandro Collantes.
Kakšen spomin imaš na serijo Chica busca chica. Kakšnega odziva je bila deležna?
To je bil zelo zabaven projekt, šlo je za komične situacije z odbitimi liki. Majhen, neodvisen projekt, ki pa je požel izjemen uspeh. Za nas je bilo resnično neverjetno. Serija je prepotovala svet in pridobila ogromno
(Smeh) Mogoče res, je pa vedno zanimivo, kako tak humor učinkuje v drugih krajih, kjer imajo ljudje drugačen pristop, ali v državah, kjer ima marsikdo drugačen odnos do takih zgodb. Predvsem je to komedija, kjer obravnavamo pomembna vprašanja, kot so različnost, drugačne vrste družine, vidnost, transspolnost itd.
Koliko časa je trajalo snemanje?
Vse skupaj je trajalo tri tedne.
Vsekakor se zdi, da ste vsi zelo uživali. Ste se med snemanjem zabavali?
Zelo! Bilo je ogromno noro zabavnih
trenutkov. Štirinajst igralk in igralcev 12 ur na dan na snemanju komedije. Lahko si misliš. Ostalo mi bo veliko čudovitih spominov.
Je bilo tudi kaj improviziranja?
Večinoma smo se držali scenarija, ampak včasih smo med prizori improvizirali. Tudi to je bilo super in je dodalo nekaj čara.
Tvoja Carmen se zdi še najmanj zmedena med vsemi v zbrani druščini. Kako bi opisala njene čustvene konflikte?
Carmen je zelo samozavestna in zelo sproščena z družino in prijatelji, vendar je zelo nezadovoljna v svojem razmerju. Načeloma je hetero, ampak ko se v njeno življenje vrne Ines, ji ponovno srečanje spet zmeša glavo. Po mojem je zaljubljena, vendar živi po svoje, s svojimi protislovji, čeprav bi se za Ines odpovedala vsemu.
Pri nas še malce zaostajamo, me pa zanima, kako gledaš na splošni odnos na LGBT-filme danes v primerjavi z odnosom pred, denimo, desetimi ali petnajstimi leti. Se ti zdi, da je pri vas uveljavitev isto-spolnih porok pomagala odpraviti strah, odpor do takih tematik in mogoče prispevala k njihovi main-streamizaciji?
LGBT-filmi so dandanes vse bolje sprejeti, čeprav je to dolg postopek. Pomislimo samo na uspeh filmov, kot sta Adelino življenje in Gora Bro-keback, ali nedavni Dansko dekle ter serije kot Transparent in Ženske zadeve. Filmi nedvomno prispevajo k normalizaciji in so nujno potrebni, ker je filmska umetnost odraz družbe. Čaka nas sicer še dolga pot in žalostno je, da marsikje homoseksualci še zdaj umirajo zaradi svoje identitete. Ponekod se homoseksualnost celo kaznuje s smrtjo. Rada bi živela v svetu, kjer se ljudje ne bi tako spotikali ob spolno usmerjenost človeka ali filmskega lika.
Luka Pieri
24
100 let
Film je posnet po noveli danskega avtorja Hermana Banga - z naslovom Mihael. Zgodba se osredotoča na umetnika in njegovega mladega vajenca. Kasneje je bila tudi podlaga za adaptacijo filmskega režiserja Carla Dreyerja, ki je bila narejena za UFA. V Stillerjevi verziji filma je protagonist starajoči se umetnik, kipar, ki si zada izdelati delo po imenu Vingarne (Krila) po navdihu mita o Ikarju. Opevani švedski kipar Carl Milles je leta 1908 izdelal več kipov, ki jih je imenoval »Krila« in prav njegove skulpture so dobile vlogo v Stillerje-
prvega filma - Krila
Film z naslovom Krila (Vingarne) je štiriintrideseti film režiserja Mauritza Stillerja, posnet v štirih letih njegove kariere. Po končanem snemanju poleti 1916 se je Stiller namenil režirat v gledališče v Goteborgu, v Stockholm in v studio AB Svenska Biografteatern pa se je vrnil šele leto kasneje.
vem filmu. Kljub temu pa je igralec Egil Eide v filmu bolj podoben starejšemu Strindbergu.
Film se poglobi v zgodbo asimetričnega ljubezenskega trikotnika, v katerem stari kipar opazuje svoj mladi model (igra ga Lars Hanson), kako se zaljublja v grofico (ki jo igra Lilly
Bech). Da bi mladenič ugodil njenim potrebam po ekstravagantnih obedih ter bogatih oblačilih, zapravlja denar svojega »novega očeta« in oboževalca, katerega čustva ostajajo neomajna, kljub pomanjkanju pozornosti in naklonjenosti svojega modela. Erotična drama in prisrčna igra med antičnim mitom in modernostjo je vpeta v prolog in epilog, kjer Stiller idejo vnese tako v manuskript, kot tudi v režijo in snemanje filma. Glavni akterji se premiere udeležijo, film komentirajo ter kasneje tudi preberejo ocene v medijih. Literarna tehnika okvirne pripovedi ni bila priljubljena niti dobro sprejeta pri takratnih kritikih, zato so jo v več državah, v katerih se je film predvajal, tudi izbrisali. Ko se je ta izgubljeni film znova pojavil na Norveškem, v sredini osemdesetih let, sta mu manjkala epilog in prolog, zato so ju rekonstruirali leta 1987 z dodajanjem fotografij s snemanj ter z nadnapisi.
Film je prepoznaven, ker je sploh prvi celovečerni film s homoseksualno tematiko v celotni zgodovini filma!
Priredil Rok Čigon
25
LGBT knjižna zbirka Lambda že vse od leta 1990!
k
W JEDRT LAPUH MALEŽIČ O Bojne barve z
STÉPHANE LAMBERT Moje razgaljeno telo
V sredo, 21. 12. ob 20.30, vas vabimo v Galerijo Škuc na tradicionalni večer Lambde - s predstavitvijo novosti, razprodajo in zdravico. Za osvežitev bodo poskrbele udeleženke letošnjih LGBT literarnih delavnic!
Večer Lambde
Večer bo uvedla Diana Pungeršič s predavanjem: Slovenska lezbična pisateljica v literarnosistemskem opisu Gre za poskus sistemskega opisa slovenskih literatk, ki objavljajo pri LGBT specializirani založbi Škuc. Predstavitev bo strnila glavne težnje v njihovem delovanju in opisala njihovo sistemsko mesto znotraj slovenskega literarnega sistema.
FRANCO BUFFONI Byronov služabnik
ANNEMARIE SCHWARZENBACH Videti žensko
FRANCE NOVŠAK Dečki
(ponatis ob 100-letnici avtorjevega rojstva)

Festival so podprli
kno
Tcnn
Kinodvor.
Mestni kino.
www. k I n odtfcir.org
SLOVENSKI
FILMSKI
CENTER
JAVNA
AGENCIJA
SLOVENIAN
FILM
CENTRE
9
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE

t«rtttf|r«<en
ConlMkrir-afifr SvitKt-i <*tlrfliríiniín I kl ff«
GOETHE INSTITUT
IN^TITI|J
SLOVENIE
Mestna občina Ljubljana
-r^VW^W % 1
M O M O >1 E J
raSKUC
Magnus
\R-D4CT SlUDENr FM893,
&M0C
W MARIBOR
4


©
ÍFUNDACI J A s o n D A

TOREK ob petih
www.testiran.si
100 let prvega filma z LGBT tematiko
(Vingarne)