DEMOKRACIJA
Leto II. - Štev. 15
Gorica - Trst, 9. aprila 1948
Uredništvo in uprava:
Gorica - Riva Piazzutta 18 Oena: Posamezna štev. L. 15.— Naročnina: Mesečna L. 65.—
Polt. ček. rafi. At. 9-18187
Izhaja vsak petek
Dedno pod lažnim naslouom
Kamuflirati, kamuflaža je tuja beseda in pomeni za: krinkati, našemiti, skriti se pod drugim oblačilom, pod drugo zunanjostjo v svrho prevare. Kamuflaža je sred* stvo, ki služi za skrivanje in goljufijo. Zlodej ali zli duh se ni še nikoli približal človeku v podobi satana. V raju se je prikazal Evi spre* men jen v kačo, dr. Faustu se je prikazal v podobi psič: \ ka in v podobi viteza. V ne: šteto oblikah nastopa v pravljicah in pripovedkah vseh narodov.
Politična zgodovina ne pozna gibanja, ne pozna stranke, ki bi se bila tako bala in izogibala svojega U mena in naslova, kakor se boji svojega imena ravno sedanji boljševizem. Odkar so se ruski diktatorji pred 13. leti prepričali, da je bolj* ševizem, t. j. absolutistični državni kapitalizem kot g o: spodarski sistem obsojen v neizbežno propast ali pa prisiljen izkoriščati človeka in njegovo delovno silo do skrajnih mej, ki se dado primerjati le s stanjem fa> raonskih državnih sužnjev
v	starem Egiptu pred 4.000 leti, se je boljševizem sam ustrašil svojega bistva.
V Sovjetski zvezi...
Zato so pričeli Stalin in par ostankov stare komuni: stične garde okamenelih idej, ki so še edini preostali od onih mož, ki so sprožili in privedli do zmage boljše* viško revolucijo; pa so pla: čali s svojimi glavami svoj idejni preobrat in odpor proti Stalinovemu boljše* vizmu, prikrivati ruskemu ljudstvu pravi smisel ruske« ga oboroževanja, kateremu je bolj cilj in namen: svet tovna internacionalna ko« munistična revolucija. Bolj« ševizmu so nadeli narodno oblačilo in so rekli ruskemu človeku: za obrambo domo« vine se oborožujemo. Da še bolj zakrijejo svoje boljše« viške težnje, so vzpostavili učenje ruske zgodovine, so izkopali iz ruševin revolu* cije ruske narodne junake in heroje in med zadnjo svetovno vojno so celo raz* pustili komunistično inter* nacionalo.
...in na Primorskem
Njihova propaganda v svetu se ni več smela voditi pod imenom boljševizma ali komunizma, ampak le pod imenom demokracije, svobode in prostosti. Ko je pričela v Jugoslaviji 1. 1941 komunistična partija držav« Ijansko vojno, ni nastopila pod svojim imenom, ampak pod firmo »Osvobodilne fronte«. Le tako ji je uspelo zvabiti jugoslovanske naro* de pod svojo komando in jim vsiliti svojo diktaturo. Komunistično časopisje ima stroga navodila, da ne piše in dela propagande očitno za komunizem ali boljševU zem. Ti dve besedi sta bili skoro iztrebljeni iz komuni: stičnega časopisja, ki nosi nedolžna imena, kot n. pr. »Primorski dnevnik«, »So: ča«, »Ljudski tednik«, »Glas mladih«, »Poročevalec«,
»Ljudska pravica«, »Borba« ali »Corriere di Trieste«.
V	komunistični terminolo: giji ali slovarju pomenijo besede: slovenski, naroden, ljudski, demokratičen, na: preden — komunističen. Ko pravijo: ljudska oblast, mislijo na komunistično ob: last par propagandistov ali aktivistov; ko govore: slo: venski narod, hočejo reči: komunistični pristaši; ko pišejo: slouensko narodno gledališče, pomeni komuni: stično gledališče, ki podaja skoro izključno igre komu: nistično : propagandnega značaja ali v to prikrojene. Demokratska fronta, UAIS, SIAU, Osobodilna fronta, Stranka neodvisnosti, vse to je istovetno s komuni* stično stranko. Pojmi in be: sede, ki jih vsak normalen človek razume v njih pra: vem smislu in pomenu, k a: kor: naroden, narodnost je za komuniste: šovinizem, reakcija, reakcionaren. Ne: komunist je v komunistič: nem žargonu: fašist, impe: rialist, dolarski hlapec; anti: komunist je zanje: odpad: nik, izdajalec, slogolomec. Človek, ki se trudi in skrbi, da si kaj pripravi za starost, je zanje: kapitalist.
Komunist nima logičnih, stvarnih razlogov za obram: bo svoje ideologije in svo: jih metod. Zato je njegovo orožje psovka, laž, zavija: nje in blatenje svojega na: sprotnika. Po komunistični morali je dovoljeno vsako
sredstvo, da le dosežeš svoj cilj in lažje prevaraš ne: vedno in lahkoverno ljud* j stvo. Zato si komunisti pri: svajajo velike može kake:
I ga naroda in jih prikazuje* jo ljudem kot predhodnike komunizma in boljševizma, ali se pa poslužujejo njih podobe in imena, češ, kako naj bi bili mi protinarodni ali breznarodni, če slavimo tako narodno zavedne mo: že. Tako zlorabljajo sloven: ski komunisti ime Prešerna, Gregorčiča, Cankarja, ka: kor zlorabljajo italijanski komunisti Garibaldijevo glavo za svojo volivno agi: tacijo. Z isto zahrbtno mi: sli jo se silijo slaviti sloven: ski komunisti naše narodne junake, bazoviške in open: j ske žrtve, stoletnico »Slav: janskega društva«, samo za: to, da zaslepljenemu ljud: stvu mečejo prah v oči, češ, glejte, kako smo narodni; četudi dobro vedo, da bi Prešerni, Gregorčiči, Can: karji in ustanovitelji »Slavs janskega« pljunili na tako hinavsko zlorabo1 narodnih svetinj, če bi se prebudili. Sama potvara in prevara.
Vse zlo, poosebljeno in nepoosebljeno, kakor da bi se zavedalo svoje odvratno: sti, nizkosti, pogubnosti in uničujoče sile, se skriva pod tujo podobo, pod tujim ob: lačilom, ker ga je samega sebe sram. Tak je fašiko: munizem.
ZH SVOBODNI TRST
V	p r a š a n j e Trsta in Svobodnega tržaškega ozemlja je zopet v ospredju svetovnega poli: tičnega zanimanja. Ob: ravnavali smo ga že v zadnjih dveh številkah. Vprašanje je pa tako pe: reče in važno, da smatra: mo za pravilno, če mu posvetimo še naslednji, toplo pisan članek.
Tri zahodne velesile so soglasno sklenile in predlo* žile Varnostnemu svetu naj bi se Trst s področjem spet vrnil Italiji.
Najprej je Trst ponudil Tito Togliattiju v zameno za Gorico, zdaj ga ponuja« jo zavezniki De Gasperiju za zmago pri volitvah. Na« mesto, da bi se oba soseda in zavezniki trudili za reši« tev gospodarskega vpraša« nja tržaškega mesta, je po* stalo mesto predmet kupče* vanja in barantanja.
Dve leti so se najodlič« nejši politiki dvajsetega stoletja trudili, kako bi bolj temeljito razkosali to ubor« no primorsko zemljo. Stro* kovnjaki in izvedenci vseh vrst so v raznih komisijah preučevali to vprašanje, da so potem napravili ta slab kompromis. Skoraj po treh letih so zdaj nenadoma pri« šli do zaključka, da so z ita« lijansko mirovno pogodbo
v	pogledu Svobodnega trža« škega ozemlja napravili ve« liko »napako«. Zdaj hočejo
to »napako« še povečati z novimi predlogi in razdreti kompromis.
nTrst - nagrada11
Najprej si oglejmo neko« liko ozadje tega predloga.
V	Italiji bodo 18. aprila parlamentarne volitve, pri katerih se merita dva moč« na nasprotnika, ki predstav« ljata v majhnem merilu dva ; politična svetova: vzhodne*-j ga in zahodnega. Zato ni samo gol slučaj, da so za« hodne .velesile baš sedaj ob* javile svoj predlog o vrnit«
vi	Trsta Italiji. Trst naj bi bil nekako plačilo Italiji za De Gasperijevo zmago.
, Nasprotno pa ima Sov«
] jetska zveza ves interes na tem. da zmaga pri volitvah Togliatti, to je komunistič* na partija. Kaj naj zdaj po* nudijo Italiji, ko so zamu* dili pri Trstu in so kolonije že davno obljubili? Ali naj ji morda vrnejo Albanijo in del Jugoslavije? Saj bi se izplačalo za Togliattijevo zmago, ker bi potem itak vse prišlo v sovjetski raj. Neznanka je le, kdo bo zmagal: De Gasperi ali To* gliatti.
Kar smo iz te diplomat* ske igre ugotovili pa ni nič kaj prijetno za obe tako | imenovani »veliki demokra* ciji«, to je za »vzhodno pro* gresivno« in »zahodno reak* cionarno«. Obe prodajata svoja načela. Z načeli pa tudi samoodločbo narodov, svobodo, enakopravnost, pravico in možato besedo. Predlogi take vrste avtoma* tično uničujejo veljavnost ne samo italijanske mirov*
ne pogodbe, ampak tudi vseh drugih, ki so bile pod* pisane po zadnji vojni. Ker je spoštovanje pogodb predpogoj za mir in zdrav procvit vseh narodov in ker je spoštovanje spreje* tih obvez podporni steber organizacije Združenih na* rodov, uničujejo taki pred« logi mednarodni prestiž te organizacije in vso njeno delavnost.
Primorska -razkosana
Že dejstvo, da so predlog j stavile zahodne velesile, ki so — kakor izjavljajo — prehitele Sovjetsko zvezo, bo izzvalo pri slednji odpor proti predlogu. Sovjetska zveza bi s svojo privolitvi* jo v tem trenutku podprla svojega nasprotnika De Ga* sperija na škodo italijan* skih komunistov, obenem pa tudi na škodo Tita in Jugoslavije. Kakor je za vsake povprečne možgane razumljiva Titova ponudba Togliattiju, tako bi bila po* polnoma nerazumljiva po* nudba Tito * De Gasperi, kar se lahko zamenja tudi z enačbo Stalin « De Gaspe* ri. Ali z drugo besedo, če bi danes Sovjetska zveza sprejela predlog treh vele* sil, bi s tem prav ničesar ne pridobila, ker je že prepri« čana, da pri italijanskih vo« litvah komunisti ne bodo zmagali. Brez protiusluge pa je nespametno dati Trst nasprotniku. Ne smemo na« dalje podcenjevati dejstva, do je imel Trst v osvobo« dilni vojni jugoslovanskih narodov važno mesto, kar ne bodo jugoslovanski na* rodi nikdar pozabili. Tega pa bi ne smeli pozabiti tudi Italijani, ki so že s samo kompromisno ustanovitvi« jo Svobodnega tržaškega ozemlja mnogo več dosegli, kot so predvidevali. Zave« dati se morajo, da je šel kompromis o Trstu, pa tudi
o	Gorici in Tržiču, na ra« čun Jugoslavije.
Se bolj zanimive so za* vezniške izjave, češ, da ni mogoče v Trstu urediti zdrave uprave. To jim po« polnoma verujemo, če se bodo držali dosedanje prak* se. Potem ko so v začetku ponudili sodelovanje pri u« pravi tudi komunistom, ki so sodelovanje odklonili, so se naslonili le na italijanske nacionalistične stranke. U« speh tega sodelovanja je se« danji predlog treh velesil in Airevjevo poročilo Varno« stnemu svetu. Čudili bi se lahko, če bi iz tega mesa do* bili boljšo juho. Ker je naj* važnejše vprašanje tržaške* ga ozemlja sožitje med Ita« lijani in Slovenci, bi morala Zavezniška vojaška uprava že davno poskrbeti za se* stavo vlade, ki bi najprej odgovarjala narodnim kori« stim obeh plemen. Tako u* pravo bi vse -ljudstvo svo* hodnega področja z navdu« šenjem sprejelo in podpira* lo. Tako vlado je mogoče sestaviti v vsakem trenut* ku z malo dobre volje, naj* kasneje pa v 24. urah. Zakaj ni bilo tega mogoče? Ne za* to, ker niso hoteli sodelo« vati komunisti in razni ST ALK pač pa zato, ker ita: lijanske stranke niso hotele priznati Slovencem in Hr* vatom popolne enakoprav« nosti. To je vse. Tu tiči za« jec. In kakor vse kaže so bi*
! H zavezniki tej politiki ita*
! lijanskih strank celo naklo«
I	njeni.
Ustvarite enakopravnost!
Trditev, da hoče Trst sam k Italiji, ne drži. Trst noče niti k Italiji niti k Jugosla*
vi	j i. Trst hoče le gospodar* sko procvitati. Trst je za* prepaščen nad možnostjo, da bi se spet vrnil v itali* janski upravni sistem, ki je nad dvajset let moril in gna* vil vsak svobodni razvoj mesta. Poročilo o predlogu treh zahodnih velesil je sprejel z začudenjem in hladno, kakor vse Primorje. Le nekaj netržaških elemen* tov je vprizarjalo s svojim križarjenjem po ulicah na* videzno javno mnenje:' Iz* jave tržaškega mestnega sveta in pokrajinskega sve* ta, v katerem ni Slovencev, niti ne vseh Italijanov, niso važne. Poslanice in brzojav* ke teh ustanov so prazni propagandni triki, v slepilo svetovne javnosti.
Italijanske stranke v Tr= stu niso doumele novega časa, ki se poraja v Evropi, zato so jih hujskaški in ne* odgovorni elementi ponov* no izrabili v protidemokrat* ski in protislovanski gonji pod novim geslom »slavo * comunisti«. Gre za demo« kratsko enakopravnost dveh narodov in ne za »slavo « komuniste«! Bolj u« pravičeno bi lahko Slovenci očitali komunizem Italija« nom, ki imajo v demokra* tični Italiji sorazmerno več komunistov kot je komuni* stov v sovjetski Jugoslaviji. Za preprečenje komunizma v Italiji in .drugod po svetu pa so potrebne druge mere, predvsem pa enakopravnost narodov, delo, zadostna hrana in stanovanja in pa agrarne reforme. Vse drugo je mlatenje prazne slame!
Tržaškega vprašanja ni mogoče rešiti z otročjimi predlogi in zamenjavami, ki ustvarjajo nove spore, pač pa le v sklopu srednje * evropskih držav. Zaenkrat je Trst in Svobodno trža* ško ozemlje le skromno je* dro nove federalne Evrope, ki jo bodo nujno rodili po* hod in potrebe nove dobe Zato se meje tega jedra lahko le razširijo v korist obeh sosedov in drugih srednje « evropskih držav, posebno pa Avstrije, kar bo v korist splošnemu miru na tem važnem evropskem področju.
V	zemljepisnem oziru je pa mesto Trst le »delno ita* lijanski otočič« na robu slo* venskega sveta. Vprašanje Trsta ni torej le vprašanje tako imenovanega »italijan* skega« Trsta, temveč je ob* enem vprašanje samoodloč* be slovenske pokrajine, za* to ni in ne bo nikdar le gol volivni manever, naj si bo Tita, Stalina ali kogar koli.
T ržaški.
Od srede
do srede.
1. APRILA : Ameriška poslan* ska zbornica je odobrila nakazilo preko tri milijarde dolarjev za izvršitev prvega dela programa za evropsko obnovo. — Sovjeti so sporočili ameriškim in angleškim vojaškim poveljstvom v Berlinu, da bodo s prvim aprilom začeli nadziravati ves avtomobilski in železniški promet med Berlinom in zahodnimi nemškimi zasedbe: nimi področji. — Nad 70 odstotkov finskih poslancev je zahteva; lo od predsednika republike Paasikivija, naj ne dovoli, da bi Moskva zvezala Finski roke z vo« jaško pogodbo, podobno sovjetski vojaški pogodbi z Romunijo in Madžarsko. — V Angliji bodo v kratkem začeli odstavljati komu: niste iz državne uprave. — Komi: sija Združenih narodov za vojne zločine je končala svoje delo. Obt sodili so 5.300 vojnih zločincev.
2. APRILA : Položaj v> Berlinu se je izredno zaostril. Ameriški poveljnik Clay je opozpril sov: jete, da ne bo trpel, da bi sovjets ski vojaki ali uradniki pregledo* vali listine potnikov na omeris škem vlaku, ki vozi med zahodno Nemčijo in Berlinom. — Ofenzii v« proti grškim komunističnim tolpam ugodno napreduje. — Ameriški vojaški krogi so izjavili,, da bodo število bojnih letal v Nemčiji takoj zvišali, čim bi ge* neral Clay to smatral za potrebi no. — Angleški časopis »DaHy Mail« je napisal v zvezi s polozai jem v Berlinu: »Sovjetska zveza igra zelo ne\’amo igro. Ves svet ve. kako težak je trenutni polnt žaj. Strel iz puške, ki bi ga utegnil izstreliti kak norec ali zločinec, bi lahko povzročil svetovni spo’ pad. Bog je priča, da ne želimo vojne in prepričani smo, da tudi miroljubni ruski narod ne želi vojne. Če pa misli majhna skupi* na kremeljskih fanatikov z o kr? vavljenimi rokami, da bo lahko zavedla svet v novo katastrofo, jih moramo usta\’iti in jih bomo ustavili. — V Atenah so usmrtili 13 komunistov — ki so zagrešili grozodejstva v letu 1944 in 1945. K temu poročilo dodaja:	Božji mlini meljejo počasi... — Indijske oblasti so odkrile široko razprede* no komunistično prevratno mrežo. Aretirali so 12 komunističnih vo* diteljev in Bengaliji so komu* nistično partijo sploh prepovedali
3. APRILA : Namestnik ume-.
riškega ministra Lovett je sprejel sovjetskega veleposlanika Panjus skina. Menijo, da sta razpravljala
o	krizi v Berlinu, da pa je Panju: skin tudi izročil sovjetski odgo* vor na zahtevo zahodnih sil za vrnitev Trsta Italiji. — Poleg po: moči Evropi je ameriška poslan« ska zbornica odobrila tudi znatne svote za pomoč Grčiji, Turčiji in Kitajski, ki jih ograža Sovjetska zveza direktno ali indirektno. C e: lotna odobrena svota znaša 6 mi> lijard 98 milijonov dolarjev. — Namestnik sovjetskega poveljnika
v	Berlinu je izjavil, da sovjeti ne bodo več sodelovali pri delu pod* odbora skupnega poveljstva v Berlinu. — Bivii češkoslovaški poslanik v Ankari Kolovrat je iz-•
BREZŽIČNI RAZGOVORI:
A. B. — Ivanu Cankarju: Dragi Ivan, ali nismo z italokomunističniin shodom v Štandrežu dali goriškemu slovenstvu močno oporo?
Cankarjev odgovor: Budalo, v slovenskih vaseh si še fašisti niso upali prirejati italijanskih shodov.
Od srede _____________do	srede
javil, da bodo Čehoslovaki v Ameriki delovali z vsemi silami na to, da vržejo sedanji komuni: stični režim na Češkoslovaškem in osvobodijo domovino tujega j ar: ma. — Grške oblasti evakuirajo otroke iz ogroženih predelov v Macedoniji, ker komunistične tol: pe vedno bolj ropajo in ugrablja: jo mladino, ki jo pošiljajo na prevzgojo v Jugoslavijo. — Arne: riški minister vojske Rayall je iz: javit, da Združene države ne bodo popustile pred sovjetskim pritiskom v 'Berlinu in da je zato podelil popolna pooblastila ume: riškemu vojaškemu poveljniku v Nemčiji. — Ameriški minister za narodno obrambo Forrestal je zahteval od kongresa, da odobri vpoklic pod orožje vseh mladeni: čev med 19. in 25. letom. — Glav: ni berlinski kolodvor, ki se na: haja na ameriškem zasedbenem področju, so Američani svojčas začasno prepustili sovjetom v nad: zorstvo. Sedaj pa so ameriški vo: jaški policisti poslopje obkolili in ne puste v urade nobenega sov: jeta več. — Turški zunanji mini: sfer Sadak je prispel v Atene na posvetovanje z grškim zunanjim ministrom. — Američani, Britanci in Francozi so zahtevali naj Var: nostni svet sprejme na dnevni red vprašanje sprejetja Italije med Združene narode. — V Hali jan: s kem pristanišču Molfetta so usta: vili motorno ladjo, ki je prispela iz Reke in je imela na krovu skrit .tovor orožja in municije.
4.	APRILA : Položaj v Berlinu je nadalje izredno napet. A meri: ški general Clay je ponudil brez: plačen prevoz v domovino svoj: cem vseh vojakov in civilnih uslužbencev. — Angleški vojni minister je odpotoval na inspek: cijo trdnjav v Gibraltarju in na Malti. — Češkoslovaški begunci so izdali točno poročilo o razme: rah v rudnikih uranove rude v .Jachymovu na Češkoslovaškem. Rudnike so si sovjeti polagoma čisto prisvojili in jih stražijo tudi sovjetski policisti in vojaki. — Italijanski notranji minister Scel: ba je pozval volivce, naj volijo katero koli stranko, samo ne ko: munistov in z njimi združenih Nennijevih socialistov. Ljudska fronta pomeni komunizem in ko: munizem pomeni propad krščan: ske civilizacije. — Komunisti se na vse kriplje trudijo, da bi ljud: stvu natvezli laži v zvezi s priho: dom motorne ladje iz Reke v Molfetto, ki je imela rta krovu skrito municijo in orožje za it a: lijanske komuniste. Ma ladji so oblasti poleg orožja odkrile tudi nekega zloglasnega titovega ko: munističnega agitatorja.'— Sovjet sko vojaštvo se je umaknilo iz železniške palače v Berlinu na zahtevo Američanov. Takoj na to so zapustili svoje postojanke tudi ameriški vojaki in vojaška polici: ja ter prenehali stražiti poslopje.
—	Pri angleških deželnih volitvah so konservativci pridobili ogronu no glasov. Laburisti pa so jih sko:
raj prav toliko izgubili. — V Ce: lju so obsodili na smrt in ustrelili 4 domačine iz Savinjske doline. Obdolžili so jih, da so nasproto: vali »ljudskim« oblastem, poleg tega pa tudi ipomagali ljudem v stiski, da so prišli preko meje.
5. APRILA : Francija je or ga: nizirala 54 varnostnih čet, ki bodo imele edino nalogo vzdrževati red pri komunističnih izgredih. — Qi: banje generala de Gaulla se silno širi. Pri alžirskih volitvah je ge: neral dobil polovico vseh odda: nih glasov. ■— V Moskvi so obno: vili finsko:sovjetska pogajanja. Nad 70 vseh finskih poslancev se je izreklo proti sklenitvi ka: kršne koli vojaške pogodbe, ki bi Finski zvezala roke. — Dve ame: riški pomorski bojni skupini bosta začeli te dni z manevri v Sredo: zemlju. Ojačen ja so prišla skozi Sueški prekop iz Indijskega ocea: na. Med njimi so tudi letalonosil: ke. — Narodna zveza francoskih dijakov je izstopila iz tako imeno: vane svetovne zveze »demokratič* ne« mladine, ki ji poveljujejo ko: munisti. — Jugoslavija je uradno priznala, da so pripeljali 5000 gr: ških otrok iz Macedonije. — Na: petost v Berlinu je nekoliko po: pustila, vendar je prišlo do novih zapletljajev, ko je neko britansko potniško letalo trčilo v zraku s sovjetskim letalom, ki je nameno--ma krožilo v neposredni bližini britanskega aparata. 14 potnikov je bilo pri priči mrtvih. — Itali: janska policija je odkrila nove velike zaloge orožja po komuni: stičnih skrivališčih in brlogih.
6. APRILA:	Na Češkoslova:
škem je izšel prvi tajni list, ki razkriva, kaj se je skrivalo za ko: munističnim državnim udarom. List nadalje poroča, da so začeli sovjetski sateliti, to je Titova Ju: goslavija, Madžarska in Bolgarija na skrivaj mobilizirati svoje voj: ske. — Sv. oče je sprejel v poseb: ni avdijenci posebnega odposlanca ameriškega predsednika Trumana, Myrona Taylorja. — V Egiptu je prišlo do izredno težkih dogodkov, ko je začela stavkati potici ja. Ko: munistični agitatorji so to stavko izkoristili v svoje namene in na: ščuvali drhal, da je začela pleniti po ulicah. Število mrtvih je nara: slo že na 20, ranjencev pa je pre: ko 100. —'Pogajanja med sovjeti in Finci so končana. Po prvih po: ročilih izgleda, da sovjeti Fincev niso mogli prisiliti, da bi se uklo: nili tako, kot je želel Stalin. — Iz Nemčije poročajo	o ponovnih
ugrabitvah na meji	med angl e:
škim in sovjetskim področjem. General Clay, poveljnik ameriške vojske, je pred svojimi vojaki v govoru ponovno izjavil, da bodo ameriške čete ostale v Nemčiji vse dotlej, da zavladajo v tej de: želi demokratične svoboščine. — Ena izmed velikih ameriških leta: lonosilk bo obiskala ta mesec Norveško. Pravijo,	da gre za
»vljudnostni« obisk. — Na Češko: slovaškem so komunisti aretirali pokrajinskega voditelja češke so: cialistične stranke Srama. — Tur: ški in grški zunanji minister sta na sestanku v Atenah ugotovila
popolno skladnost misli.
7.	APRILA :	Predsednik	Tru:
man je imenoval za upravitelja načrta za pomoč Evropi Pavla Hoffmana, predsednika avtomo: bilske družbe Studebaker. — Ameriška misija za pomoč v Tr: stu je darovala v dobrodelne na: mene samo v zadnjih dneh na de: setine milijonov lir. — Švedski li: sti mnogo komentirajo sklenitev finsko:sovjetske pogodbe in izra: žajo zaskrbljenost, da bi sovjetom morda le uspelo vmešavati se v notranje finske zadeve. Zato bi pogodba mogla postati orožje, s katerim bo Sovjetska zveza na: pravila iz Finske svojega satelita, kot se je to zgodilo z državami srednje Evrope. — Ameriški de: lavci so odklonili nakladanje sov: jetske ladje, ki je prišla po stroja
v Brooklin. — Britanski vojaški guverner v Nemčiji je v svojem govoru pozval Nemce, naj ne verjamejo onim gospodom tovari: šem, ki jim hočejo zapraviti svo: bodo s sladkimi besedami o ljud: ski demokraciji na ustnicah, za hrbtom pa skrivajo policijsko ba: tino. — Na Češkem so aretirali duhovnika Kuharja, ki je nalašč izobesil zastavo s kljukastim kri: žem, ko je izvedel, da so se ko: munistični totalitarci polastili oblasti. — Predsednik Beneš je prvič po komunističnem držav: nem udaru izpregovoril na prosla:
vi 600 letnice Karlove univerze v Pragi. Dejal je, da more nasilje sicer resnici začasno zavezati usta, ne more pa silne besede resnice uničiti niti danes niti ka: dar koli. Glavne češkoslovaške protikomunistične stranke v be: gunsivu so ustanovile skupni od: bor za pomoč političnim begun: cem. — Finančni minister pokra: jine Brandenburg na sovjetskem področju je pobegnil v zahodno Nemčijo, ker so mu grozili komu> nisti. — Voditelj italijanskih so: cialistov, ki so se odcepili od ko: munističnega sopotnika Nennija, Saragat, se je sestal z voditeljem francoskih socialistov Blumom.
ŠIRITE „ DEMOKRACIJO"
ČAKAMO KA ODGOVOR
Trst, 7. Ul. 1948
V	nedeljo 4. t. m. so pri* redili komunisti in fašisti v Gorici javen pretep in ne le javen shod komunistov ita= lijanskega in slovenskega porekla — če smemo verjeti poročanju »Primorske* ga dnevnika«. List objavlja dolg članek, v katerem po* pisuje razgibanost pristašev komunistične in fašistične ideologije. Ker list ni na vi* šini svoje poročevalske dolžnosti, iz dolgoveznega članka ni mogoče izluščiti jedra resnice. Oceno prika* zovanja dogodkov in ozadja prepuščamo onim, ki so »prireditev« videli z lastni*
mi očmi. Nas tika zadeva le
v	toliko, da odgovorimo na vprašanje, ki ga nam stav* Ija »Pr. dn.«. Vprašal nas je prav svetohlinsko, »če nas ni sram, da smo se zavzeli za take izmečke, ki...? Go* spodje od »Pr. dn.«! Ni nas sram, ker nasilja nismo nik* dar odobravali. V naših vr* stah ni komunistov in ni fa* šistov. Ob rojstvu našega lista smo v tem pogledu za* vzeli jasno stališče: »Obso*
jamo vsako nasilje kot sredstvo za politično uve* ljavljanje, pa naj prihaja to nasilje od leve ali desne.« Od tega svojega načela ni* smo in ne bomo odstopili.
V	tem se razlikujemo od vas. Dali smo vam odgovor, čeprav nismo na vrsti. Še vedno čakamo odgovora na naša vprašanja: Kje je naš ugrabljeni urednik Andrej Uršič? Ali je živ? Ali je mrtev?
POLITIČNI OBZORNIK
Ob podpisu zakona o pomoči Evropi
Predsednik Truman je prejel od britanskega mini* strskega predsednika posla* nico, ki izraža zahvalo bri* lanskega naroda in njegove vlade, da je kongres odobril zakon, ki dovoljuje ameri* ško pomoč na podlagi ev* ropskega obnovitvenega na* črta.
»Želim Vam izraziti, g. predsednik, s strani mojih kolegov in naroda Velike Britanije naše globoko za* dovoljstvo za to dejanje plemenitosti in politične previdnosti, ki je brez pri* mere. Ta zakon bo sprejet z navdušenjem ne le v Združenem kraljestvu, tem* več na vsakem delu sveta, kjer morejo svobodni na* rodi izražati svoje prepri* Čanje. Ta zakon je vzpod* buda vsem, da bodo z dr* znostjo nadaljevali pot pro* ti dokončnemu premaganju težav, s katerimi se bori Evropa ter proti nastanku trdnega, zdravega in svo* bodnega gospodarstva.
Britanski narod stoji ob strani ameriškemu narodu pri tem naporu ter bo napel vse svoje sile, da bo cilj do* sežen.«
Enako poslanico je prejel ameriški • zunanji minister Marshall od g. Bevina in g. Bidaulta.
Ta poslanica pravi: »Ob priliki podpisa zakona o po* moči Evropi želiva z g. Bi* daultom izraziti Vam, g. minister, in s tem tudi kon« gresu in ameriškemu naro* du naše čestitke in našo za* hvalo za velik dokaz previd* nosti in zaupanja v Evropo, ki ste ju dokazali z odobrit* vij o tega zakona.
Ne samo po svojih do* ločbah, temveč tudi po skrbnosti, s katero je bil ta zakon pripravljen in zaradi odločitve, s katero * je bil odobren, je ta zakon osrčil svobodne narode sveta. Se* daj, ko je bil'zakon odo* bren, Vam lahko zagotovi* mo ,da evropski narodi ne bodo zaostali, temveč bodo
z vso silo nadaljevali že za* četo delo. Opogumljeni z ameriško podporo bomo storili vse, da bo evropski obnovitveni natrt kronan z popolnim uspehom.
*	* *
Trumanov poziv
»V teh kritičnih časih po* zivam svoje sodržavljane, da se spomnijo, da pomeni budna in pripravljena Ame* rika močno jamstvo za mir in vzrok za upanje narodov vsega sveta, ki hočejo ohra* niti svojo svobodo. Če hoče* mo, da naši vojaki razme* ščeni v tujini predstavljajo z uspehom in ponosom a* meriško demokracijo, mo* ramo storiti vse, da bodo oni čutili iskreno in odkri* tosrčno pomoč našega na* roda.«
S temi besedami je pred* sednik Truman pozval ame* riški narod, da se pripravi na proslavo »Armv Dav« — dneva vojske.
*	* *
Pred volitvami
Italijani, ki žive v Zdru* Ženih državah in ki so na* sprotni komunizmu, so za* čeli pošiljati kar koše pisem in brzojavk v Italijo, v ka* terih pozivajo svoje sorod* nike, naj ne volijo za komu* niste pri prihodnjih volit* -vah. Tajnik društva »Sino*
vi	Italije« je sporočil, da je 120.000 članov njegovega društva poslalo v Italijo že dva milijona pisem.
Nepričakovan napredek pri delu namestnikov za avstrij* sko mirovno pogodbo
Namestniki za avstrijsko mirovno pogodbo so 5. t. m. dosegli večji uspeh kot pri vseh ostalih zasedanjih. Ta* ko so se zboljšali zgledi, da bo končno le možno doseči sporazum o tako nasprotu* jočem si problemu: o nem*-ški imovini v Avstriji.
Dosegli so obširen spora* zum o podelitvi pravic nad petrolejem Sovjetski zvezi.
Sovjetski namestnik je predložil nov predlog glede sovjetskih zahtev, da hoče* jo biti deležni avstrijskih interesov Podonavske paro* plovne družbe. S svoje stra* ni so trije zahodni delegati izrazili željo, da bi zvišali znesek 110 milijonov dolar* jev kot plačilo avstrijskih reparaci Šovzetski zvezi. To je svota, ki bi morala vse* bovati avstrijsko imovino v tujini.
Ob pričetku zasedanja je britanski namestnik izjavil, da bi bila njegova vlada pripravljena popustiti glede številk, ki jih je dala po* prej o sovjetskih pravicah za črpanje petroleja. Ta ko* rak je povzročil popuščenje vseh štirih velesil, v kolikor se nanaša na oni del pogod* be, ki obravnava petrolej* sko vprašanje.
Končno so se štiri velesi* le sporazumele na sledeči način:
V	kolikor se nanaša na črpanje petroleja, bo Sov* jetska zveza dobila imovi* no, ki se nahaja v vzhodni Avstriji in katere proizvod* nja znaša približno 60% vse avstrijske proizvodnje. To dovoljenje je veljavno 30 let. Prvotno je Sovjetska zveza zahtevala 66% pro* izvodnje za 50 let.
Poleg tega bo. Sovjetska zveza imela pravico vršiti petrolejska raziskovanja v vzhodni Avstriji za dobo 8 let, ki bo lahko podaljšana na 331et v primeru, da bodo petrolej našli.
*	* *
Položaj štirih velesil v
Berlinu v luči sklenjenih sporazumov
Obstoja nedvomljiv pisan sporazum o ustanovitvi šti* rih zasedbenih področji in štirih sektorjev v Berlinu: to je izjava, ki so jo 5. ju* nija 1945 podale vlade Ve* like Britanije, Združenih dr* žav, Rusije in Francije. Prvi člen izjave pravi, da bo Nemčija v tistih mejah, ki so obstojale na dan 31. de* cembra 1937. v zasedbene namene razdeljene v vzhod* no področje (sovjetsko), se* vero zahodno področje (bri* tansko). v južnozahodno (ameriško). in zahodno (francosko).
Drugi člen odloča, da bo* do Berlin zasedle vse štiri velesile. Ustanovili bodo medzavezniško oblast se* stavljeno iz štirih poveljni* kov. ki jih bodo imenovali posamezni vrhovni povelj* niki. S tem bo preskrbljena ^skupna uprava mesta. Vpra* šanje tranzitnih pravic treh zahodnih velesil preko vzhodnega področja ni po* drobno določena v omenje* nem sporazumu, ki je sploš*
e
c pa
»Fantje, slišite škrjančka ?«
Ozrli so se kvišku: v tisto soVič* no trepetavico, ki ji v višino ni bilo videti konca. Sinjina je žare* la nad njimi topla in brezmejna — in v tej sinjini je bilo čuti škr* jančkovo žgolenje, drobceno in bistro, kakor v sanjah, a tako raz* ločno, da nam je v občutju sreče zastajala kri v dlaneh.
Ptička nismo ugledali. Zaščeme* la nas je svetloba, morali smo umakniti oči — velike, jasne. Tako smo se gledali v senci pritlikave* ga, grčavega gabra, ki se je vsem poletnim in zimskim vihram nav* kljub zažiral v senožet vrh gor* skega grebena in nas zdaj branil sončne pekočine.
»Kravji zvonec! Slišite?«
Da, zvonko je pelo nekje on* stran — kje? Ni je bilo žive duše
nikjer: toda kravji zvonec je za* molklo pozvanjal nekje daleč — morebiti jih je bilo celo več. In že smo v duhu videli čredo rdeče in bele živine, kako se pase po sočni travi. Videli smo pastirja, kako hodi ves v soncu obsijan in se naslanja na palico in mu sonce suši za klobukom šop planinskega cvetja...
Čez senožet je komaj opazno zavel veter. Zdramile so se vijo* ličaste kadulje, zamajale se belo— žolte glavice ivanjščie ko srčkana sončeca. Nad cvetjem so poleta* vali pisani metulji, veliki in majh* ni. Barve, zgibi, žužnjanje in cvr* kutanje — vse je utripalo, da nas je obhajala sladka vrtoglavica.
»Oh, da nam je mogoče vedno ostati tukaj!« je vzdihnil Slavec. Ležal je na hrbtu, roke je imel
prekrižane pod glavo in je strmel v nebo. »Večno gledati ta čudo* viti svet, večno sanjati!«
Smehljali smo se v nemoči, za* kaj pred nami je bilo slovo od gora: bil je klic tistega sivega vsakdanjega življenja, ki mu nih* če no more uiti za vedno.
»Kaj bi zdaj dal za požirek vode!«
Da, bili smo žejni. Pot na vrh nas jc bila upehala. Vendar smo Črniča nejevoljno pogledali, kaj draži sebe in nas, ko ve, da vode tu gori nikjer ni. Naše duše so odprte vsemu lepemu, on pa misli na telo! ■
Pač je tekla globoko po dolini na severu mlada Soča: sinja ko za škropljenje pripravljena galica se je penila čez prod, temnomodra se umirjala v tolmunastih ožinah. Čuti je bilo njen šum ;— kakor bi daleč, daleč nekje veter oral gozd j in začaran ne bi mogel nikamor iz! njega.
Na južni strani pa je po dnu i doline neslišno vrvela Nadiža, Nje1 nismo slišali. Videli smo le široko!
prodnato strugo, kjer si je rečica zdaj po sredi zdaj ob strani uti* rala pot. Katere vasice so tam gori, nad njenim izvirom? Tiste rdeče strehe, cerkvica, bela viju* gasta cesta?
»Želite specialko, gospod Rav* nik?«
»Ne, Mito, hvala! Naj ostane vse tako ko v pravljici: neimeno* vano. Kako je ime vsem tem pla* rimam okoli nas? Preveč jih jc in prelepe so, da -bi si z. njih imeni trpali spomin.«
Zobati vrhunci so moleli negib* ni v modrino, skoraj prosojni v kamnitni belini. Zelene planote gora so bile posejane s planšar* skimi stajami —- kdo ve, ali kravji zvonec, ki ga še vedno slišimo, nc prihaja z onih temen na nevidnih krilih vetra?
Niti en sam oblaček ni motil sinjine. Poldan je rasel v vrh, ga* brova senca se jc krajšala. Vstali smo in odšli po visoki travi. Cvetje se je prašilo ob naših go* lih kolcnili. Samo po gorah raste* jo take velike izvanjščice, kakor
so bile tiste, ki so se z njih belino in rumenino venčale senožeti. Sa* mo po višinah se bohoti to bledo* rdeče cvetje, čigar vonj nas omamlja, da gremo dalje ko pija* ne čebele. V tilnik nas žge sonce, zenice so se zožile do skrajnosti.
Pot v dolino.
Pod čevlji se trklja za nami drobno kamenje. Steza gre v cik* caku niže in niže. Nič nc govo* rimo. Grla so čisto suha, ustnice so razprte. S čela kaplja znoj, i polzi po licih, sili v usta. Niti ne j brišemo ga več — samo eno mi* : slimo:	na odrešilni požirek stu*
denčnice.
Grmovje, drevesa, duh po vlagi.
»Studenec!« je zmagoslavno zavpil Marko, vrgel nahrbtnik z ram, počenil in se zasrkal v curek, ki je nežno padal z žlebiča v črno blato.
Napili smo se. Nekajkrat jc t jcknil vrisk.
i »Upajmo, da je Vida pripravila i obilno kosilo.«
»Ah. kako se bo po jedi pri* I legla Nadiža!«
»Jabolke!« jc zaklical Slavec in začel naglo nekaj nositi iz trave v usta.
Bila jc že blizu naša vas: kup hiš, stisnjen ob gorsko vznožje ko gnezdo. Spod nog so nam odska* kovale ali odlctavale kobilice. Vroča migljavica je dišala po smrekovi smoli.
Kdo nam maha? To so trije naši fantje, ki so zaspali jutranjo uro, ker se jim pot na goro ni zdela vredna truda.
Kdo stoji na vratih v belem predpasniku in se nam smehlja?
To je naša Vida.
Slavec, si že videl lepše oči? Da, ti veš: prišla je na dopust iz Vidma, tam jc cvetličarka — nič drugega ne dela ko rože ogleduje in jih povija v šopke, lahko ima lepe oči.
Fantje, ne bom vas spraševal, ali ste že videli lepše zobe, kot so Vidini. Da, njeni zobje so beli in gosto nabrani ko v ogrlici, in kadar se zasmeje, čutiš toplino v sencih, in ustnice zadrhtijo kakor ob prelepi velikonočni pesmi
Leto II. - Stev. 15
DEMOKRACIJA
Stran 3
nega značaja, ker so takrat, ko je bil sporazum napisan, upali in mislili, da bo Sov« jetska zveza v Nemčiji so* delovala, in da bo izpolnila sporazum v duhu prijatelj* stva in po predpisih Yalt* skega soorazuma o »enot* nosti v miru in v vojni«.
Sporazum in izjava o šti* rih področjih in o štirih sektorjih v Berlinu nimajo ničesar skupnega z izjavo o organizaciji nadzorstva nad Nemčijo, ki so jo ob* javile štiri vlade 5. junija 1945, s katero so ustanovili nadzorstveni svet, ki je vr* hovna oblast za reševanje nemških problemov v ce* loti.
*	* ❖
Položa j v Berlinu
V krogih, ki so blizu bri* tanskega zunanjega mini* strstva izražajo mnenje, da je napetost v Berlinu znat* no popustila in da verjetno Sovjteska zveza ni priprav* ljena, da bi zavzela nagle in nevarne ukrepe za obračun z zahodnimi velesilami. V istih krogih pa z druge stra* ni ne pozabljajo, kakšni so končni cilji sovjetske poli* tike. Menijo, da ti smotri gredo za tem, da bi izklju* čili zahodne velesile končno iz Berlina in napravili iz tega mesta prestolnico ko* munistične lutkovne vlade.
Nadalje izražajo mnenje, da je bil prvi smoter sovjet* skega sklepa glede nadzor* stva prometa ta, da bi za* hodnim silam odvzeli ' po* budo na mednarodnem po* litičnem poprišču. Sovjet* sko zadržanje v teh zadnjih dnevih naj bi predstavljalo koncerni koncev poizkus, da bi odvrnili pozornost sveta od odobritve Marshallove* ga načrta. Niti ne izključu* jejo možnosti, da so sovjeti zavzeli omenjene ukrepe z ozirom na skorajšnje volit* ve ter tudi da bi pokazali nemškemu narodu, kako močan je sovjetski položaj
v	Nemčiji.
V britanskih uradnih kro* gih opozarjajo, da bi moglo to vprašanje privesti do ne* varnih iznenadenj, četudi ni izključeno, da ima sov* jetsko draženje zahodnih sil v Berlinu edino ta na* men, da dokaže sovjetske* mu narodu, do katere skraj* nosti lahko pridejo, ne da bi s tem povzročili huda na* sprotstva. Gre z eno bese* do za bluf. Če se zahodne velesile ne bodo pustile prevarati, se bo Sovjetska zveza znašla pred izbiro: ali opustiti bluf, ali pa tve* gati nevarnost vojne.
Važen je sestanek med Montgomerijem in marša* lom Sokolovskijem. Menijo, da bi moglo priti po tem razgovoru do ublažitve po*
Pst, jejmo zdaj.!
»Vida, pridete za nami v Ko* rita?«
»Takoj, ko pomijem«, nam je odgovorila.
Odšli smo k Nadiži, v zatisni , kot, kjer se pod visokimi navpič* nimi stenami modri globoka mir* na voda. Redkokdaj jo tam ob si* je sonce. Zdi se, kot bi počivala po bistrem teku in sončni bliščo* bi, da se potem Še ur.neje sprosti po razgretem produ. Ptičje petje ne sega v tisto tišino, kopalcem se ne ljubi hoditi Itja. Od rok jo in samotno. Nam pa so bala Ko* rita draga. Lahko smo skakali s pečin, lahko smo peli na sončnih podstenkih, in naša pesem je do* nela nad tolmuni ko v majhni ka* tedrali.
Bilo nas je devet. Mito je igral na kitaro, drugi pa smo ga sprem* ljali polglasno.
»Saša«, je rekel, »drevi nam bo* ste igrali v gostilni za slovo ...bo* ste?«
Saša vaški učitelj, je prikimal.
»Tudi Vida bo z nami... fantje.
ložaja. Tekom tega tedna bo zunanji minister Bevin zelo verjetno podal izjavo v zbornici glede sedanjega položaja.
*	* *
Nevarne nesreče
Neko britansko potniško letalo vrste »Viking« je tr* čilo v zraku s sovjetskim lovskim letalom in zaradi tega strmoglavilo. Ob ne* sreči se je ubilo deset pot* nikov in 4 letalski usluž* benci. Med žrtvami je tudi dopisnik agencije »United Press« Robert Colier. Letalo je vršilo dnevno potniško službo na progi London * Hamburg * Berlin in nazaj. Letalo je bilo, na tem, da pristane na letališču Gatow pri Berlinu, ko se je pripe* tila nesreča.
Poročajo, da so v zad* njemi času sovjetska letala imela navado, da so letela tako blizu britanskih in a* meriških letal, ki so upo* rahljale mednarodni zračni hodnik med Berlinom in za* hodnimi področji, da so se jih skoro dotikala. Izgleda, da je nesreča nastala prav zaradi tega.
Britanska vojaška poli* cija je takoj obkolila kraj na britanskem področju v Berlinu, kjer je strmoglavi* lo sovjetsko lovsko letalo, potem1 ko je trčilo z britan* skim letalom. Tudi številni sovjetski častniki so prihi* teli na kraj nesreče, a bri* tanska policija jim ni do* volila, da bi se približali na več kot 200 metrov ostan* kom lovskega letala.
Zemlja, kmet, narod
Z veseljem sem bral čla* nek, ki piše o rešitvi našega kolonskega vprašanja. O tem se že dolgo let govori, a nič se ne izvrši. V svojem življenju sem se mnogo bo* ril in trudil za zboljšanje našega položaja. Najprej smo se borili, da bi gospo* dar jem dajali manj in bi mi imeli več. Za časa borbe pa smo upali, da postanemo sa* mi gospodarji, kakor so nam obljubljali. In tudi se* daj smo bili osleparjeni. Mi bi radi postali lastniki zem* lje, ki jo obdelujemo in jo plačali na kak način, samo da bomo vknjiženi. Zato vas prosimo, da nam poma* <.!ate. Mi vam bomo hva* ležni.	Kolon.
❖	v
Radevolje priobčujemo tudi ta prispevek k razprav
vi	o rešitvi kolonskega v pr a: san ja. Zadevo je Slovenska dem. zveza z vso resnostjo vzela v pretres. Skušala bo
kaj bi ji dali za spomin?«
»Ne bi ji ti, Slavec«, je nekdo dejal, »zložil pesem?«
Slavec je zardel in se obrnil proč. I Nihče se ni zasmejal,- Kamenč* kali smo se in mislili na večerno slovo.	j
Tedaj se je na vrhu stene pri* kazala Vida. Njeno lepo telo se je blestelo ko baker. Njen na* smeh nas je obsijal ko žarek. Vsi smo gledali vanjo. Stala je negib* no ko kip Venere... ne, bila je polna življenja, bila je ko misel, ki se je iz mraka dvignila v son* ce; -ko duša, ki se je rešila spon in je zdaj vsemu stvarstvu podo* ba moči in svobode.
Prišla je med nas in sedla. -Vze* la je Mitu kitaro, skrivnosten krč ji je šinil v prste, strune so za» pele, potem so se razprle ustnice in začula se je pesem. Tam na kraju jo sedel Slavec. Imel je pol* no srce najslajših navdihov. Ah, ali bo prišla kdaj ura, ko bo tem občutkom lahko'dal obliko?
»šla si v tujo stran, rože cveto
doseči zadovoljivo rešitev tega vprašanja tudi z ozU rom na naše slovenske kolos ne, ker smatramo, da so nas še razmere precej različne od onih v bližnji Furlaniji in v notranjosti Italije.
To smo hoteli pripomniti zlasti radi natolcevanja, da smo mi zaščitniki kapitalis stov. Kdor je bil na širšem sestanku v nedeljo 21. 3. se je lahko prepričal, da je na* ša SDZ zaščitnica preds vsem našega kmeta, proti lažnivi in hinavski propas gandi komunističnih pris ganjačev, ki eno obljubljajo, a drugo izvršujejo.
Kolonom so obljubljali, da bodo lastniki gospodars jeve zemlje, danes pa jim postavljajo sovhoze, — kjer morajo koloni obdelovati zemljo, ki je postala državs na last — kot navadni tovarniški delavci. Mi slišimo obupen glas prevaranega kolona in mu hočemo po naših močeh pomagati, da bi res postal gospodar zenv lje, ki jo obdeluje.
KULTURA rQ
Dr. Ant. Novačan; Peti evangelij
V predzadnji številki smo javila, da je izšla nova slovenska knjiga v Trstu: Novačanov Peti cvange* lij. Težko je ob prvem pregledu napisati in izreči dokončno lite* ramo 'kritično oceno dela. Za to bi bilo potrebno, da bi človek knjigo vsaj nekajkrat prebral. Go* tovo pa je, da se bo slovenski književni kritik ob tem delu še ponovno ustavil in skušal izluščiti iz njega vso bogato miselno vse* bino (in umetniško lepoto. Danes lahko napišemo samo nekaj prvih vtisov.
Gotovo je to Novačanovo delo nekaj nenavadnega, zanimivo po svoji vsebinski strani, zanimivo pa tudi po oblikovni. V dvanajst spevov — vsak spev ima dvajset sonetov — je zajel, pesnik pot in delo Kristusovo. Prav za prav sa* mo del poti, -kajtii knjiga je šele prvi del. Novačana je zanimala ta snov, kakor že toliko drugih umetnikov pred njim. In vendar je vsakdo izmed umetniških obli* kovalcev po svoje doživel in po svoje izrazil ta veliki dogodek pred tisoč devetsto leti. Novačan ga je doživel po svoje, tak način ni znan v primerjalni svetovni književnosti. Pesnik je sicer živel več let v Kristusovi domovini, vendar ne bi mogli trditi, da diha iz vse pesnitve morda Palestina. Najbrže pesnik -tega -niti hotel ni. Iz te pokrajine in tega ozračja diha marsikje pesnikova lastna zemlja, živi in trpi njegov lastni narod. Tudi ne bi mogli trditi, da se je pesnik približal tej snovi kot globoko religiozen človek. Vsaj iz pesnitve ni tega čutiti. Oblikoval pa je predmet z živim zanima*
zaman,« je pela Vida. Alj smo gledali v vodo in nismo čutili, da nas pekočina pali na vso moč.
Vida se je vnovič vzpela na vrh.
»Menda ne mislite skakati s take višine?« smo se zavzeli.
»Nevarno je, pravijo. Mi ska* čemo v,edno s police.«
»Nisem samo enkrat že,skočila od tu,« je odgovorila. Krilila je z rokami, kot bi že uživala let v globoko modrino. Nekaj nas je bilo spodaj in smo čakali, kdaj se bo odgnala. Toda ona je stala mirno, tudi z rokami ni več ma* hala.
Zad za njo je kipel pod nebo gorski greben v rumenem žaru. Gledal sem in gledal — in Vide nenadno nisem več videl. Videl sem le naš samotni gaber vrh go* re, in obšlo me je občutje šibko* sti.	j.
Tisti trenutek je Vida zamahni* la in o.dskočila. Njeno uleknjeno telo je ko strelica presekalo zr< calno gladino in izginilo. Nenadno se je začul brbot. Jezus, kaj se je zgodilo?
njem. In tudi z veliko simpatijo. Zato je le našel nekako pravi od* nos med seboj in snovjo. Edina nenavadna stvar pri tem je pač oblikovna stran. Pesnik -se je od* ločil za sonet, ki je zelo vezan pesniški -izraz in je živo nasprotje velike epične širine, ki- se je je pesnik lotil. Na drugi strani pa so tudi ti soneti večkrat zelo lepi in imajo svojo bogato vrednost.
Napačno bi bilo, če bi kdo mi* slil, da je pesnitev morda prepe* snitev Evangelija. Glavna in o* srednja oseba v delu je sicer Kri* stus, a ob njem, živi še vsa njego* va okolica, njegovi sodelavci, nje* govi prijatelji in njegovi izdajalci. In prav v tem življenju resnične Dobrote in največje Resnice je upodobljena tudi problematika so* dobnega sveta. Na šv-ojski način je pisatelj izrazil v to življenje sodobna prašanja časa, izrazil globoko človečansko misel in klic po velikih vrednotah življenja.
Pesnitev je po obliki, vsebini in velikosti edinstvena v slovenski literaturi. Rekli smo že, da dela ni mogoče razumeti takoj, ampak je potreben študij, in- razen tega bi bil zelo potreben tudi komentar. Posebno nekatera mesta so manj razumljiva, ker je pa gotovo pi* satelj sam hote zatrl svojo misel, ali vsaj ni hotel, da bd bila bra* njevsko kričeča. So pa tudi sone* ti, ki so otroku razumljivi: pre* prosti, lepi kot igrača, topli in mehki kot pesem ljubezni, o ka* teri pojejo.
Dela ni mogoče presojati frag* mentarično. V celoti je to brez dvoma velika zamisel in po kon* čani vojni največje slovensko li* terarno delo v vezani obliki. Jezik je v celoti lep in verz tekoč, ne* katere nenavadne besede, nove skovanke ali pa naglasi pa le tu in tam motijo. Seveda so to spri* čo tako obsežnega dela malenko* sti.
Vtis torej, ki ga imam ob No* vačanovem Petem evangeliju je: vesel sem, da je tako- delo v na* šem jeziku izšlo. Srečen, da je iz* šlo v Trstu in sem. kot Primorec vesel, da živi velik pesnik med nami. Čeprav mi je" snov pesnitve znana, jo vendar prebiram z veli* kim zanimanjem. Prepričan sem, da bo delo v slovenski književno* sti ostalo kot vogelni kamen, ki ga je postavil v tem obdobju eden izmed redkih svobodnih sloven* skih književnikov. Zdi se mi vred* no opozoriti vse, ki jim je pri srcu slovenska knjiga, naj si jo nabavijo. Dobe jo lahko v sloven* skih knjigarnah v Trstu in Gorici.
R. T.
Koledar
Ker je bilo zelo veliko povpra* sevanje po letošnjem koledarju celovške Mohorjeve družbe in je prva pošiljka v Trstu zelo hitro pošla, je Mohorjeva družba posla* la še nekaj izvodov. V koledarju je mnogo čtiva in je v celoti za* nimiv, zato bo dobrodošel Sloven* cem na Primorskem, čeprav je prispel z zamudo. Koledar pripo* ročamo. Na prodaj je v sloven* skih knjigarnah v Trstu.
Pognali smo se v vodo in po* tegnili ven Vido, ki je močno kr* vavela na temenu. Dali smo jo na prod. Njene roke šo ležale ko mrtve. '
»Vida... Vida... ali ste se hudo... Vida... slišite...«
Stali smo okoli nje ko okame* neli in nismo vedeli, kaj naj sto* rimo. Iz ušes in nosa ji je tekla kri, tudi iz ust je medi komaj slišnim grgranjem pripolzel dro* ben curek.
Nekaj trenutkov kasneje Vida ni več živela.
Nadiža je še tekla, živa ko raz* topljeno srebro, in njena zdravil* na voda je še lizala gladke ka* menčke — Vida pa je bila mrtva.
Pečine so se še dvigale kot že tisočletja in kot se bodo še tisoč* let ja; in gore tam zad v večnem cvetju vsakega poletja so dremale v soncu — Vida pa je bila mrtva.
Kitara je ležala na produ. Nih* če se ni zmenil zanjo, in vendar so bile njene strune še gorke od prstov,' ki so se zdaj za vedno umirili.
»Cvetlični šopek“,
šmarnice za naša dekleta in žene
Nadškof A. F. v Rimu je to nabožno knjigo takode ocenil: Vsebina »Cvetlične* ga šopka« je zelo privlačna, praktična, jasna in prisrčna. Naslanja se trdno na Sv. pismo in spretno prilagodu* je večne resnice modernim raz'm|eram. Ljubeznivo se o* žira na 'sedanje dušne in cerkvene potrebe in ogreva srce z lepimi zgledi na ver* ske resnice, dajoč pobudo za dobre sklepe. Tudi raz* vrstitev, tisk, oblika in lična vezava knjižice vabijo žene in dekleta, da knjižico bc* rejo in njeno vsebino pre* mišljujejo. Knjižica je tucli zelo primerno darilo. Pri* srčno želim, da pride knji* žica v širše kroge in se udo* mači.
Pozor oolioci!
V	volivnem okrožju Go-rica-Videm-Belluno, ki voli 14 poslancev v rimsko poslansko zbornico, kjer volimo tudi mi Slovenci, nastopa 11 strank. Kakor smo
GOSPODARSTVO:
Motnovino
-'V	B*1 n	—	•= —
Mnogi kmetovalci tožijo, da jim vino kljub.negi po pretakanju po* staja motno ali vsaj ne prav čisto. To bi bila tako zvana bela oksida* cija (da razlikujemo od rjave oksi* dacije, ki se pojavi, če je grozdje gnilo). — Ta pojav doživljamo, ko je grozdje bogato na sladkorju in suha letina, kakor je bila preteče* no leto. Grozdje ima dosti slad* korja in premalo ekstrakta. To je: vino ima premalo skupne kisline, in sicer jabolčne in vinske kisline, ki je vinu neobhodno potrebna, da ohrani kakovost in okus — ne pa ocetne kisline, ki je vinu škod* ljiva. — Da se vino ohrani lepo, čisto, zdravo in okusno- mora ime* ti od 6 do 8°/0 take skupna kisli* ne ,— (jabolčne in vinske). Če jo ima manj kot 5°/o, je podvrženo motnji in je manj okusno. Te* mu nedosta-tku odpomoremo s tem, da ob trgatvi grozdje reblj.e* mo, to je jagode ločimo od grozd* ja in jih same mastimo in preša* mo, ker jagode vsebujejo skupno kislino. Na ta način spravimo v mošt več skupne kisline in manj tanina, ki je bolj koncentriran v grozdu (rbpljii)". Ob trgatvi mora* mo tudi dodati moštu 25 — 35 gr žveplenokislega amonjevega fosfa* ta na 100 1 mošta, kar pospeši vretje in s tem -zorenje vina. To bi bili preventivni odpomočki.
—	Če pa se nam vino moti po pre* takanju, n. pr. v sedanjem času, bomo ravnali takole: kakor je vi* no več ali manj motno mu doda* mo na 100 1 jvina 60 do 80 gr ci*
Svet vsenaokoli je bil isti, in vendar se nam je zdelo, da se zgrinja nekaj težkega nadenj. Gledali smo- ga ko skozi solze —-in začutili smo med njim in seboj večno skrivnost življenja in smrti. Obšla nas je strašna pobitost. Molčali smo, zaprli smo se, kot bi se sramovali človeške majhno* sti.
—- Jutranje sonce sije na venec gora in na dolino.
Zvonovi zvonijo.
Štirje fantje nesejo belo krsto, sprevod se vije na pokopališče.
Ob izkopanem grobu vidimo v rdeči ruši lobanjo in preperele kolčne kosti.
Veter vleče od Nadiže, njiva zrele pšenice valovi za zidom, to* poli obračajo liste proti severu.
O, fantje dragi, ne jočite! Res: te, ki jo polagamo v zemljo, ne bo več. A ne vprašujte, kdo bo zdaj povijal rože v velikem tujem mestu, kdo bo zdaj osrečeval lju* d.i s svojo lepoto, kdo bo zdaj v
v svojih prejšnjih številkah pojasnili, ima vsaka teh strank svoj poseben znak: demokristjani ščit s križem in napisom „libertas“ protikomunistični socialisti vzhajajoče sonce z napisom „socialismo“, komunisti Garibaldijevo glavo v zvezdi i. t. d. Ti znaki so na uradni glasovnici, ki jo bo dobil na dan volitev vsak volivec na volišču, razvrščeni na njenem levem in desnem robu. Znak tiste stranke, za katero hočemo glasovati, mora volivec s svinčnikom, ki mu ga bo dal predsednik, prečrtati. Ker ima vsak volivec samo en glas, sme prečrtati samo en znak. Če prečrta dva, postane glasovnica neveljavna in glas je izgubljen.
Opozarjamo ponovno! Znak moramo prečrtati, prekrižati, tako glasujemo za stranko, katero hočemo voliti.
Prečrtanje strankinega znaka na glasovnici ne pomeni, da smo proti tisti stranki, temveč da za njo glasujemo.
tronove kisline (acido eitrico), ali 80 do 100 gr vinske kisline (acido tartarico), bolje je prvo -kot dru* go. Iz soda vzamemo par litrov vina in v njem raztopimo določe* no količino citronove kisline. Ko je kislina raztopljena, jo vlijemo v sod in dobro premešamo s pa* lico, Vino se nam v)'14 dneh sčisti. Če se nam tudi sedaj ne sčisti, ga moramo čistiti pa z želatino ali, po moji izkušnji, s čistilom, ki se dobi pod imenom »chiarificante Marescalchi«.
Pri čiščenju rabimo po stopnji motnosti vina 10 —- 15 gr želatine na 100 1 laliienako količino »chia* rificante Marescalchi«. — Želatino denemo v posodo in dolijemo mrzle vode, da jo pokrijemo. Po 24. urah odlijemo- vodo in doda* mo nekoliko tople vode, dobro premešamo in ob mešanju vina s palico vlivamo v sod in pustimo počivati. — S prahom »chiarifican* te Marescalchi« pa ravnamo tako* le: določeno količino denemo v večji lonec, dolijemo iz soda ne* koliko vina in premešamo, da šu raztopi. Nato ob mešanju s pali* co vlivamo v sod in nato dobro premešamo ter pustimo počivati. Čez 14 dni bo vino ugodno: lepo in zdravo.
Pripomniti moramo še, da se iz* ognemo motnji vina tudi s tem, da vino posnemi jemo- z drožja ta= koj, ko je povrelo in jje nastopil tudi mraz, to je o Božiču. V drož* jah se namreč zaredijo bak* terije, ki uničujejo vinsko kislino.
»V ostalem pa menim, da je treba vse diktature razrušiti.«
Cato Democraticus
človeška srca sejal seme hrepene* nja po lepšem, srečnejšem svetu.
Zakaj naša lepa Vida je morala umreti. Vsi smo jo imeli radi in vsak bi jo hotel le zase: da bi samo njega dvigala iz zemskih stisk. A življenje ne trpi sebično* sti, svet mora biti za vse ljudi.
Fantje, devetero nas je ljubilo Vido... vem, Slavec, ti si jo ljubil najbolj, ker si poet. Zdaj je ni več, dvignila se je nad nas — to* da njena podoba živi v duši sle* hernega, razrašča se v naši motni žalosti v simbol hrepenenja.
Kdaj bomo spet na vrhu tiste planine, Slavec?
Pojdimo^ dan se je nagnil. Noč je že blizu, sence rastejo v po* bočja, gluha praznina lega na do*
! lino, v Matajurjevih stenah se prebujajo sove. Pojdimo, fantje, da se nekoč vrnemo, ko bo ta grob ves v živem cvetju in ne bomo več mislili na telesno smrt, marveč na večno življenje duše;
1	F.	B.
SbODCnUfl
Duhovščina — izvor vsega zla
»Ljudska pravica« napa* da v članku »Duhovnik in politika« slovensko duhov* ščino v državi in izven nje* nih meja in takole piše: Slovenska duhovščina na Koroškem se ravna po na* vodilih nemškega škofa in celo po navodilih vojnega zločinca Rožmana. Temu zločincu je omogočeno, da kot »nadpastir in škof ljub* Ijanski« izdaja poslanice slovenskim vernikom. Eden najhujših sovražnikov ljud* stva pa je prelat Podgorc,, nredsednik koroške Mohor* jeve družbe, ki je izjavil za* stopnikom FLRJ Mohorje* ve družbe kar enostavno: »Vaša Titova vlada., mene ne briga nič« in »vaša po* cestna sodišča sodijo ško* fe«. Vojne zločince, katere preganja ljudska oblast, pa je ta izkoreninjenec nazval »blage duše«. To vse je po mnenju »Ljudske pravice« nedopustno. O slovenski duhovščini v republiki trdi omnjeni list, da vse do da* nes ni niti z besedo niti z najmanjšim namigom sku* šala pokazati, da kakor koli obsoja početje Vatikana in slovenske duhovščine izven FLRJ. Oni ne sodelujejo z ljudstvom in verujejo v kri* žarsko vojno. Nesramno je. da je ljubljanski škof spre* jel od Vatikana funkcijo pomožnega škofa. Na ško* fiji v Ljubljani pa kar eno* stavno konferirajo pod vod* stvom ameriškega škofa Harleya, kot da niso naši državljani, ampak nekje v Texasu. Postavljajo in od* stavljajo administratorje in se ne zmenijo za ljudsko oblast. Do danes niso od* stavili nobenega duhovnika, katerega je obsodilo ljud* stvo zaradi izdajstva ali špi* jonažie. Tako daleč je pripeljala slovensko duhov*
OCo
k
costee oasii
Judežev poljub.
Celovec, 31. 3. '48
Pred prazniki je bila v Celovcu seja koroškega de* želnega zbora, na kateri je »slovenski« poslanec av* strijske ljudske stranke g. Pečnik nastopil proti pouku slovenščine na ljudskih in meščanskih šolah južne Ko* roške.
Dejstvo, da se je tudi v deželnem zboru našel člo* vek, ki je odkrito izrazil težnjo nemštva, nas niti ni presenetilo, saj je samo na* daljevanje umazane gonje nekaterih domačih in du* najskih krogov OVP, ki si hočejo s protislovensko go* njo pridobiti nekaj glasov za prihodnje volitve. Kri* vično bi bilo, če bi ob tej priliki obsodili vso stranko. Vendar moramo gdkrito povedati, da si OVP s tem načinom dela ne bo prido* bila naklonjenosti volivcev, najmanj zato, ker je vklju* čila v protislovensko politiko nebroj bivših nacistov. Da imenujemo le enega glavnih: Steinacherja.
Politika protislovenskih krogov na Koroškem dobi* va z dneva v dan jasnejšo obliko. In da je ravno g. Pečnik nastopil proti slo* venskemu pouku, ki je sin slovenskih staršev, to nas ntii najmanj ne preseneča. Rene-gati so bili pri nas naKoro* škem od vsega začetka oni, ld so nam največ škodili! Gospod Pečnik je v dežel* nem zboru nastopil proti
ščino pot, po kateri jo je i vodil dr. Korošec. Njej jej vseeno, kaj je, samo da ima oblast in da lahko zatira ljudstvo naj si bo s Habs* buržani ali s Karadžordže* vici.
Mi se ne spuščamo v de* bato z »Ljudsko pravico«; smo pač istega mnenja, ka* kor veliki francoski držav* nik Clemenceau, ki je izja* vil: Kadar komunisti kriči* jo, tedaj je vedno znak, da prav delam.
Zopet smrtne obsodbe
Pred okrožnim sodiščem v Celju je bila obsojena skupina Solčavanov. Ob* tožnica jim je očitala sode* lovanje s tujo obveščevalno službo in dajanje pomoči vojnim zločincem pri pr e* begih čez mejo. Pomagač in podpihovalec te skupine naj bi bil solčavski župnik, ki naj bi izrabljal v ta na* men celo spovednico. Štiri obtoženci so bili obsojeni na smrt, ostali pa na prisil* no delo od 17 let navzdol.
Zasluženo plačilo
Sopotnik in pisatelj Stan* ko Cajnkar je napisal ro* man »Vrnitev«. V njem opisuje življenje in obnovo na vasi po uspeli osvobo* dilni vojni. Uradna kritika pa je roman zavrgla, češ, da piše le o veselju in sreči, ni* česar pa o socialno * eko* nomskih izpremembah, o agrarni reformi, kaznovanju izdajalcev, razkrinkavanju špekulantov; o volitvah v ljudske odbore ni v knjigi ne duha ne sluha. Vse to pa je po mnenju kritika neiz* bežna stvarnost naše po* vojne ljudske dobe in mo* ra biti upoštevano v roma* nu. Kritik trdi, da Stanko Cajnkar ljubezen preveč idealizira. Veliko bolj ka* kor ljubezen idealne Kristi* ne mu je zato všeč ljube* zen gostilničarjeve hčerke Hanice, pa čeprav Hanica ni na dobrem glas«.
Kurir«, na veliko presene* čenje dva lista, ki zastopata katoliško mišljenje. Na Ko* roškem se je oglasila le »Un* sere Heimat«, ki združuje okrog sebe ponajveč ljudi nacističnega nastrojenja in ki v svoji zadnji številki, kot je mogoče povzeti iz »Koro* ške kronike«, misli na reši* tev koroškega vprašanja z izselitvijo po načinu »ljud* sko * demokratičnih« in na* cifašističnih režimov. Kljub temu, da je tudi OF proti avtonomiji in, da se je le dnevnik »Die Neue Zeit« izrazil za njeno izvedbo, je težnja po avtonomiji med koroškimi Slovenci velika.
Koroški Slovenci zahte* vamo avtonomijo, ki nam
kot manjšini gre po moral*
! nih in človečanskih posta* vah! Mi s svoje zemlje ne ; gremo, ne na ljubo naci* stom, niti na ljubo komuni* stom! Če nova Jugoslavija nima za nas drugega kot propagandna gesla in po* jstavljanje datumov za vko* rakanje Titovih čet, si bo* mo sami pomagali! Tudi prej smo bili sami nase na* vezani, pa nismo propadli, tako upamo danes doseči svoj cilj. Vemo, da bo pot težka, ker je zaigrala Jugo* slavija v svetu ves svoj ugled, toda narod, ki biva i izven meja svoje matične 1 države, nam bo ta ugled po* novno pridobil. Iz borbe bo* mo vstali močnejši kot smo ; kdaj koli bili.
TOGLIATTI O TRSTU:
„Volite 18. aprila za Demokratsko ljudsko fronto in Trst bo v 24 urah italijanski !**
(Facciano gli italiani che il Fronte democratico popolare vada al potere nella giornata del 18 aprile e il problema di Trieste sara risolto in quattro e quattr’ otto!)
Si
Tržaškega
zakonu, katerega je tudi njegova stranka izglasovala leta 1945 in po katerem se mora na šolah v dvojezič* nem področju poučevati slo* venščina in nemščina. Po zakonu zadene ta uredba 106 ljudskih šol in 14 me* ščanskih. Slovenci *se prav dobro zavedamo, da je taka rešitev le začasna in da bo treba enkrat tudi na Koro* škem ne samo dvojezičnih, temveč slovenskih šol.
Nad vse žalostno je, da se pusti vodstvo katoliške stranke, ki je imela med Slovenci do nedavnega ve* liko naklonjenosti od naci* stičnega krila izrabljati v nacionalnem šovinizmu in da more koroški Slovenec tako mirno z judeževim po* ljubom izdati svoj narod.
Koroški Slovenci
in njihova avtonomija
Pred nedavnim je sloven* ski tednik »Koroška kroni* ka«, ki izhaja v Celovcu, postavil zahtevo po sloven* ski avtonomiji na Koro* škem. Zahteva je, kot je bilo pričakovati, izzvala ve* liko prahu." Predvsem ne gre ta misel v glavo nekaterim, do Slovencev skrajno ne* razpoloženim krogom OVP. Ker je celovško vodstvo to* liko uvidevno, da razume zahtevo Slovencev, so se ne* kateri posamezniki poslužili izven deželnih listov in po* izkušali oblatiti slovensko zahtevo. Predvsem sta se izkazala »Salzburger Nach* richten« in Osterreichischer
Slovensko gospodarsko udruženje v Trstu
Na občni zbor 4. t. m. so pri* nesli komunisti 280 tiskanih po* oblastil, ki so jih »zbrali« pri elanih udruženja pod vsemogoči* mi pretvezami, hlineč skrb in bri* go za malega trgovca jn obrtnika, katerim je komunistični režim v Jugoslaviji najprej vrat zavil. To so suha, žalostna dejstva, ki jih ni mogoče utajiti. Zato se je z go? dilo, kar se je pač moralo zgoditi; ker so narodnozavedni in demo* krafcični trgovci odklonili sodelo* vanje s komunisti, je bil izvoljen samo komunistični odbor. Sloven* sko gospodarsko udruženje je bilo že doslej pod izključno komuni* stičnim vplivom, ki je onemogočal demokratičnim odbornikom vsako uspešno delo. Njegovo ime je bilo kompromitirana in udruženje smatrano kot komunistična ekpo* situra; zato je bilo brez vpliva in upoštevanja ter obsojeno na ne* izogibno smrt. Zato je prav, da so demokratični trgovci odklonili nadaljnje sodelovanje s komunisti v odboru. Prepričali so se zopet enkrat, kar mi vedno trdimo, da s komunizmom rti kompromisa ir\ sodelovanja.
Praznik vojske
V torek 6. t. 'm. so ameriške čete po vsem svetu in tudi na tržaškem področju praznovale svoj »Dan vojske«. Ameriške čete so korakale od severne postaje do južne. Pričakovali smo gozd pe* strih zastav in slikovite noše častnikov. Videli pa smo nekaj povsem drugega. Videli smo teh* niko. Tiho se je pomakala mimo nas kolona jepov, transportnih
avtomibilov, motoriziranih proti* avijonskih in protitankovskih to* pov, havbic, metalcev min, radij* skih postaj, reševalnih avtomobi* loy za ljudi in vozila, potujočih bolnic, delavnic itd., vse na kole* sih in na gumiju, vse tiho. Prav tako tiho se je pomikala pehota na svojih gumijastih podplatih. Častnik in prostak se v nobenem pogledu nista razlikovala. In spomnili smo* se, da je ta vojak z gumijastimi podplati pomandral »nepremagljivo« Hitlerjevo voj* sko v okovanih škornjih, ki je bila sjrah hr trepet vseh Evropej* cev od Murmanska) do Sicilije, od Pirenejev do1 Kavkaza.
Žalostna najdba
Dne 5. t. m. je našla policija pri Trebčah skupen grob, v katerem je bilo sedem okostnjakov. Ostan* ki trupel so bili pokriti le s tenko plastjo zemlje. Roke žrtev so bile zvezane na hrbtu z žico. Njihove lobanje pa preluknjane s streli.
Ameriška pomoč
Ameriška misija za pomoč Tr* stu je naklonila vojnim vdovam, upokojencem in učiteljem podpo* ro 5 milijonov lir. Enako podporo prejmejo profesorji šrednjih šol. Odboru za preučevanje kostne jetike je misija poklonila 13 mi* lijonov lir, da omogoči boljši na* čin zdravljenja te bolezni. Go* spod Stanlev Sommer, ki je vodja ameriške misije za pomoč Trstu, je izročil Ustanovi materinskega in otroškega skrbstvenega sredi* šča v Miljah nakaznico za 16 mi* lij on v lir. Ta dar je namenjen predvsem materam—delavkam.
Carine prosta cona
V Gorici sta se ta teden mudila dva zastopnika ministrstva, ki sta imela nalogo preučiti na licu me* sta načrt o carine prosti coni za Gorico. V sredo sta delo zaklju* čila iin se vrnila v Rim s predlogi, ki jih bosta predložila vladi in jih nista v podrobnosti sporočila jav* nosti. Želimo, da bi prosta cona prinesla resnične in trajne ugod* nosti potrebnim slojem, zlasti pa delavskemu.
Kdaj bodo plačali škodo ?
Minula so že leta, odkar smo mnogi Slovenci, misleč, da gre za narodni blagor, podprli Titove partizane z vso našo gospodarsko silo. Ob tretji obletnici OF je bilo tudi tekmovanje za »posojilo svobode«. Več* krat so nas vabili na kra* jevne odbore OF in nas va* rali, naj prijavimo vso voj* no škodo, ker nam bo Tito* va vlada plačala vse do zad* njega vinarja. Potem so nam strogo prepovedali pri* javiti škodo italijanskim oblastem.
Toda tik pred 15. septem* brom 1947 so nas pa na« sprotno silili naj škodo ta* koj prijavimo, preden stopi mirovna pogodba v veljavo.
Dne 15. marca 1.1. je v Italiji potekel rok za prija* vo škode in mnogi Slovenci mirno pričakujemo, da nam jo plača Titova vlada na podlagi prijav, ki smo jih predložili krajevnim odbo* rom.
Ali pa bomo primerno na* stopili s potrdili, ki jih ima* mo v rokah.
Nekaj odškodovancev
VAŽNO ZA VOLIVCE
PO DOLOČILU VOLIVNEGA ZAKONA MORAJO VOLIVCI PREČRTATI LE TISTI ZNAK ZA KATEREGA HOČEJO VOLITI. PAZITE, DA NE PADETE V ZMOTO! ČE PREČRTATE ZNAK Z GARIBALDIJEVO GLAVO, BOSTE S TEM GLASOVALI ZA KOMUNISTE.
Šole bodo za volitve zaprte
Prosvetno ministrstvo je odre* dilo, da se zaradi volitev pouk prekine v vseh šolah od 12. do vključno 22. aprila.
Beguncem
Komisija za IRO je 6. t. m~ začela z zasliševanjem v' Gorici.
Vesti
Goriškega
In tako drugim kruh jemlje* jo, da sebi korito polnijo!
| (K članku: »Tako končuje* jo, tako sprevidevajo«, v »Demokraciji« od 2. aprila.)
Eden od članov okrajne* ga odbora iz Kojskega, ki je Lojzeta Sirka in mladega Erzetiča hujskal proti za* vednim Bricem, katere je on imenoval »izdajalce«, se je priklatil v Gorico k pol* nemu koritu. Njemu ne diši trpeti z narodom'v prokle* tem raju, v katerega je vne* to pomagal spraviti naše
ljudi. On se dobro počuti pri koritu, ki je bilo edini cilj vsega njegovega priza* devanja. Kmetom je tudi obljubljal zemljo, sedaj pa, ko jim rdeči gosnodarji zemlje ne le niso dali, am* pak so jim vzeli še tiste u* godnosti, ki so jih prej ime* li in jih pahnili v bedo, se ne upa stopiti prednje. Nje* mu. ki ni nikoli poznal pra* ve požrtvovalnosti in gorke ljubezni do domovine, je vseeno, če drugi radi njega trpijo.
Volivne spletke
Javljajo, da so se zglasili pri nekaterih volivcih neznani zaseb* niki in zahtevali volivne izkazni* ce v imenu županstva. Nobeden ni od županstva pooblaščen zahte* vati izročitev volivne izkaznice. Če jo je kdo oddal, naj se nemu* doma zglasi na županstvu, kjer mu izdajo drugo izkaznico.
: VAŽNO ZA VSE VOLIVCE Popust na železnicah
Volivci, ki nimajo volivne pra* vice v kraju, kjer trenutno bivajo, ampak drugod, imajo pravico do 70°/o popusta za potovanje po že'* lezriici, tudi za povratek. Na po* staji morajo predložiti osebno in volivno izkaznico. Potovanje v kraj volišča lahko začne 15. aprila zgodaj do daljave 500 km in 12.
' aprila zgodaj za daljave preko 500 km.
Vojni invalidi in pohabljenci, ki ne morejo potovati sami, ima* jo pravico do 70°/o popusta tudi za spremljevalca.
Volivci, ki se mislijo izseliti
Ker so mnogi volivci izjavili, da se volitev ne bodo udeležili, ker se. bojijo, da bi jim to oviralo na* meravano izselitev v tujino, spo* ročajo pristojne oblasti, da je ta* ka bojazen, neupravičena, ker ta* kih ovir za izselitev prav gotovo no bo; po zakonu se noben držav* ljan ne sme izogniti volitvam.
Osebne izkaznice za volivce
Pristojna oblast sporoča, da se volivni upravičenci - lahko pred* stavijo na volišče tudi z izkazni* co, ki jo je izdala Zavezniška vo* jaška uprava, samo da ima tudi sliko. V sredo pa jc ministrski svet določil veljavnost vseh izkaz* nic, Če lo nosijo sliko volivca.
ZANIMIVOST
Ameriška pomoč Italiji
V '' Italiji posluje 12 ameriških zavodov za prostovoljno socialno pomoč Italiji. Na sestanku, ki so ga pred kratkim imeli vodidelji teh zavodov, so ugotovili, da si> nudili prebivalstvu za 50 milijard lir brezplačne pomoči od konca 1945 do 28. februarja 1948. Pomoč je dobilo 8 milijonov oseb, med temi 2 milijona otrok. Za obno* vitev mesteca Ortona so v Ame* riki nabrali 18 tisoč dolarjev. Brezplačno razdeljenih je bilo 1000 glav goveje živine, poleg plu* gov in drugega poljedelskega orodja. Nič manj kot 700.000 ki* rurških predmetov. Tisoči oseb •-o bili rešeni smrti, ker je bilo raz* deljenih 10 milijard enot penicilnia in 100 enoti milj. insulina ter strep* tomicina. Poleg tega so zasebniki poslali v Italijo zavoje živeža in raznovrstnega blaga za 850 mili* jonov vrednosti. V Združenih dr* žavah Amerike nabirajo sedaj no* va sredstva za pomoč Italiji do 31. januarja 1949 in upajo, da bo nabiralna akcija uspešna.
Sporazum med Italijo im Jugoslavijo za odpust kazni obsojenim
Italija in Jugoslavija sta se sao* razumele, da bosta črtale kazen vsem obsojenim, ki bodo izpušce* ni iz zapora. Italija odpusti kazen in vrne svobodo jugoslovanskim državljanom, Jugoslavija pa itali* janskim. Sporazum obsega tudi na smrt obsojene in bo verjet* no raztegnjen na osebe, ki priha* jajo iz tržaškega ozemlja. Spora* zuma bodo deležni tudi tisti, ki imajo pravico do opcije na pod* lagi členov 19. in 20. mirovno po* godbe. Zaplenjeno premoženje je iz sporazuma izključeno. Se ne vrne.
Sporazum se ne tiče vojnih zlo* čincev.
Pri tej priliki opozarjamo vse jugoslovanske begunce in izseljen* ce v Italiji, naj si radi tega spora* zuma ne delajo preglavic. Gre le za obsojene osebe, ki so v zaporih in bodo iz zaporov izpuščene. Ni pa rečeno, da jih bo Italija morala izročiti Jugoslaviji. Le- če sc bod-.j sami želeli vrniti v Jugoslavijo, jim bo dana možnost, sicer pa ne.
ZAHVALA
Podpisana si štejeva v dolžnost izraziti tem potom gospodu zdrav* niku
Dr. STANKOkTU MUSULINM
bivšemu občinskemu zdravniku za Brda — sedaj v Gorici, via Giusti 7, najtoplejšo zahvalo za vso njegovo res požrtvovalno skf», ki jo je skoro leto dni zastavil pri zdravljenju najinega sina Dančka. Prepričana sva, da nama je le uje* gova temeljitost, vestnost in pred* vsem zdravstveno znanje rešilo sina iz težke zavratne bolezni.
Hvaležni mu skupno s sinom že* Iimo srečno potovanje v novo do« movino Argentino, kamor, žal, te dni odpotuje z njegovo družino.
Dorica in Viljem Sfiligoj
Krmin dne 4. 4. 1948
Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije«
Trije begunci: prvi 1000, drug; 400, tretji 300; iz Trsta za marec 5000; krožek prijateljev iz T. me* sečno 300, 300, 500, 500, 300, 200, 500 = 2600 lir.
Vsem najlepša hvala!
Odgovorni urednik: Janko Simtl& Tiska tiskarna Budin v Goric*