Jože Gregorič Simon Gregorčič Ob petindvajsetletnici pesnikove smrti. i-/eta 1844. sta se rodila Slovencem dva ve-lika moža: najbolj Ijudski pisatelj josip Jurčic in najbolj Ijutlski pesnik Simoii GregorČič. In usoda je nanesla, da lctos pTaznujemo petdeset-letnico. kar je umr! Jurčič (3. maja 18H1), in petindvajsetletnico. kar je umrl G regotčič 24. novembra 1906). Simon GregorČič, ki hočemo tukaj o njem spregrovoriti nekaj besed, se je rodil 15. oktobra 1844 v Vrsnem pod Krnom na Goriškem. Vas je bila mcd vojsko vsa razdejana, Ie spominska ploŠča Gregorčičeva se je ohranila, ki pa se je razbila. ko so jo prevažali. Bil je sin kmeČkih starsev, česar se je vedno s ponosom spominjal v prelepi pesmi ; Kmcčki hišit. Y mladosti je pasel očetove ovce in prepeval po zelenili planinah ter se oziral Jia bistro Sočo. Tudi teh presrfČnih mladih let ni mogel nikoli pozaliiti in jim ]e postavil najlepsi spomeuik s pesraijo "Veseli pastir«, ki se zacne takole: Zakrivljeno palico v roki, za trakom pa šopek cvetfie ko kralj po planini visoki pohajam za tropom ovčic ...« Toda to brezskrbno veselje je le prekmatu ininilo. ter je bil nadarjen in zelo marljiv, so ga dali v goriško gimnazijo, kjer je tudi izvrstno na-predoval. Že v gimnazijskih letih pa se mu je oglasila njegova pesniška žilica. Začel je pesnikovati, se pridno učil slovanskih jezikov in zvesto prebiral uašega največjega pesnika Franceta Prešerna ter v tem času zložil že nekatere svoje najlepše pesmi, kakršna je n. pr. »Mojo srčno kri škropite.. .< Po maturi, ki jo je napravil 1. 1864 z odličuira uspehom, se je odlocil za semenišČe, ker se je hotel popolnoma posvetiti svojemu narodu in zanj žrtvovati vse svoje sile. Kaplanoval je po raznih krajiVi na Goriškem, kjer se je povsod vrgel na delo med Ijudstvoin. ki ga je silno vzljubilo. Gregorčiča je nadlegovala vedno bolj srčna napaka. Moral je pustiti dušuo pastirstvo in stopiti v pokoj, kjer pa je Še zmerom zlapal pesmi ifl pomagal, kjer je mogel. Zadnju leta so ga morile še skrbi za vsakdanji kruh. \ jescni 16. novciiiLra 1906 pa jc med sv. rmišo zadcl mrtvoud. 24. novembra — torej ravno prud pet in dvajsetimi leti — pa je izdihiiil svojo plt*menito dušo. Pokopali so ga na domačem pokopališču pri sv. LovreiICU- ^akor je sam želel in vedno farepenei ^nazaj v planinski raj .. .< Simoit Cregorčič je velik pesnik. Ko je se živel, so ga imenovali na-ravnost goriški slavček*. kar je po vsej pravici tudi zaslužil. Saj so vsa-keinu znane njegove pesmi: proroška -SoČif, ali veličastna -Oljki«, dalje ljubka »Mavrica« in strahotua O nevihti«. Gregorčič jc bil mehka in občuiljivu pesniška narava in je zložil nuiogo tudi prav lepili otroških pesuii. med katerinri so gotovo najkrasnejše že oim-Mijeiii Veseli pastir«. ^Pogled r nedolžno oko<, »Pri zibelki«. Pri rartvaŠkem odru< ... Zapel je pa inarsikaiero tudi pogumno in odlocno popevko, v kateri je vzpodhujal svojf rojake k delu za narod: ^Daritev« (>Daritev bodi ti življenjt* celo..-*)* Življenje ni praznik .. -«. Prcd tri in dvajsetimi leti (1908) jc izdata Mohorjeva družba lep zvezek njcgovih Poezij«. Tam so zbrane najlfpšc Gregorčičeve pesmi. ker je Šla Mohorjeva knjiga v vse kraje slovenske domovine, tipaot.