Gospodarske stvari. Kako je treba travnike gojiti? Z malimi izjemami ae pri naa travniki vaeakozi zanemarjajo, kar je tem žalostneje, ker pribaja našemu kmetu glavna pomoč iz živinoreje, vendar pa le-ta ne more prospevati, ako travniki ne dajajo doati veliko in doati dobre piče. Navadno se miali, da že zadostuje, ue ae mah in krtinje s travnikov odpravi in če ae razun tega na travnik tudi še voda napelje, najimenitnejše delo pa se pozabi in opusti. Pred vaem drugim morajo ae namreč močvirnati proatori oaušiti. Če so na istem travniku tudi vzvišeni prostori, ki se radi poaušijo, treba je tu zemljo odkopati ter prat v nižje, močvirnate prostore spraviti. Ako se ti nabira voda na travniku, treba jo je seveda odpraviti, kar ae zgodi najlažje z odprtimi rovi (grabami). Ker pa ti preveč rodovitne zemlje zavzemajo, je v tem oziru bolje, ako se rabijo cevi. Ako se je mouvirje odpravilo, treba je ondi tudi ataro travo odpraviti in nove nasejati; tudi apnenje je na teh proatorih uapešno ravno tako, kakor potresanje z žagovino. Tam kjer je mogoče je prav dobro sponiladi in jeaeni iz potoka vodo na travnik napeljati, kadar je voda prav kalna, enako ae tudi celi Egipet gnoji. Kjer pa to ni mogoče, treba je rovov, ki ob jednem skrbijo, da travniki niao premokri, ne presubi. Nikar pa ae naj ne pozabi travnikov veatno gnojiti. Vsako tretje leto naj se gnojijo z navadnim gnojem iz hlevov, pogošče pa s kompostom in gnojšnico. Pogubno je dalje posebno to, da se v jeseni po travnikih pase, vae jedno ali ao za to ali ne. Na bolj inokre travnike naj bi se živina nikoli ne puatila, pa tndi ne na takp, ki lpžijo na strmili rebrib. Zivina namrpč vmeži buljšo Iravo in napravljajo se močvirja; ako pa travniki niso na ravnein, tedaj se zenilja pod njenimi nogami zrahlja in že nekoliko ailnejši dež jo po- tem odplavi. Tudi Ce so tla presuha, ni dobro živine na-nje goniti; tla se tako še bolj utrdijo in poatanejo neapoaobna za kakoršnokoli travo. Valed sprememb, ki ao ae vršile zadnjih dvajaet let na goapodarstvenem polju, kakor tudi v trgovini z Ameriko in Avstralijo je pridelovanje žita v naših avstrijakih deželah jako oalabelo. Škodo, ki nam je iz tega izraatla, treba bo bržkone nadomestiti z živinorejo. Da pa bo lo mogoče, treba je pred vaem izvrstno obdelanih travnikov, ki naj dajajo potrebne piče. Zato opomnimo naše gospodarje še enkrat na to atvar in trdno upamo, da naši aveti ne oatanejo brez uapeha. 0 konjereji. Zrebeta, katera ao prejšnje meaece vaak dan le nekoliko ur na proatem bila, smejo ta mesec vsak dan celi dan biti pod milim nebom. Nič jiin ne škoduje ne dež ne vroče solnce. Treba je tudi že zaeeti žrebeta voditi aem ter tje na kontarji, da se privadijo redni hoji. Ta vaja je posebno važna za premiranje, pa tudi za prodajo konj. Priporočati je tudi goapodarjem, da žrebetom večkrat vzdigajo noge ter nekoliko na kopito potolčpjo s kamenom. S tem privadijo žrebeta, da si dajo rada snažiti kopita, pozneje pa podkovati. Zrebeta začenjajo že jesti in zatoraj opominjamo konjerejce, naj jim ne napravljajo previsokih jaslic. Previsoke jasli so krive, da postanejo žrebeta sedlaata to je, da iniajo opognjen hrbet. Ta napaka pa je očesu neprijetna in toraj dobri prodaji škodljiva. Sejiiiovi. Dne 30. julija v Kostrevnici. Dne 1. avgusta v Dolu, v Ormoži, v Gomilici, v Konjicah, v Luoanah, v Marenbergu in pri Sv. Martinu pod Vurbergom. Dne 2. avguata pri Sv. Lenartu v slov. gor. in v Radgoni.