Štev. 352
T^STf v soboto 18. decembra 1909.
«*»» IZHAJA VSAKI DAN
tsdi ob Nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj-Posamične SteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih Sobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolona. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, •smrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 20 Kt vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".

Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč I
Tečaj XXXIV
NAROČNINA ZNAŠA
u vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Barseilna nt nedeljsko Izdanje ,,EDINOSTI" fUna : oelo-—letno K 5*20, pol le.a 3 60 ■— •
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacijeje pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulio« Giorgio Gaiatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu. nI. Giorgio Gaiatti št. 18. PoStno-hranilnični ra?un Jt 841 652. TELEFON JL 11-57.
Današnja Številka obsega 8. strani.
BRZOJAVNE VESTI.
DRŽAVNI ZBOR.
DUNAJ 17. — Seja traja dalje. Posl. Pad ur je konča: 3*oj i in polarni govor cb jriirjeranju »rojih pristaše/ ob 1 uri in S iriont popolunočr. Prvi govcrnik contra posl. S^lišrer se je odpovedal beiedi. Na predlog pod. Miklasa Te bila debata zaključena. Odb glavna govornika Sciaftsr in Miklaa ata ne odpovedala besed;. Posl. Hirccb (češki agr&res) je dobii sklepno besedo. Ob 6. uri rjutraj ]e H<rccb končal svoi govor. — |Nuj-l os t je bila odklonjena. — Zbornica je (nato pričela razpravljati tretji nujni predlog čeikih agra-csv. — Pob1. Rychtera jo u^meljeval predlog.
DUNAJ 17. — Ob 12. uri opoiudae ie p-1 s1. Rycht*ra končal utemelje valni govor »rojeg«. predloga, nakar ja bila kakor pri dotedanjih nujcih predlogih debata zaključene. P:.*l. Srdi ako je imel nato sklep&i govor.
DUNAJ 17. Ob 2.45 še vedno govori poil. Srdinko.
DUNAJ 17. Pet mir, u t pred 5. uro je govornik Srdinko prosil predsednika, nai mu dovdi kratek odmor, kar je pred tednik storil. Ob 7. uri zvečer je Srdinko končal svoj 7-urni go^or, nsfetr je bila nujnost predloga cdk onjena.
Nato je posl. Ch&lnupka utemeljeval »vej nu;ni predxg tifcoč *e cdorave inda«tr>jakib carin, kiavti carin ca železo.
Oko,u 7.30 zvečer j« nekdo s prve gale ri e i psovko žaiil pc^l. Chaloupka, čemer ie desni ael drug^ galerijo viharno aplavdira:. O > utam času je nekdo s prte galerije & Sifon m brizgnil na kbpi češUh agrarcev, pri čemer je bil zadet poči. Brdiik.
Podpredsednik Zasvorka je dal nercirnežs oditraciti in isprazniti prvi in desni dei slrtga pa-.e? i;e fu pote tudi d ugi del drnge g^lerjje. Hrup ]o traial rihlie, dokler ni bila galerija izpraznjen?!. Ob 7.45 je zopet pričela seja, nakar ju po*l. Chsleupki nadaljeval &voj govor*
DUNA J 17. (ob 10,30 zvečtr) Pcal. Cha-kuoka govori &e vedno.
* DUNAJ 18. (ob 12*50) Posl. Cbaloupfes je kouč&l stoj govor po 12 uri o poluncčl. D bfita je bila zaključena. Giavco govcr&ika tta se odpovedala besedi. 3tsriek je imel •klepne besedo.
Konferenca načelnikov klubov.
DUNA J 17. Zvečer seje ststata konferenca ntč inikGr klubov, ki se je bsvila z nuinim prtdl'golu dr. Kreka, tičočim se epremembs pes'o-nista ia odstranitve v take obstrukcije. Kotfcrerca nt oklenila ničesar in ee bo na-ulijevala jutri ob 11. uri d«-p,
Ogrska.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 17. Predsednik Gal j.) otvorii sejo nekoliko m nu: po 11. uri do?. Stranke «o polncfit-vilno navzoče. Prišli so iuds v»i mici«tri. vendar ee lho pcdp.li nami nieterske sedeže, marveč na svoje poslactke se d-: že.
Sledilo je čltanie dcftlib vlog. Naiskrsj-neja levica je peticijo neke žepanije, na; se ustanovi samostojno banko, vsprejela z živahnim« eljenklici.
Predsednik zbcrtiice je priobčil, da je poil. Jurij Nagy (»Iranka r.eoavi«ne levice)
PODLISTEK.	33
IGRALEC.
KOMAN. - IZ SPOMINOV MLADENIČA. Rn«fci spisal F. M. Dostojevski j Poslovenil R K.
wNu, kaj potem
„Smatral je to za predrznost in se pritožil generalu, ki me je takoj včeraj •dslovil."
„Ali si ozmerjal nemara, tega barona? (Da si ga tudi ozmerjal, kaj zato!)
..O ne, nasprotno! Baron je vzdignil
na-me palico."
„In ti, slinež, si dovolil tako ravnati s svojim učiteljem ?u se je hipno obregnila nad generalom. „In še iz službe si ga pognal." „Mrhe ste, mrhe ste vsi, kakor -vidim !"
„Ne razburjajte se, tetka, - jo je zavrnil general samozavestno — tamilijarno, Jaz znam sam upravljati svoje stvari. Poleg tega vam Aleksej Ivanovič ni vsega natanko razložil."
„In ti si to prenesel ?" se je okrenila
k meni.
▼ložil interpslse j*o, zakaj se zavlačuje z odpustom vlade. Po dorrfiitvi dnevnega reda podeli besed" interpelantu. (Pritrlevanje).
Minuterakt predsedoik dr. Wekerle jo nato predložil statistično letno poročilo o delovanju vlade, ter poročilo državnega računskega dvera o sklepnem računu 1. 1908 in kreditna prekoračanja v prvih treh četrtletjih tekočega leta.
Nato je ie enkrat povzel besedo mini-sterski predsednik dr. Wekerle in izjavil, da je vlada že mest ca aprila podala demisijo in vzlic pcaoTsim prošnjam ni t& demisija še vspreieta. Vliia ni mogla predložiti prera-Ču-isktga piovizori;a za leto 1910. (Hrup na n&iskrajceji levici). V to ni bila niti poklicana niti opravičena, ker ne more po svoj demisiji prevzeti politične odgovornosti. Za predložitev proračuna je v veliki meri potrebna politična odgororaest. (Živahaa pohvala na delnici in v centrnmu, živahen prigoror na naj-skra neji ietici).
Vlada smatra pa za s?ojo dolžnost v interesu kontinuiteta državnega gospedarsatva ter piimcrno zakonu, da predloži zbornici indemnitetno predlogo ter ie prosil, naj zbornica o njej ustavno razpravlja. (Pohvala. Hrup oa naj&krajneji levici).
Predsednik je predlagal, naj se indemni-tetco predlogo odk&že fiiaočnemu odseku. (Velik hrup ca naiskraineji levici. Klici: Viade ni! Grt f Teodor Batl^anj (Justhova skupina): Kdo pa ie eni gospod, ki je uložil ca rakon&ki n&črt ?)
R;sl. Justh je pros 1 zbornico, n&j in-d^mnititce predloge ne cdkaže finančnemu odseku. (Živahna pehv^ia ua naiskr>.jneji levici), ker se tega miaister&tva ne more ima* t"&ii uitRvjiim.
&inii&eF*ki predicdaik dr. Wekerle je izjavil, da p-iznava, da ni vlada popolnoma periament&rična, k: bi bila poklicaaa voditi parlament, vendar sa ne more dvomiti o nje ustavnosti in zakonitosti, (vdik pregovor na rajskrajneji levici in v eerj'rumu). Vlada je ustavna in zakonita, d^k!er stoji na temeljih zakoca. (Nov* prigovor na najskrajneji levici).
Potem je v osebni stvari povzel besedo naučni minister Apponjj. da bi opravičil zakaj ae je te-ko kasno predložilo aklepni račun.
Indemniteta, ki jo je predložil ministerski predsednik, se gta&i na dva meseca,
Grof Teodcr Bethbjacj (Juithrj?a stranka) je govoril k poBiorneron r«dn.
Za n.ina if zopet govoril minitfterski predsednik dr. Wekerle. ki je rekel, da ae mora indemaitetns predloga predložiti odjeku ia krš!! bi ee p klovni red, aka bi 83 to ne j-godilo.
Ministereki predsednik je potem cmenil, da se žfl dolgo pojavljajo v listih govorice, da ima država velik primaujkljej. To pa ni re«. (Pohvala n& delnici in v centramu). Minister je isjavU, da se državno gospodarstvo n&hais v ngadaem p&lož&ju. (Dolgotrajna pohvala na delnici). Nato ie bila razprava prekinjana in odložena na jutri. — Po s'. Jurij Nagy je i^;fco utsmeljer?! svojo že omenjeno ru na interpelacijo.
Ogrska kriss.
BUDIMPEŠTA 17. Ogr. biro pereča ^ Dunajft : 0rcf Khaen-Heder/ai j je bit ob 11. uri uredpoludue rjprejft od esterja ▼ a^di-jenci, ki je trajala pet č^trt ure. Ehuen-H^-derva y je potem izjavif, da je imela avdijenca le informativen značsj, več dn no mer« povedati.
„Hotel sem pozvati barona na dvoboj," sem odyrnil kolikor možno skromno in mirno, „toda general se je vsprotivil.-'
„Zakaj si se vzprotivil je ogovorila generala. („A ti, očka, podi; prideš, ko te pokličejo,44 se je okrenila tudi k upravitelju, „ni treba, da bi z odprtimi usti tukaj stal. Zopern mi je ta spak norim-berški !u) Ta se je poklonil ia odšel, seveda ne da bi razumel komplimenta ba-bičinega.
„Toda tetka, ali pa je dvoboj sploh možen ?w je dejal z usmevom general.
„Zakaj bi ne bil možen ? Moški so vsi petelini, naj se tudi tepejo! Slape ste, ne znate postaviti. Vzdignite! Potapič, skrbi, da bosta vedno dva nosača pripravljena, najemi in dogovori se! Več nego dveh ni potreba. Nosila me bosta samo po stopnicah, a po gladkem, po ulicah vozila, tako jima povej ; plačaj naprej, da bosta imela večje spoštovanje. Ti sam boš vedno pri meni, a ti, Aleksej Ivanovič, mi pokažeš tega barona na promenadi, da bom vsaj videla, kakšen je ta „von baron" ! Kje pa je ruletka
Pojasnil sem ji, da so ruletke nameščene v dvoranah vokzala. Za tem so sledila vprašanja: „Jih je mnogo ? So dosti
BUDIMPEŠTA 17. Ogr. biro poroča z Dunaja: Tajni svetnik Ladislav Lukacz je prišel nb 2, uri k cesarju oa avdijenco, ki ie trajala pol ure. Vladar je hotel zvedeti Lukacsevo mnenje o politični krizi in Lukacs je imel priliko, da je natančno povedal svoje mnenje. Vi&dar je izrekel željo, naj Lakaci ostane še jutri na Duna:u. Po avdijenci se je Lukacs posvetoval s Hedervary-jem, Kakor se govori, Oitane na žeho cevarjevo ie jutri na Dunaju tudi gref Khu9n*Hederrary. Dvoboj med grofom Andrassyjem in Jiuthom.
BUDIMPEŠTA 17. Kakor ce govori, sta se v kuloarjih mej političnim go?orom sprla minister za notranje stvari grci Au-draasj in bivfii pred^dnik zbornice Justh, vsled Česar sta si poslala priči. Priči mini ■tr& za netrasie stvtri sta državni tajnik gref Sadik in poslanec grof Maric Esterh»*y, priči Justha pa poslanca Glottbardt in Josip grof Battbjany.
t Belgijski kralj Leopold.
BRUSELJ 17. Kralj Leopold je ob 2 uri 37 min. zjutraj umrl.
Kral) Leopold je bil sin in naslednik belgijskega kralja Leopolda I. iz hišo Saško-koburg-Gota&ke in se ie rodil dae 9. aprila leta 1835 v Brusel u. Njegoša mati ]9 bila droga kr.iljeva žena ; kral-ica Luiza, princaainja Orleanska.
Lsta 1840 je prioc Leopold dobii na«io? vojvode Brabantskega, ki ga ima cd dej nositi vj&k belgijski prestolonaslednik. Šest let potem ie kakor podporočnik greaađirske^i polka st opil v armado in je postal leta 1865 generalni iajtnant. Kcalu potem, ko je Leopold postal polcoleten — 9. aprila 1853 — ob kateri priliki je postal tudi člen senata, »e je s svojim cčetcai podai na Dana , k>er se je zaročil s hčerjo ogrskega pal&tiua, nadvojvode Josipa nad-oj vodi njo Mario Hen-rijeto. — Dce 10. decembra leta 1865 ie umrl njego7 oče krali Leopold I.t nakar je vojvoda Brabantski zasedel belgijski prestol.
Ž3 kakor prestolonaslednik se ]e zeio zanimal za raziskovanje in civilizacijo Afrike in leta 1876 je bilo pu njegovi inicijativi uitanovlTeno medn&rcduo afriško društvo (As-sociadon Internatima. Af-jcaice), iz sa težega je leta 1878 nast&la dražom zi raziskovanje ozsmiia Kongo. (C>mite d' Studes da H uit — Congj). Ta družba, ki jo je Leopold II. iz iastmh privatnih »reditev bogato pedpiral, je kmaio nastopila v Afriki ukoraj kakor suverena kolonijalna vlaat in je bila potem na berolinskem kongresu meitca februarja 1885 spremenjena v takoztano »7obcdno državo Kcngo, kstere suveren je postai kralj Leopold, in ki je sedaj združena z Belgijo.
Velika nesreča je zadela Leopolda, ko mu je dae 22, junuarija 1869 umrl njegov ediui desetletni sin Leopold, vojvoda Bra-banUki in grci Henegavski, Tri hčere, ki so o&tale kraiju, so: Prjncesmia Lniza, rojeLa 18. fabiua'i a 1858, omožena dae 4 U-btuarita 1875 s princem Filipom Saško-Kc-burg-G-otaikim; arcfica Stef^ni;a Lonjaj, ro jtna 21. maja 1864 omožena dne 10. ma;a 1881 s pokojnim presiolosasledaikom nadvojvodo Rudolfom i a vdrugič 22. marca 1900 z grofom Eiemerjem Lonyay, m pr aceiin u KU* mentba, rojem 30, jnnija 1872.
Naslednik Leopolda II. ie kr&ii Al-t e r t, ^rojen 8. aprila 1875, sin pokojnikc-rega brata grof* Filipa Flanderoskega. Kralj Albert se ie dne 2. oktobra 1900 poročil v
igra? Ves dan? Kako so narejene?" Povedal sem ji, da je bolje, ogledati si vse to na lastne oči, a da je opisovati precej težko.
„Naj me torej neso naravnost tja! Pojdi naprej, Aleksej Ivanovič lu
„Kako ? Niti spočijete se ne od potovanja jo je skrbno vprašal general. Videlo se mu je, da je nemiren, a tudi ostali so osupnili is se začeli spogledovati. Nemara jima je bilo nerodno, morda jih je bilo celo sram spremljati babico naravnost v vokaal, kjer bi se mogla zopet izkazati s kako ekscentričnostjo in to javno ; vendar so se vsi javili, da jo spremijo.
„Zakaj naj počivam ? Nič nisem trudna; že tako sem celih pet dni sedela. A zatem si ogledamo, kaki viri in zdravilne vode so tu in kje. A potem ... Kako že ? ... Nisi-li rekla, Praskovja, razglednik, ali ne?*
„Razglednik, babica." „Naj bo torej razglednik. In kaj je še tukaj takega
„Tukaj je še mnogo druzega," je prišla Pavlina v stisko.
„Saj sama ne veš! Marla, ti pojdeš tudi z menoj," je rekla svoji baronici.
Monakovem z voivod'njo Elizabeta Bavarsko, hčerjo vojvode Karola Teodorja, ki ie nedavno umrl. Konica Elizabeta se je rodila v Pjisen-hoienu dne 25. julija 1876.
BRUSELJ 17. (Ob 3 uri 16. min. z .) Smrt kraljeva je v»o njegovo okolico popolnoma presenetila. Zdravniki so sinoči cb 11. uri imeli take nade, da ata biia v gradu navzoča ie en zdravnik in dvorni mar&al Gkffinet in sta čula pri kralju. Baron 6of-fiaet je priobčil »mrt kraljevo členom redbine ob 3 uri.
BRUSELJ 17. (Ob 4 uri zintraj). Boa usmiljenih ses'er,' ki je čala pri kralja, ga je naiprei čala vzd hovati in je poklicala zdravnika. Ko je priSel zdravnik, je rekel kral) : Zaduši me, doktor! Emalu ca to je umrl, Zdravniki so mu §e hitro ubri;gniii morfiumn, vendar brez vspebs.
Preden je princ Albert zapustil smrtno ■obo, je objel mrtvega kralja ia jokal. Sier\ prvih, ki je prišel k mrtvaški postelji, je bil graiski duhovnik v Laekenu, ki je predvčerajšnjim preoidel kralja z zakrameoti umirajočih.
V tam fcipu »lada živahen promet a«to-mvbiiov in kočij med pslačo Laeken in B u-sedete. Ministri bo bili obveščeni o kraljevi smrti z državnimi brzojavkami.
BRUSELJ 17. Predaa zasfde novi kralj f.roiaioo prettol bo maral priseči pred zbornico us ustavo, kar se zgoii brikon^ prihoda i pete'j. Mej tem vodi vladarstvo ministrstvo. GHede pogrena ni Š5 določeno ničesar.
BRUSELJ 17. Princ Albert je priolčil smrft kraljevo unaujim vlastim. Kralj poČi*n v mrtfaSki postelji s prekriž^nimi rokami v uniformi generalnega lajtaanta. Ob 6, mrl z*, položijo truplo v kr«to. Kraljeva rodbina j 3 zbrana v smrtni sobi.
BRUSELJ 17. Uzdržuje se trdovratno govorica, da jo tekom predpoludne prišel v viio Vandarbcrght, kjer atacuia bamnisi Vanghau, nodni eksekutor, dti v imenu prin-Cdzinje L^iae zepečati vilo. Baronica je proti tej odredbi protaatirala, — Stvar utegne priti p *;d sodišče.
Ban Banoh pri «eaarja.
DUNAJ 17. Ban baron Rauch j^ včeiai dospel s: m kaj in poide jutri na a*dijenco k cesarju.
Kazenska rasprava proti bantnim roparjem.
REKA 17. Danes je pred tukajšnjem porotnim 4od ščem pričela glavna razprava proti roparjem, ki so 11. avgusta t. 1. ude H v ljudsko danko, z revolverjem zehtevali denar, ustrelili ra^n^slja Mi!o5a ia ugrabili 19.000 Kron.
Nov italijanski minister zunanjih zadev.
DUNAJ 17. Italijanski poslanik na is-najskem drrru ?e sporočil grefa Ac-renth^iu. da je r<aiti»p:i grof Glnicci^rdini mesto italiian -skega ministra sanan ib zadev. G,*i f Guico.ar-d.ni je dal sporočiti grefa Aerenth^lu, da bo po svoji moči poip?ševal nadalje anje dosedanjega -pupnrga razmera med A rstro Ogrsko in Itahjo.
Proces Friedjung.
Po dru. Markoviću je govoril posl. dr. Ma*aryk ia za njim pride na vrsto arb ki fekc.^ki predstojnik S p a i a j k o t i e. Cesarski Duoej mora torei pcg<ut ti vae prrake rellkosrbske „zarote", ki )o ie odkri', ne :
„Kaj pa je nje treba je zinil general nenadno. „Sicer je nemožno ia celo Potapiča težko da bi pustili v vokaal.*
„Neumnost! Ker je služabnica, naj jo kar zapodim ? Sai je tudi človek! Ze teden se vlačimo po železnicah, zato bi radi tudi kaj videli. S kom naj gre, če ne z menoj ? Sama niti nosn ne sme pokazati na ulico."
„Toda babica ..."
„Nemara te je sram moje družbe ? Potem kar doma ostani, saj te ne prosim. Ježeš, in to ie general; saj sem tadi jaz generalica! Kaj mi je treba takega repa, ki ga delate za menoj. Si že z Aleksej e m Ivano vičem vse ogledam ..."
Toda des Grieux je odločno zahteval, da jo vsi spremijo, in se je spustil v naj-ljubeznivejše fraže, da jim bo v zabavo in veselje spremiti jo. Vsi so se odpravili.
„Elle est tombee en enfance," js zagotavljal des Grieui generalu, „seale, elle fera des bćti ses ..*) več nisem slišal. Najbrže je imel kake posebne namene in morda se mu je vračalo upanje.
(Pride še.)
l) Pootročila a« je; *e bo	naprari
polno neumnosti.
Stran S.
»EDINOST« Si. 362
V Trsto 18. decembra 1909
iznašel dr. Friedjang. In ta dr. Friedjung namesto da bi se zmagonoaco smehljal, po*
staia nertozen... Nervozni to tudi njegovi brar itelji, (V naših poročilih o t^m procesu •s skoro nikjer ne spominjamo Friedjungo-vega »sotrudnika", urednika „Reichsposte", drr. P n n d e r j a. To je po eebi um a »no. Ubogi • c rib a dr. Funder jo pisal, ker je v s'nžbi svoiih gospodar ev, kakor je lagal no inar Dcrotka. ker eo ma tako naložili njegnvi gospodarji).
Mas*rykovo pričevanje je spravilo kk-v tnize hrvatskega in irbikega naroda * fbup. Dr. Friedjaog, učenjak, je d.bil najprctnika ▼ d-u Maiarykn, tudi učeniakn. Med njima je ah -o ta razlika: dr. Friedjaog je verjel ▼ i'o e „dokumente", ker 00 ga n»farbxli nviši činitelji", dr. Maieryk pa ne verjame v Fritdiurgo?e „dokumente", ker trdf, da bo p nerijeni. In te «ro;e trditve je dr. Mata* ijl ;: .kazal! „Dokumentom ni pisala srbska roka dr. Markov 6 jih ni podpisal, ker je v tc-m ?ii'J res bil v — B^rolinu, a neke oiebe, ki uk omeca.o „dokumenti" — niti ne eksi-stira c. Tre^a več? Sp-lajković obtta. da dokaže to, da je Friedjaog hote izdal falsificirane „dokument e", samo da bi kompromitiral ir b* sko državo in hrv a t•k o - srbs ko koalicijo!
Mislimo, da je to skrajni čas, da bi se v tem procesu oglasili tuii oni „vi&i činitelji". ki do danes niso znali kaj odgovoriti na cjfic jelno trditev srbske vlade. da 30 Friedjungovi dokumenti prosti falzifikati. Za one, ki sodijo do »voji zd*avi pam ti, obsodba v dunaj*kem procesu ie že padla. Dr, , M-.s^rjrk je rekel: ...„hotel sem samo izreči osmrtnico za mrliče, ki izidejo iz tega proces a."
Vedno smo verjeli v končno zmago re-•rice, ali da iz te tsžke borba t&ko hitro izide zmsgonosoa pravica hrvatskega m srbskega oaroda — se vendar nivmo nadeiali. * *
*
Iz Zagreba se potrjujejo vesti, da se je R'uch odločil na zadnjo igro : darazpu-' stizagrebški mestnisvet danes ali jutri, sabor pa prihodnjega) tedna. Nova volitve se razpišejo takoj, da bi novi sabor še orel novim lećom glasoval prcračaa, ki ga S-vatska nima že dve leti. Rduoh je torej dobil m sada zadnji nrg'tjaj,' da naredi, kar se de da narediti. Će bi na Dunaju bili sigurni Bvojega dela, sa bi Rauchu
ne mudilo tako.	•
* *
* f
Dr. Gljivo Supilo, brat poslanca Šupila, r ki stanuje sedaj v B elovaru, priobču'6 v ; „Pokretu" karakteristično fotoarafijo Chiu- } metzkega. Kaka resna oseba je bil ta baronič ▼ Dubrovaiku, or<ča dejstvo, da so mu en-krat priredili Dibrovčani vel ko maškaradc. . Po tej „manifestaciji" je moral Chlumeckj za- j pmititi Dubrovnik. O svojem bratu Franu! pripoveduje dr. Gji»o, da je vedao živel v j siromaštvu, ker je maral preživljati svoje itariie, sestro Maro, ki je seda' učite- i lji«V ter brata Jaka, in njega, dra. Gjiva. t
* Tudi meni je znano, koliko se jej Fračo Šupilo žrtvoval za šolanje svojih bra- j tov. Ko sem pred Šestimi leti, potujoč iz 1 Kotora v Trst, prispel na Reko, obiskal sem g. Frana Sadila v uredmštvu „N. Lista", da i bi lru izročil pozdrave brata mu Jaka, ki je t teiai šladiral na kotorski navtiki. Srečal sem 1 Frana, ko se je ravno pripravljal na pošto. 1 V rokah je imel pest bankovcev.
—	„Priiel sem, da Vam izročim po-1 zdrav brata Jaks..."
Gospod Frano je vzdibnil, pokazal na 1 denar in mi odgovoril :
—	„Ravno sedaj mu pošljem odgovor !" i
Na obrazu tega človeka sem videl. ko- •
lika ie bila njegova ž-tev za brata. Da jei bil Supilo tedaj navadna tlačan madjarake ] vlade, bi mu ne bilo treba živeti tako varčno , in si odtrgavati od ust, da je mogel podpi- j rati sto je brate.
Pozneje je Supilo postal poslanec; na njegovem talentu niso več dvomili niti njegovi nasprotniki. Supilo je bil tisti, ki je po reški resoluciji prvi udaril na Madjare, ko so ti hoteli utihotapiti v Hrvatsko uradai mi-diartki jezik.
A.ko bi bil torej Sipilo tako podkupljiv, mari ga danes ne bi videli v kolu Dorctke, ki živi v Zagrebu kakor mali bog, ali skupno
z Frankom, ki je miijonar na rafun--
na'radikaineiiega patriotizma ?
Ne, Supilo je ostal revan, ali značaj in patrijot, ki b? : Hrvatski mučenik in apostol,
kakor je bil David Starčevič.	J,
* *
*
DUNAJ IT. Priča Zagorac je bil zaprisežen. Rekel je, da je bil s S a pi lo m v političnem razmerju. Cul je, da se govori v dunajskih krogih, da «0 posamezni člani koalicije ▼ ^*VFzi a Srbijo iu da ss Entidinastičnega m>& jenja.
On e takratne obdolžence, med temi tudi Sap la vprešal, koliko je na te^ resnice, a je deb i zan kal' n odgovor.
Priča ni bil nikdar v Belemgradu i a Spa-lajkoviča sploh ne pcsaa, Vpratan, od kje zna, da obstoji proti posameznim Članom sum protidinaitičnega miSijeija, je omenil priča m ki pogovor s poslancem Laginjo, kateremu da je rekel ministerski predsednik baron Beck, da eksistirajo doku men ti u iz kater h je razvidno, da je Supilo antidinaitičea element. Od druge strani je dozaal, da ao se »razili T tem smisla nedvojvoda-prestolcna-
aleduik Franc Ferdinand, graf Aehrenthal iu minister Ghssman.
Govornik je potem navajal razloge, zakaj je izrtipil iz koalieiie, novdarjal pa je, da 30 Jo prepričal, da niso v koaliciji nikaki veleizdajniki In nikaki antidinastični elementi. Supilo je napravil mnogo politiških pogrešk in je pogo-stoma menjal svoje prepričanje, a priča Je glede njegove politiške časti prepričan, da Je poštenjak, da se ni dal nikdar podkupiti. (Ne smemo pczabiti, da ja podal to izjavo pos!. Zigorac, ki }e danes odločen nasprotnik ko&lici e in Šupila in ki je bil pozvan kct priča na predlog dr. Fried u?gi z namenim, da bo pričal proti koaliciji in Supilu ! Op. ured.)
Informacije grofa Aehren thala in barona Becka smatra priča za veliko mistifikaciio. Veleizdajniki so. je rs'trel p i*a, a ne na Hr-: vatskem, ampak na Ogrskem.
Px-eds3dn!8 je pretrga: pričo, ki je tudi v daljnih izjavah močno naoadal Madjare, ki da io se namenili uaičiti Hrvate.
Fried;ung je omenil, da so bili dokumenti na vsak cačin poznnoi na ^vodilnih me;tih-, ki lm^jo skrbeti za obrambo m3nar-hije. —	I
__ Nato js bil zasiiaau katehet Zan ko iz Varaždina, ki je izpovedal o nekem razgovoru med Supilom in Zagorcem.
Nato je bil zaslišan državni posl. Pclit, ki je dal na prvo pojasnila o svojih politiSkih nazorih. Izjavil je, da je protivnik Pašića in n;egove straike. On označa Spalajkovićevo, pismo na Pa&.ć ,, v katerem se mu podtika, da bi pi*al prod plačilu za interese Srbije, j označa za obmrdno.
T goreč Jelovac pozna Pribičavića, a iz-j javlja, da ni imel v h Si istega nikdar sestanke § Spala kofićem, kateiega ne pozna. O 12000 kroaah, katere naj bi bil dcbil o tej pni ki Pribičević, mu ni iutotako ničesar znano. Vpraianje, če je Jelovac kidaj dobil cd Srbije deoar, da bi ga izročil Pribičetiću, je priča zanikal.
Najestoiaki podpredsednik TončiS pozua Supila iz časa, ko je bil priča okrajni gtarar v Dabrovniku in ie bil Supi:o skromen časnikar, s teadenco, ki je biia Srbom sovražna. Ni nikdar zchteval ali dobil kako podporo.; Kar se tiče barona Chiametzkega, je bil t.=i resen in delaven uradnik, ki je igrai v Dj-brorniku veliko ul ga. Katan^kega pozua pnč^ kot kunfiienta bosanske vlade in zna iz nekega naznanila uradaika L^hode, da je bil pri Kaaacftkcm nek sestanek barona Chiametzkega, Sapiia ia trga uradnika v svrho, da sa osnuje neko avstrijsko, protisrbsko dru-tfo. Da je dobil Suptlo potom K^a^uSkega podpise od bosanske vl&de, priča ne zna osebno, ampak iz srbskih listov. — Piiča ja omenil, da je Chlutne£zky o priliki pri njem. poizvedoval, če je Supilo vreden podpore.
Petem je bil zaslišan podpredsed. srbske akupS&iOe, Davidović. Rekel je, da zasleduje' „Sioveaski ]ugu le kulturelne cilje. Da so. Dile bombe v prostorih kluba, so ie prazne' govorice. V dokumentih je toliko neresnic v, zvezi z njegovim imenom in tmko poštenih ljudi osumničenih, da je smatral za svojo dolžnost, pomagati resnici na dan. Oa ni; nikdar podpisal svoje ime na kak dokument.: On smatra dokumente za izmUljotine.
Zagovornik dr. Banedikt je izjavil, da sel z ozirom na to, da noče priča ničesar vedeti, j odpove vsakemu stavljenja vprašanj,
Gimnazijski profasor Pavlov ć, kateremu je stavil predsednik enaka vprašanja, je i2ja-: vil, da je bil član droštta in lista, a ne član i odbora. On ni nikdar postavil ped kak spis' avoje ime in ni nikdar govoril kaj takega, < kar te ma podtika v omenjenih zapisnikih v j uita.
Branitelj dr. Benedikt ae je odpovedal stari;&aju vprašanj, ker m tako naiven, da bi ! mislil, da dozaa od te priče lesnico.
Na nasledajo pričo, Ricto Odatića je ;stavil predsednik enaka vprašanja. Tudi cn tje bil član „Slov. juga*, a ne član odbora. 'Svojega podpisa ni atavii nikdar pod kak j podpis. On ne zna nič o se;ah, kjer ie v zapi.kiii navedeno njegovo ime. V prostorih
•	kluba ni bil nikdar.
j Sodni dvor je odklonil predlog 8apila, j da se zazl'ši grofa Szaparja rekvizicijskim {potom.
I Razprava je bila na to odgodjena na jutri.
Zakaj se Je podal Spalajkovlč na Dunaj ?
; „Ze t" poroča iz Zemana, da je arbiki sekcijski načelnik Spalajkov.ć rekel nekemu
•	časnikarju, da ne gre na Dunaj, da bi dokazal, da so dokumenti krivi, ker je ta dokaz apleh nepotreben, ampak zato, da bi razkril intrige in obrekovanja Av»tro»Ograke proti Srbiji. On hoče pripomoči, da ae od* krije reanica. Prepričan je, da Friedjung 've, da so dokamentifalzificirani, a posluževal ae jih je kljubu temu, ;da bi kompromitiral Srbijo in hrvatako-arbako koalicijo. S pala j-ković je izjavil, da ne pozna niti enega po-slacca hrvatsko srbske koalicije. Policijska prefektura ▼ Belemgradu je doznala, da je 86 oseb z imenom Milan Štefanovih, ki naj bi bil po Friedjungovem aeatavil zapisnike tej „Slovenskega Juga".
O položaju v Avstriji.
Nemško hinavstvo.
V dunajskem parlamenta se je namestila opstrukcija, drže ae ure in are dolgi obstrnk*
cijenistiški govori, stranke so odredile permanentno dnevno in nočno službo, in nemila listi rišejo prizor, kako avstrijski parlamentarizem stoii kraj svojega groba, a poleg njega pretaka bridke aolze za&na — »Neue Freie P^esse".
Kdor hoče videti na drastičnem izgledu; kako ziočinci in hinavci zsajo moralizirati ic 49 zgražati nad pokvarjenostjo — drugih ljudi i. ta naj le prečita aituvacijtko si ke, ki jo črta „Neue Freie Presae" v u7odn:ku svojega večernega izdanja od minole srede. Kar strmel bo, do kolike stopm» gnusnega in perfiluegs hioav*t'a in fariz jtt-a se znajo povspenjati eni, ki so sami najbolj krivi, ki imaj> najteže grehe ca avoji ventil
Lb posiušajte! Sedanja kriza ima — po trditvi „N. Fr. P.a — svoj ?z^or v pohlepnosti oseb, ki jih ni možno zadovoljiti, tudi Č3 se jim ae tako prihaia nasproti. Najoove^a šiiza — tako izvaja nadalje dunajski iist — je v zvezi z zahtevano pariteto, z nesmiselno zahtevo, da se mini»ter«tvo r&^deii v dva b-oka z jednakim številom nemških ia slovanskih poslancev. Taka zahteva v minister&tvu bi bila kotel, ki bi mogle mešajoče se pare razneati vsaki hip. Viada bi bila pripravljena za rekonstrukcijo kabineta, ali v tako pariteto, — to je: v jednako število nemških in slovanskih ministrov
—	ne mora privoliti. Ia dalje: viada ia stranke so skušale ugodit i „S lova n ski enoti" na vse načine! Lo formalno 39 »e rekonstrukcija kabin3ta odklcmia. dokler ce bo rešen proračun. Delažcljn^ stranke so s samozatajevanjem storile ?«e, čt bi „Slov. enoto" izvedle iz cbstrukcije. Tudi nemške stranke ao ee vdeležile tega dela za miz in so storile vse, kar je bilo le združljivo z njihove do žnostic. Ali vej trui — tako zaključuje „N, Fr. Pre?se*
—	je oii brčzrspešen in aki> ne nastopi kak nenaden preobrat, zaključi parlament leto b?9z pariament&rične reš:t/e proračune I
Nemci, ki pretakajo solze radi nevaraosti za parlament radi sedenje obstrukciie — to je naravnost oduren prizor. Nočemo se tu opuščati o umeitepsti ali nenmestnosti sedanje obstrnkc!jonistiške taktiko in se omejamo le na konstatacijo, da se v slovanskem tabora samem različno sodi. Ali to moramo reči n& ves glas: naj ae aodi o obdukciji tako ali tako, Nemci ostanejo na vsak način zadnji, ki imajo pravico, da aedajo ca aodai stol in se zgražajo nad obstrukcijo in obstrukežjo-nisti. To zgražanje je v resnici najgrše hinavstvo. Kdo je uvel obstrukcijo v avstrijski parlament? Mari menijo Nemci, da je ves fcfot Ž5 pozabil d a tiste viharne čaao, ko je nemški poslanec Licher imel aroj 12-nrni govor, ko se Nemci oa.k^kovsli predsedn.ško tribuno, loaaiii klopi, trgali spise, ko }e po< staoec Pfersche vihtel svoj nožič proti poslancem, ki so hoteli zlomiti cb^trukcijo ? I! N^, svet ni pozabil tega, marveč, da so bili ravno Nemci, ki tudi po vzdignili obstrukcijo med dovoljena parlamentarna »redstvs r d o v c-Ijeno parlamentarno institucijo 1! In če je res, da obatrukcija koplje grob parlameutarizoiu, potem ao le Nemci očetje iste nevarnosti 1 Nemci nimajo torej uikake pravice do zgražanja nad obstrukcijo, pač pa se morajo vsi dostojni ljudje zgražali nad pe:£iio in smelostjo, a katero bcčftjo i£di lastnih grehov obaojati drage,
Ic koliko hinavatva, koliko drznosti v pretvaranja resnice je v trditvah, da jo vlada in da bo nemške stranke storile vse možno, ; da bi zadovoljila „Slov. enoto" ! Kaj so storila, v čem so prišle nasproti Slovanom?! Prosili bi ko&kretnih navedeb. Nič — pr&v : nič. —
Kardinalna zahteva Slovanov je: spre-m e m b a z i a t e m a in v ta namen rekonstrukcija kabineta, da bode Nemci in Slovani enakolte silno zastopani v kabinetu!! So morda nemškd stranke s svojo Bienerthovo vlado i le količkaj odnehale v tem pogledu, so li pokazale niti najmanjo voljo za zadovoljenje tej i zahtevi 11 Je-ii bilo po kakem znamenju so-' diti9 da je med Nemci le iskrica dispozicije iza tako vsej približno rešitev krize? Na tG j vprašanje daja najboljši in avtentičen odgovor j — ista „Neue Freie Pressea, ki pravi, da ]e ; taka zahteva n e z m i a e l!
Če imajo Nemci 90°/o vladne moči 1 rokah, čeprav so le manjšina v državi, ni to j nikak nesmisel; če pa slovanska večina za-! hteva jednako razdelit v vladne moči, je to po tolmačenju „N. Fr. Pr." posledica — požrešnosti poaamičnih oseb v lalovanakem taboru!! Ta nemška 1 insinuacija pomenja višek f»rize]«tva in ne-i Bramoosti l Kajti v nobenem taboru ne vladajo tako kiike in v kitkah posamične požrešne osebe, kekor ra»no v nemškem taboru !
S cer pa zadošča vprašanje: zakaj pa zahtevajo Nemci za-ze ne le Jednakega števila, ampak celo večino ministrov?! AU it
principa, ali iz — požrešnosti ?! Ca tz principa, potem velja ta princip tudi za ras Slovane, če pa le iz požrešnosti — potem je to očitanje na našo adreso naj veča nesramno«:, ▼ kateri ae zrcali vsa duševna poktr.rjcnost nemških politikov in nemškega čaaopie a.
Sedaj pa pride glavni naš argument! Na katerem glavnem principu aloni ptrian-en-tarizem? Menda na principu večinel ! A kdo noče pripoznati tega principa ? Nemci! Ravno Slovani ao, ki predlagajo, nai »e> po-slov ni red premeni tako, da bo onemogočena
j vsaka obstrukcija. In Nemci se zopet, ki ; tega nočejo, ker oni se pač zgražajo nad slovansko obstrukcijo, a obenem hočejo imeti odprta vr&ta za svojo obstrukcijo. Oai «0 sovražniki parlamentarizma, ker mu nočejo priznati gi&vnega stebra: majoritetnega principa. Nočejo ga pa priznati zato. ker so oni v manjšini; a vz ic temu zahtevajo Za-sa nadvladje. Zato se postavljajo na stališča: . ali njim veliko večino sa vladi, ali pa na] : gre ves parlamentarizem k vrastu! Oni so n&j-?eei absolutisti, ker jim je ljubši absolutizem, i nego ustavno življenje, aa katerem bi enakomerno in pravično uživali vsi.
Slovani niso bili nikdar za absolutizem. Naj se jim le z&gatoti enako pravo in na njihovi strani bo obstukcMa izk'juČ9aa sa vso večne čase! To 39 n.ihova odkrita be«eiB. Na uemSki atraui pa je binarstro in fariz*.-alfo, ker se zgražajo nac obitrukcijo, daai ao jo oni uveli in jo h jčajo tudi c h r a n i t i - sebi!!!___
Obstrakclja y parlamenta.
V parlamentu je torej začela zopet cb-| atrukc ja.
Češki prslanec Kctltr je govoril v i»eji I minule srede neprenehoma 13 ur in s tem ! ie dosegel največji rekord. Dosecaj je užival I ta rekord dr. L :ch6r, hi je ^a časa nćmško ! obstrukciie pod Badeni.em govoril neorene-j h; ma 12 ur.
Nemci so takrat z obstrukcijo vrgli Ba-■ Kenija. Asi se to posreči tudi Slovanom glode j Bie&eitha, vederemo, je rtkel sienec!
Omeaiti n^m je še, da je poslauee Kotlar, ki gov(ri tudi slovenski, 3ckl,uČil s?oj i govor v slovenskem jeziku!
t Ldopold kralj Belgijcev.
Pokojni kralj Leopold je bil roiea leta I 1835, je i^rej doživel 74 iet. Kijubu tema je j žs nepogodno pred svojo smitjo dajai mnego ' govoriti o sebi sbog ovojih galantaih, liabian-• skih aventur tako, da se je v zadnjem času govcri'o colo, da ga mislijo Belgijci o:.»ia-ici radi javnega pohujšanja, ki ga je po-% zri čil,
* *
Poročil se je bil 1. 1853 z Mari;o Hea-: rijeto, hčerjo ogrskega paiatina in aTs'jrijakega na dt o i vode Josipa.
Ta zakon ni bil srečec. Ko se jo p: »tojni : kralj kakor prestolonasledoik in princ B a-; banjski a avojo mlada žeco na žaaitovdoj-'3 kom potovanju mudil v B netkah. j&napravit jžn-;o izlet po lagunah. Marija Henri.eta je : biTa tako nofdušeaa, da je sklenila ponoviti .♦izbi zvečer v spremstvu godcev.
Ko je Leopold II. videl prihajati godce ia gcndo'e, }e vpraial:
„Kaj pomenia vse to P*
„Hotela sem vam pripra»iti iznanaden' Z1, je od/rnila mlada ženu smeh saje.
„J&z sem oni, ki ima pripravljAti tam iznenađenja", je od vrnil priac sueovo ia zapo-vedal, da so «e vsi gcdci vrnili.
Prejšaja avstrijska nadvojvedinja, tedauja bslgijska princezinja in pozneje kraljica je takrat prelila avoje prve aolze. Mož pa jej ja obrnii hrbet.
To dokazuje jasno dovolj, da je bil c~ j ksjni Leopold vsq drugo pra^e nego čut.t?en človek.
* * *
Gotovo pa je, da je Belgija pod njegovo vlado Žilo napredovala v gospodarskem oziru. ;To pa v prvi vrsti zbog bogatstva, ki je. i dežela crpi iz Konga, Po drngi strani je zopet dokazan?, da ie Belgija glede Ijudsko-Solske naobrazbe v zadn;ib treh desetletjih i znatno nazadovala. Toda to bo stvar zgodovinarja, da dokaže, ali in v koliko je pokojni Leopold II. pospeševal, oziroma oviral i napredek.
* * *
S svojimi otrcci Leopold II. ni imel ; sreče, Edini, leta 1859 rojeni sin Leopold, I vojvoda Brabantski, je umrl 1. 1869.
Njegjva najstarejia, leta 1858. rojen«\ i hči Lujiza je poročena s princem Filipom I Kobur&sim. Škandali, ki iih je uganjala, in i jih še nganja princezinja Lujiza, so tplošno i znaci. Šale p'ed kratkim ao poročali listi, da i ao ji v Budimpešti v:e rarubili.
Druga, leta 1864. rojena hči St.faniia, je bila poročena najprvo » poko nim %v«tri}-| akim preitolonaslednjkom Radolfom in sedaj ; z cgrskim grof;m LoEypyjem.
Edina hči, o kateri se n? g:vori v Širši javnosti, je najmlajša, leta 1872. rojena K"--mentina, poročena s princem Karlom Antonom Hoheozollern-Sigmarinškim.
Pokojni Leopold je živel v sovraštva z vsemi svojimi hčerami. Ni se hotel »praviti ž njimi niti ca smrtni poitelji.
Zato mu baje n:so bila — kakor poroča v Bruielju izhajajoči sccijalističen list „Pea-ple". — p-dana niti s^etotaj»t»a zi »mira- očo.	____
Dnevne vesti.
Česa nam ie treba v Tratu ? — Seveda arf.česa — mnogo, zelj maogo. Ktjuba temu. da «e je nai položaj v zadnjih desetletjih mnogo zhoi žal. DuČ m 10 še pred per desetletji čelo L&ši najbl'ž e bratje ematrali Trst za izključno italijansko ir^ato, kjer je le neznatna slovenska kolonija, imo daces S'o-vani v trŽ«šsem mostm i^ktor, b katerim bodo morali, ali bolje : s kater m so prisiljeni računati tudi nasprotniki. (Dalja na VII. strani).
V Tistu, dne 18. decembra 1909	„EDINOST 4 St. 352	biran III
Za slovenske šole v Trstu.
Govori z manifestacijskega shoda v „Narodnem domu" v Trstu dne 12. decembra 1909.
Nagovor predsednika dra. Slavika.
Častiti zborovalci ! V imenu političnega društva „Edinost" otvarjam današnje zborovanje. Vsprejmite srčen pozdrav in zahvalo, da ste se udeležili tega shoda v tako ogromnem številu. Pa saj ni čuda ! Stari slovenski pregovor pravi : sila kola lomi ! In, skrajna sila in potreba po Šolah .n izobrazbi v materinem jeziku nas je napotila do današnje manifestacije v prilog našim zahtevam na Šolskem polju. Naša nečuvena, škandalozna šolska mizerija je naravnost sramota za državo. Tržaški mestni Slovenci imajo samo eno ljudsko šolo in še to morajo sami vzdrŽavati s pomočjo družbe sv. Cirila in Metoda. Naravno torej, da noben drugi kakor tržaški Slovenec ne čuti tako žive potrebe po šoli. Zato smo se tržaški Slovenci prvi in naibolj zanimali za šolsko vprašanje, sproženo v zadnjem času v državnem zboru ; še boli pa nas je razvnelo, ko so Italijani sklicali zborovanje, da bi protestirali proti našim zahtevam. Pol. društvo „Edinost" je hotelo, da bi se naše zborovanje vršilo isiočasno z onim naših nasprotnikov. Ali obla>t je to zborovanje prepovedala, ker se je bala disharmonije! In res: ako bi se združil naš dostojni klic po šoli, izobrazbi, kulturi, napredku, po svitlem solncu, s kričanjem, ali bolje : taljenjem nasprotnikov proti našim pravičnim zahtevam, bil bi to — grd kričeč disakord. (Veselost) Vzdignimo torej svoj klic za enakopravnost na šolskem polju ! Saj naše stremljenje je plemenito ! Saj zahtevamo, da se nam odprejo vrata kulture in napredka ! Saj zahtevamo le to, kar naši sodeželani druge narodnosti že imajo ! Saj zahtevamo le sredstev, da se povspnemo do tiste višine, na kateri naši someščani že stojijo! Povejmo na glas javnosti in kompetentnim faktorjem, kako se z nami krivično ravna kako se mi svojih pravic z vedamo, in da ne odnehamo, dokler ne bo ustreženo enkrat našim opravičenim zahtevam.
Ta nagovor je bil spremljan neprestanim glasnim odobravanjem.
Na to je dobil besedo državni po=lanec dr. Ry bar kakor poročevalec.
Govor drž. posianea dra. Itjbara.
V čast mi je, da morem poročati na tem sijajnem manifestacij skern shodu. — Spoštovani zborovalci! Lepšega uvoda tej naši današnji manifestaciji bi si ne mogli želeti, nego je bilo današnje predavanje uglednega slovenskega pisatelja in učenjaka g, profesorja dra. Ilešiča (Živio-klici). Povedal nam je, da so že v letu 1848, ko so se jeli tržaški Slovani zavedati, prvi začetki našemu narodnemu delovanju. V tem letu so se začeli n^ši predniki gibati na političnem polju, pov-zdigati svoj glas ter zahtevati od vlade in tržaškega magistrata — torej od tistih faktorjev, do katerih se tudi danes še moramo obračati — in, ki nam tudi danes še odrekajo, kar nam gre — našo šolo. (Silen krik).
Toda tedanje delo, tedanji poskusi so fciii nepraktični. Umevno to. — Tedaj so bili ljudje, vzrasli v stari šoii, brez prave zavednosti in energije. Glavno pa je, da se niso oslanjali na tisti faktor, ki dan danes igra najvažnejo vlogo v vsem jav nem življenju — na maso ljudstva. Tedanji voditelji slovanskega gibanja v Trstu so bili uradniki, profesorji, ljudje, ki so se gibali v ozkem krogu in tudi pisali za ozke kroge. Danes pa se ne udeležujejo več narodnega gibanja samo profesorji in uradniki, ampak tisoči in tisoči naroda iz vseh slojev. Cesar ni bilo leta 1848. radi nepraktičnega postopanja, je dants, ko klic po narodnih pravicah ne prihaja več iz kroga kakih 10 oseb, ampak zahtevajo tisoči tega, česar trebamo za narodni obstanek in kulturni napredek. (Viharno pritrjevanje).
Zakaj smo sklicali ta današnji shod ? Morda, da govorimo o našem programu, ki smo ga razlagali že tolikokrat? Ne) ne treba še le pripovedovati, zakaj smo sklicali ta shod. Saj sami, kakor stariši, najbolje čutite potrebo šole v svojem jeziku (Vsestransko pritrjevanje), ker le pouk v materinem jeziku more imeti vspeha, je izdaten.
Prišli smo danes semkaj, ker smo provocirani - in sicer provocirani od tistih, ki bi morali biti že po svojem poklicu, kakor pedagogi-učitelji, za to našo kulturno zahtevo.
Nasprotno ! Oni protestirajo proti naši zahtevi in jo označajo kakor politično agresijo, kakor napad na njihovo narodno posest. (Viharni protesti od vseh strani).
Nu, mi bi lahko ostajali hladni, ako bi šlo le za te ljudi., ki so se zaklenili s § 2, ker so se bali klica ljudstva, ker so se bali, da bi mogli priti tudi mi ter jim J zalučati v lice, da so farizeji in bar-i bari! (Gromovit aplavz).
učiteljstvo tako nezadostno svoji nalogi kakor ravno pri nas v Trstu. Da pa je sedaj še bolj padlo v mojih očeh — to je naravno.
Prvo fundamentalno načelo, ki so je pripoznali — in je pripoznavajo vsi prvi pedagogi — Pestalozzi, Komenski itd. — in na katerega veljavnosti ni dovoljeno dvomiti nikomur več, to je: pouk se mora vsaj na prvi stopinji vršiti v materinem jeziku! (Glasno pritrjevanje po vsej dvorani). V prvih začetkih naj govori učitelj z otrokom v materinem jeziku. In proti temu fundamenta 1-nem načelu so nastopili ravno oni, ki bi se mu morali prvi klanjati — italijanski učitelji! In to zgolj iz narodnega šove-nizma, ker hočejo, da naj tudi naši otroci zahajajo v njihove šole, ker nočejo da bi se naši otročiči vzgajali po prvem peda-gogičnem načelu.
Ta zahteva italijanskih učiteljev je v podlagi vsej šolski politiki naših Italijanov.
Na italijanskem shodu se je zvijal referent, da bi dokazal, da oni po pravici protestirajo proti rečenim predlogom za manjšinske šole. Ali pri tem se je dotaknil Še neke druge stvari: Slovenci ne zahtevajo le šole za svoje manjšine, a m-pak tudi paralelk na vseh srednjih šolah! To da je zopet atentat na italijansko posestno stanje.
Ali je to res ? Gospoda so nervozni in vidijo nekaj, kar niti ni bilo, ker slovenski poslanci niti še niso stavili formalnega predloga radi paralelk na sredjih šolah. Le nekaj občin iz Istre je predložilo peticije za to in te so se izročile proračunskemu odseku. Slišali so nekaj zvoniti, ne da bi vedeli, kje zvoni. Protestirajo proti stvari, ki je še ni. Posebno pa so se razburili radi tega, ker da zahtevamo paralelke tudi na gimnaziji — v Kopru. To še posebno ni res. Tega nismo in ne bomo nikdar zahtevali. Saj smo le zadovoljni, da se je naše učiteljišče slednjič premestilo iz Kopra v Gorico. Mi, da bi silili nazaj v Koper, kjer so naši profesorji in dijaki trpeli pravo mučeništvo ? Hvala Bogu, da smo se rešili! Tako izgleda tisti atentat na italijanski značaj Kopra in na italijansko narodno posest! (Viharna veselost).
Toda naša zahteva po paralelkah je popolnoma opravičena. Formalnega predloga nismo še stavili le zato, ker manjkajo še nekatere priprave. Sicer f>a je le dobro, da so Italijani tudi glede tega vprašanja tako hitro pokazali svojo barvo. Mi pa jih opozarjamo, da ne zahtevamo samo srednjih šol, ampak tudi strokovnih, trgovskih, obrtnih, ker hočemo, da bodo naši ljudje izobraženi v vsaki stroki, da ne bodo nikjer zapostavljeni za drugimi, izlasti pa ne za njimi, ki prihajajo sem kaj preko morja. (Frenetično odobravanje in razni vskliki).
So-li opravičene naše zahteve po srednjih šolah v primorskih mestih ? Italijani kriče, da je to terra italiana, ki se je ne sme dotakniti nikdo. Zato naj gremo mi s svojimi srednjimi šolami v Tolmin ali Sežano! (Smeh). Toda vprašajmo se. je-li ta terra res tako italiana ? Glede Gorice govori že ime mesta, da so je vsta-novili Slovenci ! Najlepšemu trgu je ime — Travnik. To pa ne zveni ravno kakor čiFto toskanska beseda. (Veselost). Besedi Gorica in Travnik pričata, da so v Gorici nekdaj odločevali Slovenci v administraciji tega mesta. Naj se Italijani le sklicujejo na italijanstvo tega mesta, ali že imena govore proti njim ! In to tudi imena istih gospodov goriških Italijanov pričajo, da njihovi stariši niso prišli iz Kalabrije, Imena, ki se končujejo na iče in čiče ne kažejo nikdar na italijanski izvor.
Danes sicer res velik odstotek meščanstva v Gorici misli in čuti italijansko. Ali tudi to je res, da je velik odstotek slovenski. Ali glavno in odločilno je to : da to goriško meščanstvo ne bi moglo siveti brez SLovencev. (Hrupno pritrjevanje.) Naj-le naši ljudje prenehajo hoditi v laške trgovine, potem bi še-le videli, kako siromašna je ta italianita mesta goriškega! Saj so Italijani že poskusili, da bi se emancipirali od Slovencev in so podili te poslednje iz mesta. Ali kmalu so sprevideli, da s tem režejo le v svoje lastno meso.
Posebno pa naš Trst — ta je itali janski, m nimamo mi Slovenci tu nič go- 1 voriti. Nočem se sklicevati tu na zgodovino, ki priča, da so Slovenci obdelovali tu skozi stoletja svoja polja doli do mestnih vrat. Sklicujem se na sedanjost, Kdor hoče po vsp^hih zadnjih državnozbors :ih in občinskih volitev še trditi, du. v Trstu ni Slovencev, ta mora biti ali neumnež ali slepec (Frenetičen aplavz). Saj smo dokazali, da celo odločujemo na volitvah, da morajo vse stranke računati z nami. S tem
Ne, radi teh ljudi se nismo sešli danes. Ampak nam je na tem, da ne bi gori na Dunaju — ako ne damo odgovora — mislili, da smo klonili pred njihovo gonjo. Mi hočemo, da na Dunaju slišijo tudi naš glas.
Na shodu italijanskih učiteljev je neki Mario Pasqualis v svojem pozdravnem nagovoru izjavil, da oni niso Šove nisti (Splošna veselost), ker da privo-ščajo tudi nam šolo, ali zahtevajo, da naj mi njihovo šolo puščamo na miru! (Hrupni mejklici), naj ne navaljujemo na italijansko narodno posest (Ponovni protestni klici).
Spoštovani zborovalci! Ali si je možno misliti večega hinavstva, večega farizejstva ? (Frenetično pritrjevanje). Kdo jih napada?! Kc*o jim hoče kaj vzeti?! Mari mi? Smo li morda mi kedaj zahtevali od vlade, naj italijanske šole zapre ?! (Burno pritrjevanje. Pojavi ogorčenja). —• Nasprotno je res, mi smo tisti,.ki zahtevamo od vlade, naj Italijane razbremeni, naj vzame italijanski gimnazij in ital. realko v Trstu v oskrb države. Mi hočemo, da vlada odvzame občini breme kakih 400.000 K na leto za- komunalni srednji šoli. Proti temu pa so ravno, oni — Italijani sami. Oni so, ki protestirajo, oni sami nočejo dati teh šol iz rok, ker hočejo — bodi enkrat kar naravnost povedano — da se njihovi otroci vzgajajo za iredentarje (Gromovit aplavz in pritrjevanje).
Ali ni to, kar nas peče. Naj si le vzgajajo, kar hočejo, pa bilo tudi — anarhiste! Nam je to vseeno. Ni nam pa vseeno, ako tudi naše otroke vlačijo v svoje šole. (Klici od vseh strani: Tako je!) Proti temu protestiramo, da bi mi morali svoje otroke izročati njim, ki bi vzgajali iz njih izdajice, poturice, renegate, janićarje! (Gromoviti pojavi ogorčenja).
Ako torej ni res, da mi napadamo njihovo posest, kako je možno, da nam odrekajo šolo, da opravičujejo nekaj, o čemer se niti govoriti ne bi smelo med pametnimi ljudmi. Celo zamorcem v Afriki, Culukafrom in Hotentotom se ne odreka pravica do maternega jezika in tudi sv. pismo se pošilja med vsa plemena v njihovem lastnem maternem jeziku, ker vsakdo ve, da vzgajati ljudi je možno le v narodnem jeziku, ker beseda v tujem jeziku nima nikdar tiste moči na človeka. (Vsestransko pritrjevanje).
Kaj se je zgodilo prav za prav? Zakaj so po > tali italijanski gospodje tako nervozni?! Da, nervozni postajajo (Veselosti) in v tej nervoznosti vidijo strahove, ki jih — nI, vznemirjajo se radi nečesa, kar se ni nikoii zgodilo !
Pravijo — in to ie referent Pasini posebno naglašal — da so slovanski poslanci vložili predlog za manjšinske šole — to je, da bi tudi narodne manjšine imele svoje šole na stroške države. To se je res zgodilo. Češka narodna posl. Dii rich in Kalina ter Češki socijalni demokrat ProkeŠ so vložili predloge, da bi se povsod t?ra, kjer občine nočejo ustanoviti šole za cirugorodno manjšino, ustanovljale take šole na državne troške, (Splošno odobravanje) In o teh predlogih lahko rečemo, da niso le pravični, marveč d a so nam tudi naravnost usiljeni! Kajti, naj še tako jasno dokazujemo svojo ekzistenco, število svojih otrok, šole ven dar ne moremo dobiti, ker se za ustanovitev šole poklicani faktorji temu upirajo. Zato naj država skrbi za manj šine! To je bilo prvo, kar jih je silno zbodlo. Hitro se je oglasil njihov obože-vanec poslanec Pitacco in je protestiral proti temu, da bi se tudi narodnim manjšinam zagotovile šole. (Hrup in krik). Nu od ljudi, kakoršen je Pitacco, od italijanskih politikov nismo niti pričakovali kaj drugega. Ali drugače je stvar glede italijanskih uči tel j ev. (Klici: Škandal, sramota).
Tudi njihov predsednik je protestiral proti taki pravični kulturni zahtevi. (Ponoven krik). Ali njegova motivacija je bila zares klasična. Menil je namreč, d a saj Italijanom zadoščajo že sedanji zakoni! Hvala lepa gospoda italijanski učitelji! Lahko je njim ob sedanjih razmerah, ko oni sami delajo — kakor pravi Italijan — alto e basso in morejo sebi dajati kolikor hočejo, nam pa odrekati vse! (Grozovit krik, mejklici). Italijani menijo torej : čemu ustvarjati kaj novega, ko je staro za nas tako dobro ! Ker oni sami nič več ne potrebujejo, naj se — nam nič več ne da! (Pojavi ogorčenja srdito vsklikarje na adreso Italijanov).
Spoštovani zborovalci! Odkrito bodi povedano, da tudi doslej nisem imel Bog ve kakega spoštovanja do italijanskih tržaških učiteljev in reči moram odkrito, da morda nikjer v Avstriji ne odgovarja
nočem ničesar očitati nobeni stranki. Ce smo na zadnjih mestnih volitvah pomogli tej ali oni stranki, smo storili le radi sebe, ker je nam tako kazalo. Zato tudi ne zahtevamo nikake hvaležnosti od nikogar. Jedno pa bi smeli zahtevati : to namreč, da u i nas oni, ki so prišli z našo pomočjo v mestni svet, potem ne zatajevali! (Gromovito in dolgotrajno odobravanje). Dotičniki naj bi ne pozabili, da bo še volitev in da s mi utegnemo to dobro zapomniti in se ravnati po tem! (Pritrjevanje, razni vskliki).
Glavno, kar nam očitajo tudi v mestnem svetu, je, da smo importirani. calati giu . . .! To je rekel tudi tisti Pitacco, ki sam ni Tržačan, ampak Pi-ranec. (Smeh). Ali na to moje očitanje se je izgovarjal, da on se je tu že vživel in da je postal pravi Tržačan. Ali pa ni z nami ravno tako ? ! Tudi mi smo se tu oživeli, kakor Pitacco, in postali pravi Tržačani kakor je on ! (Veselost in glasno pritrjevanje.) Dobro jim je pripomnil dr. Wilfan : mari postajajo pravi Tržačani le tisti, ki se ooitalijančujejo ? ! Mi pa pravimo, da treba već ceniti tistega, ki ostaja, kar je bil, nego tistega, ki prodaja in zatajuje svojo mater, svojo narodnost in svoj jesik! (Velikansko navdušenje, ploskanje in živio-klici).
Ali ne glede na vse to, moram* vprašati : mari-li naš tržaški magistrat dela tako razliko tedaj, ko pobira obiinslu doklade ? ! (Frenetičen aplavz). Mi bi bili zelo zadovoljni ako bi nas hotel takrat pustiti na miru. (Velika veselost). Ali, ko gre za plačevanje, za prenašanje bremen, tedaj smo naenkrat vsi enaki, vsi pristni, vsi enakopravni — davkoplačevalci ! (Gro movito pritrjevanje po vsej dvorani). Cirn pa je tako, da moramo tudi mi dopri-našati za vzdrževanje mestni uprave, prispevati k troškom, vršiti vse dolžnosti, potem pa moramo biti deležni tudi na dobičku od te mestne uprave, moramo biti deležni tudi dobrote ! Mi imamo svoja prava tu ne le kakor Slovenci ampaic udi kakor davkoplačevalci ! (Dolgotrajno, demonstrativno ploskanje in pritrjevanje). M. zahtevamo svoje pravo za tisoče, ki bivajo tu, ki imajo tu domovinsko pravico, ki plačujejo tu davke in nosijo bremena in ki se svojim poštenim delom povspešuiejo promet in oplojajo vse življenje ! (Isti hrupni prizori). Italijani bi se hoteli izgovarjati, da nas je tu premalo, da bi mogli zahtevati pravice manjšine, mi pa smo jiin dokazali na volitvah, da nas je še prevei — za Italijane namreč. (Bučen smeh in ploskanje.)
To niso torej od strani Italijanov ni-kaki argumenti, ampak le slepilo za tiste, ki se puščajo slepiti. (Tako je!) Ali imamo upa do zmage ? Zgodovina naj odgovori !
V prejšnjih letih niso šteli med takozvane italijanske provincije le Trentina, ki je res italijanski, ki je v sličnem poio-ža.u proti Nemcem, kakor smo primorski Slovani in ki zato tudi simpatizuje z našo borbo, ampak tudi vse Primorje in ceio tudi Dalmacijo so prištevali med „neod-rešene* dežele. (Hrup). Danes pa Dalmacijo le Še omenjajo včasih kakor — izgubljeno sestro. (Hrupna veselost). Ker so izprevideli, da je ta dežela, čim je prišlo domače prebivalstvo do veljave, izgubljena za Italijo.
Ali Pasini je še trdil na italijanskem shodu, da so v Dalmaciji priseljenci iztis nili prave gospodarje (Grohoten smeh). Mož je pokazal, da ne pozna geografije in ne rezultatov ljudskega Štetja. In ćlo vek, ki trdi kaj taccga, je — profesor na italijanski gimnaziji (Razni vskliki). Vspričo dejstva, da je v Dalmaciji le kakih 15.000 Italijanov, da torej tvorijo le 2*/t prebivalstva, je Pasinijevo govorjenje prava neumnost. (Glasno pritrjevanje).
Nu, pa saj so pametneji Italijani tudi že izprevideli in ne smatrajo več Dalmacije za italijansko dežilo. Le toliko pravijo še vedno, da so priseljenci izpodrinili Italijane. No — bodimo dobri in pustimo jim to tolažbo! (Veselost.)
Tudi Istro so smatrali za italijansko, ali ko jih je posl. SpinČić svojedobno opo zarjal v državnem zboru, koliko obćia je že v slovanskih rokah, so Italijani odnehali v toliko, da so rekli, da je vshodna Istra slovanska, zapadna pa čisto itali janska. Ali z državnozborskimi vol tvunai 1. 1907 je padla tuli ta laž. Na glavni volitvi ni bil izvoljen v zapilni Istri niti en italijanski kan iidat, dočim si bili v v=,hoini Istri -zvoljeni takoj slovanski kaniidatje. V isti zapad li Istri, k: naj bi bila čiato italijanska, so prišli Italijani v ožjo volitev z — d.rom L agi njo. Pokazalo se je, da je tudi zapadna Istra približno istotako hrvatska kakor italijanska (Živio klici).
Torej tudi glede Istre ne morejo več tajiti, da je po večini slovanska (Ploskanje).
Stran IV
»EDDfOST« št. Siž
T listu, dne 18. decembra 1909.
Istotako si ne upajo več glede Goriške tako farbati in zahtevajo le, naj njihov Friuli ostane italijanski ! Kdo ga jim pa jemlje ? ! (Hrupna veselost).
Ostaja le še T r s t, o katerem kriče »a vse vetrove, da je čisto italijanski (Smeh).
Tudi glede Trsta govori zgodovina, da so to fantazije — da govore neresnico. Tudi za Trst pride dan, ko se pokaže njega pravi značaj — ne le kakor leta 1907, ampak še lepše : ko pojde tudi is mesta prvi slovenski eastopnik v mestni svet (Frenetičen aplavz, nepopisno navdušenje). Jaz sem trdno prepričan, da pride do tega (Ponovne ovacije govorniku). In ravno tega se naši nasprotniki tako bojijo. Oni vedo dobro, da jim nočemo jemati njihovih učiteljev, da ne bomo lovili niti enega njihovih otrok, da jim ne odvzamemo niti jtčne šole; oni vedo dobro vse to. Oni se Le bojijo, da bi se naši otroci ohranjali svojemu narodu, da ho naše število rastlo in da pridemo tako do veljave. Tega se bojifo oni ! (Gibanje, hrup, šum po vsej dvorani) Zato se tako protivijo našim kulturnim zahtevam, zato kriče o napadih na njihovo posest (Ponovno odobravanje).
Sicer imajo še veliko moč v rokah. Ali ta njihova moč vendar ni tako velika, da bi mogli preprečiti naš razvoj, to, kar nam gre po zakonu. (Ploskanje). Nam zagotavljajo državni zakoni enakopravnost v šoli, v uradih in v vsem javnem življenju. Mi smemo zahtevati od Avstrije, da daja tudi nam, kolikor zagotavljajo zakoni vsem narodom. Država naj nam da, kar nam gre, in potem bomo tudi mi njej dajali, Česar potrebuje. S tem sem zvršil. (Živio-klici in več minut trajajoče navdušeno ploskanje).
Govornik je na to preČital Že objavljeno resolucijo, ki je bila vsprejeta tolikim navdušenjem, da je bil to ganljiv gvečan moment.
Govor dež. posl. Štefana Ferluge.
Slavno občinstvo!
Dragi bratje in sestre !
Da so italijanske politične in slične I jim korporacije nasprotne našim željam , aašim zahtevam po slovenski šoli — to sicer ni opravičljivo in vestno ! Vendar je vsaj umevno. Saj politična društva so itak vajena živeti v svetem strahu in trepetu! In pregovor pravi, da je strah — lepa reč. — Ali, da je proti šolam oni stan, ki deluje v šoli, ki od nje živi, ki. bi sveto moral služiti sveti svoji nalogi ; | odgajati nežno mladino, dvigati jej duha, j razvijati jej um, blažiti dušo in opleme- i njati jej srce, da postane kedaj poštena in značajna, — da je ta stan proti temu, da se nam dovoli šola v materinem jeziku, to ni — da se izrazim najmanje ostro — kulturno (Elementarni pojavi ogorčenja). To je naravnost povedano — krivično. A ravno učitelj-odgojitelj bi nikakor ne smel postati krivičen, ker prava odgoja ne pozna krivice (Splošno odobravanje). Taki možje so se našli med kulturnim laškim narodom, kateremu pa so s tem le škodovali. Vsi omikanci — Slovenci in Italijani, posebno pa nekateri lastni njihovi kolegi ostro obsojajo to njih postopanje. Učiteljsko laško društvo ^Lega degli insegnanti14 je pokazalo v tej stvari, da mu je politika glavna in vzgoja postranska stvar. Presrčna hvala onim laškim kolegom, ki so svoje tovariše svarili pred tem grdim korakom ! Iskrena zahvala in kolegijalen pozdrav !
Ko mi je bilo hoditi trnjevo pot za svoje pravice, podal sem se nekoč tudi do takratnega predsednika šolske komisije, Moise Luzzato. Ko sem mu vse natanko razložil, je menil: „Ako .je vse tako, kakor pravite, sem prepričan, da se vam krivica podi, a ne čudim se, saj si gospodje {tedanja večina mestnega sveta) ne puščajo nič dopo redati. — Jaz n. pr. sem jih svaril, naj ne ustanovljajo laških paralelk v Škednju in Rojanu ; sploh v okolici ne! In eakaj ne ? Ker iz tega sledi logična posledica, da nas vlada lahko prisili v ustanovitev slovenskih šol v mestu ! Saj iz okolice (Rojana, Šked-nja) je ravno tako daleč v mesto, kakor iz mesta v okolico ! Kar storimo v prilog otro kom ene narodnosti, moramo storiti tudi onim druge narodnosti. Na podlagi tega dejstva nas ima vlada v oblasti; ako je pametna in logična — (takratni namestnik je bil Goe$s) bo slovenska šola kmalu v našem mestu. In te logične konsekvence se jaz bojim
Nota bene: mož je bil moder in da-lekoviden njihov prvak.
Naj bi si. vlada upoštevala tako modro sodio in veljavno pripoznanje!
Razven tega pripoznanja, ki nalaga vladi logično izpolnitev naših želja, naj bi laški učitelji pravega poslušali „odgojitelja srca" (eaucatore del cuore) Ed. De Amicis-a ! On pravi v sestavku „Šola" (la scuola).
Ce bi to gibanje (obiskovanje šole) prestalo, povrnil bi se človeški rod v prejšnje barbarstvo; to gibanje je napredek, nadeja in slava sveta. Ne pravi: slava te ali one države, tega ali onega naroda.
In da dosežemo skupno, svetovno slavo potrebujemo vsi Šole, Vtl izobrazbe. Da pa morajo biti šole v maternem je-
ziku, — o tem govoriti — jednostavno ni več potreba.
A ti, miljeni mi narod ki toliko okušaš grenkega gorja, zaničevanja, trpljenja in zapostavljenja, ki tt drhti srce za nežnega otroka svojega, ki mu niti šol ne privoščajo; ti, ki s plemenito požrtvovalnostjo in gorko ljubeznijo do svoje mladine sam vzdržuješ „hram pro-svete", slušaj kaj ti pravi pesnik — bo-drilec, ki spava večni sen tam ob zeleni bodri Soči. ki jo je sam imenoval „bistro hči planin" :
.Le vstani borni narod moj Do danes v prah teptan, Pepelni dan ni dan več tvoj, — Tvoj je — vstajenja danu !
In kmalu pridi, ti dan ustajenja in probujenja, pridi dan zlate, svitle zarje napredka, izobrazbe in svobode.
Zato pa :
Le vedno naprej in navzgor, Najlepši tvoj bodi uzor!
Govor podpredsednika akad. fer. društva „Balkan".
Bilo je skoro odveč, da sem se priglasil k besedi tudi jaz po nastopu predgovor-nikov, ki ho nam v drastičnih besedah pokazali nepobitno in nujno potrebo naših zahtev, ki so nam podali živo. ali obenem tudi ganljivo sliko naše narodne bede na kulturnem polju, na polju izobrazbe. Tod i danes je dan, ko sme sleherni od nas dati odduška svojim čut9tvom. In odzval sem se tudi jaz v imenu ak. fer. dr. „Balkan 4 današnjemu velevažnemu apelu naših vodite ljev, da tudi mi tržaški visokošolei pridružimo svoj glas.
, Za otroka !<J — to je bilo geslo ob priliki 60-letnice cesarjevega vladanja. Namen vladarjeve besede je bil: sodelovanje vseh slojev na vzgoju mladine. Lep in blag je bil ta namen, a mi tržaški Slovenci, žal, nismo bili deležni te, drugim narodom po deljene dobrote. (Glasno pritrjevanje). Culi smo samo pojemajoči odmev tega gesla, in komaj smo ga cul', se je že za vselej izgubi). Ako se sedaj vprašamo: Morda-li res ne eksistiramo ? Teda; nam dajajo najboljši odgovor zadnji dogodki v naši državi. Tedaj, ko se je temnilo nebo nad našo državo, ko so se podili črni oblaki na njenem ob-nebju, ko je pretila nevarnost, da, tedaj so nas pač našli in računali so na našo pomoč. (Hrup?. Računali so tudi na slovensko mladino, na srce slovenskega naroda!
Drugo vprašanje, ki nam stopa pred oči, je pa: Morda naša zahteva res ni uteme ljena in pravična, kakor trdč naši 2000 letni kulturonosci, italijanski sosedje ? ! Odgovor je kratek. Suhe številke letošnjega vpisovanja v našo Ciril Metodovo šolo so nam dokazi za to.
Toda — cenjeni navzoči — ne, tu ne tiči vzrok njihovemu nasprotovanju, ker dobro vedd, da smo tu, da je zahteva utemeljena — vzro* tiči le v tem, da hočejo udušiti razvoj našega napredka, rušiti temelj izobrazbe, izruvati korenin* naše vzgoje. (Živo pritrjevanje).
In ta korenina našega narodnega življenja, našega obstanka je slovenska šola. Slovenska šola je za nas oni vrt, kjer brsti in vzcveteva ona krasna cvetlica, naša materinščina. To je za nas oni vir, iz katerega črpamo oni blagodejni življenski napoj za naše nadaljno delovanje. To je naš mili slovenski jezik. (Aplavz).
Pa zaman je krik in besnenje naših nasprotnikov. Kakor so padli za vselej oni srednjeveški grajski mostovi, ki se ne povzdignejo nikoli več. kakor ne bo mogla nobena moč na svetu več oživeti oni stari red stvari in idej, tako tudi naši nasprotniki ne morejo nas več zanikati, ne morejo nas več udušiti. V Trstu smo tudi mi v „naši hiši". (Urnebesni živio-klici).
Kakor imajo tu drugi narodi svojo na rodno šolo, tako jo zahtevamo tudi mi. Vspehi naše šolske mladine v šolah s tujim poučnim jezikom so za nas žalostni. Ako si ogledamo šolsko statistiko, vidimo čestokrat, da se jih je vpisalo v prvi razred 14—15 slovenskih dijakov, a v osmem razredu jih vidimo od vpisanih morda se 1 ali pa 2. In kje tiči vzron temu zlu ? Edino le v .ne poznanju tujega jezi k a. Kako naj daja otrok odgovor profesorju, ko niti ni umel njegovega vprašanja? ! Plačilo za trud mu je 5, ker — mnenje profesorja je : ta ni za rabo.
Življenje zahteva danes sieer poznavanja več tujih jezikov, toda nikaka študija ni tako koristna, kakor je ona, ki jej je podlaga materini jezik. Zato moramo zahtevati tudi mi narodno, slovensko šolo! (Burno pritrjevanje). In ta naša zahteva vsebuje le našo pravico. Mi hočemo šolo, kjer se bomo v prvi vrsti temeljito učili svojo materinščino, kjer bomo spoznavali poprej lastno zgodovino, lastno slovstvo, kjer bomo spoznavali poprej lastne pesnike, kjer bo vel slovenski duh. (Tako je !) In potem Se le se bomo ukvarjali z drugimi jeziki. Havliček-Borovski . ravi : V narodu, v katerem gospoduje tuj jeaik v šolah, uradih in javnem življenju, ni prave svobode, ni demokracije, ampak aristokracija in aioer najsramotnejia aristokracija — aristokracija jezika. Glavaa skrb vsakega naroda je, da si siasi-
gura predvsem svojo narodnost in jezik kakor neizogiben predpogoj demokratske enakopravnosti
Zato pi kličemo tudi mi: proč s tujim jezikovnim gospodarstvom, proč z aristokracijo jezika! Mi hočemo pravo svobodo, mi hočemo enakopravnost jezika !
Zapomnijo naj si naši nasprotniki, da blizu kapitola se pogreza tarpejska pečina! Danes stoje na površju, a utegne priti doba, ko se bodo pogrezali tudi oni.
Na naše zastopnike pa si usojam apel, naj vstrajajo na stališču, ki ga zavzemajo sedaj, utegne nastopiti radikalen politični preobrat, s katerim se lahko uresničijo naše želje. (Dolgotrajno odobravanje).
Govor dr. Josipa Mandića.
Don Chixotte je šel v boj proti mli- j nom na veter. Ni mu zameriti, ker čutil se je v to poklicanega. Sanho Panhi je ! bilo to prepovedano.
Te besede je Engels izustil sicer nai na>lov „meščanskih* nacijonalih ekono-j j mov, a vsiljujejo se našemu spominu, ka- ; dar govorimo o naši italijanski liberalni ; stranki. Noče nam dajati šol in protestira • proti temu, da bi nam jih drugi dali.... Ne čudimo se temu! To je v njenem poklicu in od nje ni pričakovati druzega. Čudoma pa se moramo čud ti njim, ki i imajo v svojem programu enakost vseh i pasem in plemen, njim, ki vedno grmijo, i naj se vsem avstrijskim narodom dovolju- I jejo sredstva naobrazbe. Čudimo se tržaški j socijalni demokraciji (Silen krik). Tudi j ona se kratkomalo postavlja proti našim ■ zahtevam po naobrazbi !
Te dni se je vršila v mestnem svetu ■ živahna in zanimiva razprava o občinskem | proračunu. In ko so naši zastopniki stav- j Ijali svoje zahteve na šolskem polju, jim i je odgovarjal kak socijalist: Pomagajte si i samt ! (Hrup). Mi niti ne poznamo Vas in1 potrebe slovenskega proletarijata\ (Še hujši; hrup).
To je bila ona nepremišljena beseda v ustih socijalnih demokratov. Kesali se : bodo še dolgo radi nje. (Glasno odobra- j vanje). Kajti oni nas silijo k zaključku, da so vrgli od sebe vsaki čut socijalne pravičnosti, da so tržaški socijalni demo-kratje — ko gre za naše ekzistenčno vprašanje — ravno tako odločni in divji \ proti nam, kakor meščanske nazadnjaške ; stranke. (Tako je!)
Res, čuditi se moramo, kako je to : možno. Ali gre morda v našem slučaju j za kak postulat, ki mu je izvor v prena- • petih možganih kake šovinistično nadah njene duše ? Ali je morda vprašanje slo- ; venskih šol v Trstu le namišljena potreba , slovenskih politika stro v, ki jim je namen le politično prodiranje in osvajanje tuje posesti? Na to so ravno v zadnjem času: odgovorili prosvetljeni zastopniki severnih i socijalistov v Avstriji.
Ko je socijalist Ludo Hartmann v; eni zadnjih številk socijalno-demokratične ; revije „Der Kampf4 nastopil proti narod- ; nostnim manjšinam in izvajal načelo skrajno nasprotujoče manjšinskim Šolam češ, da zahteva princip kolektivizma naj narodnostne večine absorbirajo, tedaj na j ravnost požrejo, manjšine, tedaj je nastopil j ravno v zadnji številki omenjene revije i proti njemu socijalno-demokratični drž. i poslanec Fr. Tomašek, dokazuj^, da bi j socijalna* demokracija morala zahtevo po! manjšinskih šolah povzdigniti do progra- j matične točke in boriti se za manjšinske; šole. „Proč z narodnimi predsodki in s slepoto," vsklika Tomašek in svari svoje socijaliste, naj ne delajo proti lastnemu interesu in programu.
In to je tudi umevno. Šola ni le predmet idealnega stremljenja, ampak tudi izborno sredstvo probujanja nižih slojev, njih poučevanja o svojih pravicah in tedaj opremljenja z potrebnim orožjem za vzdr ževanje konkurečnega boja z drugimi narodi in gospodarskimi sloji, če pomislimo na vse to in primerjamo temu nasproti politiko tukajšnje socijalne demokracije, se moramo naravnost zgražati. Ravno niži sloji, kmet in delavec so najbolj navezani na Šolo. Za njih je šola vprašanje vsakdanjega kruha. (Glasno pritrjevanje). Drugi stanovi si bodo morda pomagali s zasebnimi šolami. Tega revež ne more ! Opravičeno vprašuje Tomašek : Zakaj je ravno med dunajskimi Čehi razmeroma toliko hudodelcev ? Ali je morda v njih že dispozicija za to ? Ne ! Vzrok je v dejstvu, da dunajski Čehi nimajo šol — v z-g o j e. Iz tacih razmer se razvija potem tišti „lumpen"* proletarijat.
To velja tudi za nas. O tem nam pričajo žalostni slučaji, ko se otroci sramujejo lastnega očeta. Koliko naše mladine se sramuje svojih lastnih poštenih starišev, ker so — Slovenci l
In v tem ni hudobija, ampak zlo, veliko zlo, da so obiskovali italijansko šolo. —
Ali je še nekaj drugega. Kdo zago-tovlja, da bo naš delavec za vedno v tem mestu? Ali ni možno, posebno dandanes pri nestalnih tužnih razmerah, da ae mora morda jutri radi pomanjkanja zaslužka povrniti r domovino ? ! Kako naj potem njegovi otroci tam izhajajo, ako so renegatje, poturice, ki niti ne poznajo svojega materinega jezika ?
Ob vprašanju Šole ni in ne sme biti mej nami razlike. Vsakomur, od najvišega do najnižega — Šola!
Ce se je dr. Rybar skliceval na fundamentalna načela pedagogike, se pa jaz sklicujem na fundamente — človeške družbe. Ali naj postanemo spet divjaki ? Šola bodi tisti kraj, kjer s-no vsi enaki, kjer služimo vsi najvišim idealom Člove-čanstva. Ali tega naši nasprotniki nočejo. Oni nam ne privoščajo šole ravno za to, ker sa zavedajo kulturnega in ekonomičnega pomena šole. Vedo namreč, da bi bilo konec njihovi signoriji, ako bi mi s pomočjo naobrazbe razvili svoje kulturne in gospodarske sile. Toda nikar se ne vstrašimo !
Proti tej naši kulturni zahtevi je vse zaruženo. Vsi so proti nam : drugorodci in vlada. (Glasno pritrjevanje). — Ta vlada, je ona stara grešnica, ki vedno zasleduje staro politiko v Avstriji. Politika — sist&m zatiranja. 1840-ih let so Slovake, kulturonosce onkraj Litave, žrtvovali molohu nanasitne mongolsko-madžar-ske požrežnosti. Prišel je dualizem, ki nas je, ene, izročil centralizmu nemšiih feudalnih aristokratov, a druge, vže šiloma vstvarjeni madžarski državni ideji. Vse to pa. zdi se, ne zadostuje! Nočejo se za vstaviti pri storjenih krivicah.
Dogodki na Češkem, v alpskih deželah in v Primorju nam pričajo, da hoče vlada nadalj vati s to politiko zatiranja slovanskih narodov.
Radi tega stisnimo tudi mi svoje vrste in zakličimo sovražnikom in vladi: dovolj je krivice, dovolj je trplenja ! Tudi slovanski narodi hočejo priti do svojih pravic. (Gromovito odobravanje).
Svetovalec Ravasini je sklenil v mestnem svetu: „vittoria" ali „morte!" Da. Tudi mi ponavljamo: ali zmagati al! umreti! (Frenetičen aplavz). Napeti moramo vse svoje moči. Povedati moramo svetu, da pred takozvanimi potrebščinami države stojijo potrebščine avstrijskih Slovanov — naše pravice! In dokler nam ne zagotove teh pravic — vladi nitijednega groša! (Dolgo,
vsestransko, navdušeno pritrjevanje).
*
Predsednik dr. Slavi k: Žal mi je, da ni tu našili nasprotnikov, kakega t stih, ki se upirajo našim zahtevam. Ako bi videli, koliko nas je, ako bi videli navdušenje, ogor čenje, energijo, ki se izraža na vaših obra zih, videli bi naši nasprotniki, da je ves njihov odpor proti nam zaman, da naša pravda mora zmagati. Dosti nas je tu, aLi za nami sto ijo še drugi. Ta množica brzojav-vnih pozdravov nam priča, da so z nami ne le vsi Slovenci, ampak tudi naši slovanski bratje. (Neopisno navdušenje, živio-klici, ploskanje). Dušli so pozdravi iz vseli krajev, kjer bivajo Slovenci, Hrvatje in Cehi — od Kotora do Prage. (Ponovni pojavi navdušenja).
Na to je predsednik eital došle pozdrave :
PRAGA — Imenem kralovske Prahy vyslovuji bratrskemu narodu slovinskemu a chorvatskemu v Primori a jeho snaham na zrizeni narodnih škol slovanskycla nejvrelejši sympatie a preji dnešni schuzi plneho zdaru. — Starosta dr. Groš.
PRAGA. — Hrabrim bojevnikom za sinje morje — kličemo naprej do zmage! — Za Adrijane: Mačkovšek.
ZAGREB. — Diveći se vašoj junačkoj borbi, kličem : živjeli svijesni pobornici svete materinje hrvatske i slovenske riječi. Složno naprijed !
Dr. Amruš, načelnik (župan).
ZAGREB. — Iz vaše borbe niknuti će sloboda Slovenaca i Hrvata.
Zastupnici dr. Šurmin i dr. Lorković.
ZAGREB. — Želimo sretan uspjeh vašem djelovanju za korist zajedničke hrvatsko slovenske stvari u Trstu i Istri.
Uredništvo „Obzora*.
ZAGREB. — Naprijed, braćo, proti lažnoj kulturi 1 Istina i pravda mora pobijediti.	Uredništvo „Novosti".
ZAGREB. — Pravednu borbu vašu s najvećim simpatijama prati hrvatska napredna omladina.	Novak, predsjednik.
ZAGREB. — Uščuvajte Trst Slavenstvu ! Dok jezik živi — narod živi. Dom prosvjete, škola je najbolji bedem u narodnoj borbi. Dalmatinski akademičari.
ZAGREB. — Ne popustit ni za vlas — ustrajnost je nama spas.
Istarski akademičari.
ZAGREB. — Istarskoj i tršćanskoj braći u njihovoj žilavoj borbi naše simpatije. Ustrajno naprijed za prvi uvjet narodnoga napretka: za narodno školstvo.
Akad. društvo za pouku analfabeta.
ZAGREB. — Pozdravljamo borce hrvatske i slovenske narodne svijesti na Jadranu. — Hrvatsko akademsko potporno društvo. Dragan Novak, predsjednik, Ko-vačić, tajnik.
ZAGREB. — Prateći najživljom simpatijom orijašku borbu braće Hrvata i Slovenaca za obranu djedovine na žalu jadranskoga mora, želimo najljepši uspjeh današnjem sastanku. — Za Starčevićevu stranku prava: dr. Mile Starčević, predsjednik.
V Trsta, dne 18. decembra 1909
EDINOOT" Si. 352
Biran T
ZAGREB. — U borbi za hrvatstvo protiv talijanske nasilne invazije, ne uzmi-ćite ! Uz vas su Bog i svi Hrvati! Živjeli Slovenci i Hrvati!
Klub Ćirilo-Metodskih Zidara. ZAGREB. — Ustrajte u narodnoj borbi ! Dolje tlaćitelji hrvatstva ! Organizacija Starčevićanaca akademičara.
ZAGREB. — Oduševljeno pozdrav^ ljamo vaš rad. Naprijed za prosvjetu našega naroda ! — Knjižara Ćirilo-Metodijska. ^ rnnnić.
ZAGREB. — Oduševljenim borcima za pravo slovenskih i hrvatskih škola, pridružujemo se i mi, šaljući vara izraze so lidarnosti, jer ćemo tako radeći u istinu moći da ostvarimo ideal svih poštenih Slovenaca i Hrvata, to jest ujediniti sve hrvatske i slovenske zemlje u okviru monar hiie u slobodnu državu Hrvatsku. — Starčevićanska organizacija učiteljske graditeljske i obrtne škole.
ZAGREB — Učiteljski pripravnici zagrebačke učiteljske škole šalju sakuplje nirn Slovencima i Hrvatima pozdrav uz poklic : naprijed sa slovenskim školama do ujedinjenja u slobodnoj i nezavisnoj kraljevini Hrvatskoj. Živio slovenski Trst !
ZAGREB. — U borbi je spas. Naprijed vrli borioci za naše pravice. — Ši-mun ć, upravitelj Hrv. poljodjelske banke.
ZAGREB. — Vaša borba za najsve-;ija narodna prava, neka urodi najboljim uspjthom. U duhu s Vama. — Pučka prosvjeta, Dr. Ortner.
ZAGREB. - Uzdržite borbu za svetu narodnu stvar. Pobjeda je sigurna. Zdravo!
Članovi hrvatskog kazališta u Zagrebu.
ZAGREB. — Ustrajte u borbi sa neprijateljem hrvatskih i slovenskih svetinja. — Mihaljević, Sertić, Mužević, Mrazović, Knvačić.
PETRINJA. — Oduševljeno pozdravljamo sakupljene slovenske i hrvatske skupština re ! Stojte, uz geslo: „Hrvatska Hrvatom i Slovencem44 čvrsto i nepokolebivo i otimajte hrvatsku i slovensku djecu iz talijanskog ždrijela, a u toj će vas borbi pomoći Bo;j i Hrvati ! Živjela tršćanska i istarska braća! — Hrvatski učiteljski pripravnici.
VARAŽDIN. — Naprijed hrabro za dom i rod; kliče predsjednik Saveza hrvatskih pjevačkih društava — Milan Krešić.
NOVAGRADIŠKA. — Vaš zahtjev, j da se hrvatskoj i slovenskoj djeci dadu škole poduprijeti ćemo uvijek najpriprav-nije. — Ivec Kramarić, načelnik, Gjuro Sensac, blagajnik.
SPLIT. — Niste osamljeni u narodnoj borbi za vašu prosvjetu. Pratimo ju oduševljenjem za konačnu pobjedu. — V. Milić, zastupnik.
SPLIT. — Hrvat koj i slovenskoj braći u Trstu, sakupljenoj na današnjoj skup- j štini, da naglasi sveta prava na Škole i naobrazbu u materinjem jeziku proti ugnjetavanju ^kulturnih" barbara, želi ustraj nost i žilavost, te vam se pridružuje, odobrava i bodri vas — Hrvatska Čitaonica.
DUBROVNIK. — Naprijed slovenska ;
0	mladino, starčevićanska mladost je s to-bonri ! Za starčevićansku akademsku mladost : Capnt, pravnik.
DUBROVNIK. — Borcima za na-rodna prava starčevićanski radnici kliču I ustrajte! — Hrvatska radnička zadruga,
DUBROVNIK. — Slovenac i Hrvat, uvijek brat i brat! — Glazbeno društvo Gu»dulić.
MAKARSKA. — Današnju skupštinu j Hrvata i Slovenaca u ime ovamošnjega [
pučanstva bratski pozdravlja i želi naj-bolji uspjeh te vam kliče: ustrajte braĆD, ; u rodoljubnoj borbi, a cijeli narod stoji uz vas! — Općinsko upraviteljstvo.
ZADAR. — Naprijed neustrašivo i nepokolebivo za materinjsku riječ i prava zajedničke naše majke domovine ! — Pro- | fesori hrvatske gimnazije.
SUTIVAN. — Živjeli borci za Sla-' venstvo Trsta ! Ustrajte, mi smo s vama, j pobjeda je naša ! — Načelnik Radmilović, Maazoni, Starčević, Markov, Lukšić, Vla-d slavić, Dcfinis, Ivanović, Vj. Palavrsić, Nazor, Vrsalović.
KORĆULA. — Pozdravljamo današnje »kupštinare Šaljući im bratsku čestitku u pravednoj borbi za svetu materinsku riječ. — Hrvatska Čitaonica.
KORČULA. — Neustrašivo, braćo, naprijed za mili naš jezik. Nek protivnik vidi, što mogu složni Slovenac i Hrvat. — Pjevačko društvo.
KURCULA. — Pozdravljamo današ-| nju skupštinu složnih Hr 'ata i Slovenaca | na obranu materinjske riječi, želeći, da njihov teški rad urodi dobrim plodom na ; korist cjelokupne hrvatske domovine. Slož- I no braćo naprijed! —Općina (županstvo).,
KORĆULA. — Duhom prisustvujemo današnjoj skupštini, te pozdravljamo ne-ustrašive borce za svetu materinsku riječ. Ustrajte, braćo, junački, na strah vragom. Zdravo ! — Hrvatski Sokol.
MILNA. — Ustrajte « borbi ! Pridružujemo se bratskim pregaocima na obranu prava na školskom polju tamošnjih Hrvata
1	Slo/enaca. — Hrvatski Skup.
MILNA. — Na pravedne zahtjeve tamošnjih Slovenaca i Hrvata u pokretu za narodne Škole pridružujemo se uz bratski oslon. Pozdravljamo skupštinu ! — Seoska blagajna.
MILNA. — Bratskim oduševljenjem pridružujemo se vašem pokretu na uhar narodnih škola. — Općina.
KAŠTELSUĆURAC. — Ko radi, taj i i izradi! Naprijed složni za materinsku j riječ ! Živjeli — Općina.
KASTELSUCURAC. — Ustrajte za ! svoje pravice, a bog će i ljubav bratska pomoći. — Društvo Vitez Sv. Jurja.
OMIŠ. — U ime amošnjeg pučanstva želi uspjeh energičnoj borbi za sveta prava , slavjanskog naroda.
Općinsko Upravitelj stvo. ■
KASTELSUĆURAC. Napried složno j
za narodna prava pouzdanjem pobjede u i borbu vodite ! Štio nica Putalj.
KOTOR. — Pozdravljamo odlične j borce svesrdno. Neustrašivo naprijed složnim bratskim radom.
Kanonik M. Milošević. |
OMIŠ. — Ustrajte u borbi za narodnu školu, s Vama biće Bog i hrvatski narod. Rado3, Franceschi, Perišić Iv., Sperac P., i Lozančić Vjekoslav, Peranić P., Franceschi Iv., Pavišić Kr., Franceschi P., Benković Vl„ Franceschi G., Grubišič O,, Jozić Iv., Franceschi J., Velić Iv.. Celemin M., Ma-rušić J.. Skrivanić M., Stanić J., Vukusić J., Vukasović A., Grubišić.
BUZET. — Pridružujemo se prosvjedu j proti zanemarivanju uzgoja naše djece u \ narodnom jeziku. Živjele narodne škole i borioci za iste, a ogorčenje nek ustraje napram protivnicima. — Glavarstvo Od-ćine, Posujilnica, Hrvatska Čitaonica, Gospodarsko društvo i Čitaonica u Strpedu te Zemljoradnička prosvjeta u Sv. Martinu.
PAZIN. — Vašoj borbi za narodnu ; školu pridružuju se hrvatski i slovenski zastupnici Istre, želeći Vam da se ispune J više nego opravdane vaše i naše zahtjeve, ' Ogorčenjem pa prosvjedujemo proti narod- ! nom neprijatelju, kojemu je svako oružje sveto, da bi zapriječio naš kulturni napredak ! Živjeli tršćanski borci 1
Hrvatski i slovenski zastupnici Istre.
PULA. — Mlada vojska svedier pripravna pridružuje se narodnom zahtjevu ^lede narodnih škola. — Hrv. omladina.
Sv. PETER. — Želim ispunjenje opravdanih vaših zahtjeva, koje „colturau nekulturno prieči. — Dr. Poščić.
CRES. — Živili borioci za narodna prava ! kliču zapušteni Cresani. — Čitaonica.
PULA. — Davna nepravda mora prestati, Slaveni moraju obezbijediti svugdje svoj narodni opstanak. — Dr. Zuccon, nar. zastupnik.
PULA. — Sunce prosvjete nek grije Slavjane! Skladno radimo za veličinu slavnog imena mile otačbine. Napried hrabri sinovi, sveti su vaši zahtjevi. Škole su nam luč budućnosti. — Predsjedništvo Dalmatinskog Skupa.
PULA. — Slavensko nam sveto pravo za narodne škole ostvarit se mora. — Čitaonica.
PULA. U borbi za postignuće škola, preduvjet svakog napredka ne popustimo ; ne dajmo raznarodjivati našu krv, a prisilimo vladu na vršenje njene dužnosti. — Narodna radnička organizacija.
PULA. — Sramotna oporba Talijana nesmi;e zaustaviti naše borbe za narodne škole. — Cirilo-Metodska podružnica,
PULA. — Borba nas jača, a ustrajnost će nas dovesti do cilja. U boj za narodne škole, nepopustljivi stupajmo naprijed ! — Sokol.
OPATIJA, — Borbu, koju ste započeli za naša prava priključujemo se, kličući vam živjeli ! — klub Trinajst.
OPATIJA. — Samo naprijed — ne bojmo se nikoga ! — Baša.
OPATIJA. — U vašoj teškoj borbi za elementarna ljudska prava stojimo odlučno uz vas, te vam želimo najlepši uspjeh. Prosvjetom k slobodi ! Živjeli Slovenci ! — Rajčić, Rabar, Peručić, Jakac, Car, Tomašić, Fiamin, Jelušić, Justi Pavao, ? ?, Matetić.
BRNO. — U vašoj junačkoj borbi proti otimačima najveće svetinje naroda našega, nijeste osamljeni! Svaki rodoljub, u kojem teče slavenska krv za vašu je stvar, . zato naprijed jer je pravica na našoj strani. Živjeli ! — Jugoslavensko djaštvo v Brnu.
LJUBLJANA. — Z vami v boju za
gravice našega obmejnega šolstva. — >anjsko napredno mlajše učiteljstvo.
LJUBLJANA. — Še mi za vami bomo stopili na branik našega šolstva! —Ljubljanski napredni učiteljiščniki.
LJUBLJANA. — Ne omagajte v trdem boju za slovensko in hrvatsko šolstvo v Primorju. V tem krutem boju niste osamljeni, vsa Slovenija spremlja z občudovanjem vaša prizadevanja za to pravično stvar. — Narodno ljubljansko učiteljstvo.
LJUBLJANA. — Na svoji zemlji bodi edinole Slovenec gospodar! Slovencem
I povsodi narodnih šol! Ustrajajmo in za-htevajmo jih z vso odločnostjo. — Pod-krajšek.
KRŠKO. — Tržaški Slovenci, vi ste nam vzor v boju za narodne pravice. — Sokol — Krško.
IDRIJA. — Neustrašeno naprej za kulturne zahteve slovenskega ljudstva, — Gangl.
MARIBOR. — V boju 2a narodno šolstvo vas spremljajo najiskreneje želje in simpatije vaših severnih bratov, ki bi-jejo kakor vi obupen boj za slovensko šolo. Želeč vaši veličastni manifestaciji obilo vspeha pozdravlja vaš shod najiskreneje za krajevni odbor narodne stranke v Mariboru. — Dr. Vlad. Sernec.
KRANj. — Vstrajajte pri težavnem delu in zmaga je vaša. — Luznar, Rus.
BLED. — Pozdravljamo vaš shod in j kličemo: vztrajno naprej v boju za slo- j venske šole in naše pravice. — Bralno društvo.	i
POSTOJNA. — Pridružuje se skle- , pom shoda po zakonu opravičeni zahtevi I
—	Mesto Postojna, Pikel župan.
CELOVEC. — V duhu pri vašem impozantnem zborovanju kliče vam več celovških Slovencev: Složni v boju za sloveniko deco ! Živeli tržaški Slovenci!
—	Odvetnik Miiller.
KOZINA. — Uradno zadržan udeležiti se današnjega shoda, kličem vrlim ude ležencem, naj današnji shod donese zaže-ljeni vspeh slovenskemu zatiranemu narodu v dosego svojih šolskih pravic. — Oočina Materija, Kastelic župan.
CELOVEC. — Naša mladina je naša bodočnost, zato neizprosen boj sovražnikom na5e mladine na jugu, kakor na severu. Ne udajmo se ! — Dr. Brejc, Gra-fenauer.
KRŠKO. — Pogumno naprej, zmaga mora biti naša. — Pedagoško društvo Krško.
KRŠKO. — Po paragrafu 19. držav-; nega osnovnega zakona so vsi avstrijski i narodi jednakopravni. Vsak narod ima i pravico svoj jezik čuvati in gojiti. Opra-! vičena je torej zahteva Slovencev in Hr-i vatov v Primorju po narodnih šolah. — Županstvo Krško.
KOMEN — Pridružujemo se vašemu : protestu. — Komenski naprednjaku
KORMIN. -- Krepko naprej za pravice Slovenstva. Dati nam morajo, kar je I našega. Živijo slovenske šole Primorja in Trsta! — Korminski Slovenci : Garvas, j Erjavec, Raš, učitelji. Erzetič, Pšeničnik, : veleposestnika.
LESCE. — Niste sami! Mi z dušo S in telom z vami. — Semrl, učitelj; Schrey, 1 krajni šolski nadzornik; Ivan Zark, župan.
KRANJSKAGORA. — Neustrašeno v boj za slovenske šole. Pravica mora zmagati! — Županstvo Kranjskagora.
VOZENICA. —	Ven s slovenskimi
šolami za primorske	Slovence ! Sramota
kulturni Avstriji. —	Slovenci iz marn-berškega okraja !
GORICA. — Nar.-napredna stranka na Goriškem se pridružuje tržašk:m bratom na današnjem shodu in z njimi enakega duha zahteva slovenski mladini slovensko ljudsko, srednjo, visoko in strokovno šolo. Ne odnehajmo, dokler ne dosežemo ! — Predsednik izvrševalnega odbora Gabršček.
CELOVEC. — Med koroškimi trpini pozdravljam tržaške Slovence v boju za naše pravice. — Dr. Gosak.
VELIKOVEC. — Izrekamo tržaškim Slovencem najg *rkejše simpatije v njihovem boju za narodno šolstvo. Vaša stvar je naša stvar. — Kanonik Pesek, župnik Treiber, Dobrovec, učitelj.
PODGRAD. — Višje jeze kakor	stavijo našim valovom na pot, strašnejša jim
bode povodenj, ko jeze porušimo. —	Gospodarsko društvo v Podgradu.
PODGRAD. — Ce bi že res bilo, da Bog visoko, a car daleko, vsaj vaše žu-ljave pesti so blizu, vrli borilci ob Adriji! — Posojilnica v Pogradu.
PODGRAD. — Pogumno naprej, da sovražnika pobijemo, na vse kraje razkadimo, kakor veter cestni prah. - Žu-panstvo.
PODGRAD. — Današnjemu zborovanju največ vspeha. Na zdar! — Škof, Mahnič, učitelja in Omahen, učiteljica.
PODGRAD. — Tisoč vsklikov proti nebu, da se stresajo vrhovi, da se zbujajo valovi, zbujajo iz sanj globokih, in še v polsnu govorijo, niso to li oni glasi, oni glasi iz davnine, ko po meni hrastov brod, vozil je slovanski rod ? — Gorska Vila v Podgradu.
PODGRAD. — Junaki ob Adriji, ukrotite že zmaja, ki nam požira že leto za letom tisoče naših otrok. — Ženska Ciril-Metodova podružnica.
PODGRAD. — Kultura, ako še tako visoka, ki se pa vsiljuje, je vlačuga ; to naj pomislijo oni, ki se jih tiče. — Čitalnica.
PODGRAD. — Ce le Ljubljana vsega slovenstva ljubezen, je Trst vsega slovenstva ponos ! — Moška Gril-Metodova podružnica.
GRADEC. — Vrlim narodnjakom naj-prisrčnejše simpatije. — Društvo »Triglav«, Gradec.
NABREŽINA. Pridružujemo se vaši današnji opravičeni zahtevi ter kličemo: krepki naprej ! — Županstvo Nabrežina, Caharija.
NABREŽINA. — Vašej plemenitej zahtevi za šole v materinem jeziku, r katerih je bodočnost vseh nas, pridružuje se ter kliče: ustrajajte, pravica, resnica in človekoljubje mora zmagati. — Udje Javne ljudske knjižnice, Nabrežina.
AJDOVŠČINA. — Manifestantom za kulturne zahteve primorskih Slovencev pridružuje se navdušenjem — Občina Ajdovščina, Kovač, župan.
AJDOVŠČINA. — Junaški slovanski straži ob Adriji želi popolno zmago v pravičnem boju za slovansko šolstvo. — Sokol, Ajdovščina.
AJDOVŠČINA. — Za slovansko deco slovanskih šol. S to zahtevo stojimo nepremično z vami. — »Nar. del. organizacija«, Ajdovščina.
AJDOVŠČINA. — Boj za kulturne zahteve primorskih Slovanov naj na* zjedinjuje v nepremagljivo falango; mi smo z vami. — Društvo »Edinost«, Ajdovščina.
AJDOVŠČINA. — Ciril-Metodovi podružnici v Ajdovščini se pridružujeti bratom v borbi za narodno šolstvo. — Odbora.
AJDOVŠČINA. — Edini z vami r borbi za slovansko šolstvo zahtevamo slovanskih šol povsod, koder prebiva slovanski rod. — Rokodelsko društvo, Ajdovščina.
KOPER. — Šole so rešitev našega naroda, zato neizprosni v borbi za nje. — Županstvo Dekani, Piciga, župan.
KOPER. — Kar nam že sto let odrekajo, morajo nam dati, drugače boj do skrajnosti. - - Podružnica Sv. Cirila in Metoda.
CELJE. — Za vami tržaški bratje stoji ves slovenski narod od Mure do Adrije. Narodna šola je bodočnost naroda, zato vstrajajte v težkem a častnem boju. „Narodni Dnevnik".
SEŽENA. — Sodeč s pedagoškega stališča moramo imeti za svoje otroke slovenske šole. Le pogumno naprej do cilja ! — Sežansko učiteljsko društvo.
CELJE. — Slava vam neumornim bojevnikom ! Naprej v dosego naših skupnih ciljev ! Za zbrane tukajšnje rodoljube — Stelcer.
KOPER. — Vrlim boriteljem na šolskem polju naše priznanje. — Pevsko društvo „Zrinski" Dekani.
CELJE. — Občudujoč giganski boj tržaških Slovencev za njih pravice na političnem in kulturnem polju; občudujoč osobito njih skoro nadčloveško vstrajnost v večdesetletnem boju za slovensko šolstvo, jim kličemo: Ne se upogniti, ampak klicati vedno giasneje po pravici, ki se jim mora dati. — Za lzvrševalni odbor narodne stranke: dr. Vekoslav Kukovec, deželni poslanec.
CELJE. — Občudujemo vašo vstrajnost v boju za izobrazbo naroda, skozi boj do zmage kliče — Bralno društvo „Naberje44.
CELJE. — Živeli bojevniki narodne šole ! — Klub slovenskih naprednih akademikov.
CELJE. — Uverjeni bodite vsestranske podpore naše! — Politično društvo „Naprej*.
CELJE. — Naprej za pravice slovea-skega jezika ! — Celjski Sokol.
CELJE. — Kakor groma tresk doni danes glas Slovencev od Drave pa do sinje Adrije. Enakopravni hočemo biti! — Obče slovensko obrtno društvo Celje.
CELJE. — Rama ob rami se z vami boreč za naroda pravice, ustrajamo v tej borbi tudi me — Celjske Slovenke.
CELJE. — Od dobrega narodnega šolstva je odvisna naša bodočnost. Sijajno zmago želi tržaškim Slovencem v junaškem boju za slovenske šole. — Zveza slovenske napredne mladine na Štajerskem.
CELJE. — Borilcem za narodna prava kliče slava! — Serdoč.
SEŽANA. — Neustrašeno naprej za narodno prosvejto! Živio generali! Vojska je z vami. — Županstvo v Sežani.
SEŽANA. — Pogumno in nevstrašeno v procvet za mladino. — Ognjegasno društvo v Sežani.
SEŽANA. — Ves slovenski narod kliče po izobrazbi v svojem jeziku. Vaše zahteve so naše zahteve. Le pogurano naprej! — Zorislava.
SEŽANA. — Tržaški Slovani le naprej v boj za narodna prava na šolskem polju ▼ vsej Primorski, dokler^ napoči dan zmage. Narod je z^vami! — Čitalnica.
Stran "VI.
»JEDINOST št. 352
V Trstu dne 18. decembra 1901)
SEŽANA. — Se strinjamo z vami za bodočnost naše mladine. — Vzajemno podporno društvo za zavarovanje goveje živine v Sežani.
SEŽANA. — Le vztrajno naprej po začrtani poti za drago nam mladino. — Učiteljstvo sežanske šole.
SEŽANA. — Pridružujemo se tudi ■i i tem nad vse opravičenim zahtevam in kličemo sledeč vašim korakom: vspodbu-
ievalni naprej ! — Županska Zveza na Crasu. Predsednik Vran.
SEŽANA. — Nestrpno pričakujemo enakopravnosti. V boj proti zavratni nakani naših narodnih sovražnikov! — Od skupnih društev v Krepljah.
Dr. Slavik je zaključil zborovanje, ri i- ši : Naši nasprotniki naj nas le tlačijo, naj le kopičijo n-prej krivico na krivico preti nam, ali to bo imelo le ta vspeh, da se tistemu čutstvu, ki se je ima proti svojemu pol. nasprotniku, pridruži še zaničevanje in srd. In to provzroči, da bomo še bolj energično naskakah in se :> tt® povspeši odločilna faza, odločilna bitki . ki nam mora prinesti zmago!
Po teh navdušenih efektnih zaključnih r eseaah je množica pevaje „Hej Slovani" in v-:a vshičena zapuščala dvorano.
Slovenskim trgovcem. Teh par
vrstic je namenjenih vsem trgovcem in obrtnikom, posebno pa izventržaškim. Koliko se je že pisalo, prosil) in rotilo naše trgovce, u;ij t-e v svoji trgovski korespondenci vedno [ tlučujrjo le svojega slovenskega jezika.
Yrse te prošnje pa so izdale zeld, zel<5 jtiiilo! Kakor pred 30 leti, tako se še danes j < liajo naši trgovci v tem, kako bi bolj nem-iku arili in lahončili v svojem dopisovanju g trž škimi tvrd tam i. Nam je poznanih več konkretnih slučajev, v katerih se n -s trdi '„Slo-▼< hc" (tm ne mislimo lista „Slovenec") do-hrika lulionskemu mogočn^ku s tem. da mu dopisuje v laškem jeziku — katerega naš človek niti od daleč ni zmožen !
Italijani se temu pehanju v resnici le romajo in marsikak ščavo padi na račun slo-v uskih — bedakov !
Zbirko dokazov o takih naših neumnih trg vcih hranimo in jo. ako se to nespa-u t :no poHio|»anje ne neha, objavimo.
Slovanski svet naj izve, kateri fo take me.že in na; ob dani priliki obračuna ž; rjimi. Nas je že f-ram, da moramo povdar-1 jati in prinašati vedno eno in isto pesem o j nespametni'Sti nekaterih slovenskih trgovcev; r. čudimo se, da teh ljudi vkljui* vsem na-j |:::d m - ni sram
Odlikovana krojačnica
August Štula, r
Trst Via delle Poste št. 12, I. nad.
(ZRAVEN GLAVNE POŠTE)
Jzvršnje vsakovrstne obleke najnov. mode
(od 50 K naprej) in vsakovrstne uniforme.
Boga ta zaloga tu- in inoz. blaga in vseh predmetov, spadajočih v krojaško obrt.
Naročile se izvršijo ločno in se (Mjajo sa dom
mm DELO SOLIDNO HH
!! Poziv za novoletna voščila
rosimo vse naše cenj. inserente naročnike, Čitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu NOVOLETNO VOŠČILO za dan novega leta, naj se pravočasno podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejeli, ako ne bomo imeli prostor v listu.
Inseratni odd. »Edinosti*.
'h
8'
Kari Babuder
Prodajal iiica mani fakturnega blaga - TKSC - ulica Viueeneo Bellliil šte^. il (vogal S. Cateriiia)
Velika izbera potrebščin :..: za zimsko sezono
%
Fuštanj, Lawn-Tennis, perilo, pletenine, srajce, ovratniki, ovratnice, nogovice in ro-kovice, kakor tudi drobnih predmetov iu moderui okraski.
Velika skladišča manifakturnega blaga in konfekcij za gospode, gospe in otroke.
Plačilo na obroke,
M. B. Katz
TRST - ulica Sanita ?6, II. nadstr.
Podružnica v Gorici, ulica Alvarez 3, I. n.
Avt. civilni zemljemerec
Kristjan Pertot
Ima suolo pisarno u Trstu u ulici deila Coserma šteu. 5, II. nadstropje.
XX Odprla se je XX *
j	nova gostilna „Carmen" s
H	v uL del Toro 18 in ul. Boschetto 4
H	Marčno pivo prve vrste in Spaten iz za-
K	loge F. VOLPICH. — Istrska in dalma-
®	tinska vina in teran. — DomaČa kuhinja
U	vedno preskrbljena z vsakovrstn. jedili.
Priporoča se udana lastnica
Marija Vascsllari.
Cglasa, poslana, oemrinice. zahval«, ntl?
In v obče kakoršnokoll vrsto aglito-sprejme „Inscratni oddelek" v ulici Gltrfte Galatil št. Iti (Narodni dom) polunadstrepjf. ie o. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. !• •d 3. do 8. popoludna. Po noći as vsprtj«&* < ^Tlakami Edinost'4.	™a n
V krojačmei ^malija pod-
flftfllik	u' ca	štv. 40
ULo odiikovani z diplomo na razstavi malih obrti, izvršujejo 3e obleke za gospe in sicer po zadnjih uzorcih in parižkem kroju. Paletcts, Blouses in piesne oblehe. Cene zmerne. Sprejmejo se gosp;ce v peduk prati mali odškodnini
Priporoča se slavnomu občinstvu kot edini slovenski semJjcmerec.
i i
Podpisana priporoča Bvoio dobroznano gostilno
;,Frf stari breskvi" LlSč!
'tre itev. 17, kjer teči najboljši KliA^KI TERAN. ; i»>;.sko irro in vi; a vato belo vino. Domača kuhinja i F vrele ob vsaki uri z mrzlimi iu gorkimi jedili i i o trežba točna. — Cene zmerne.
Za »Silen obisk se priporoča udana
Jez p in a FiŠer goatil&ičarka.
VINO
Istrsko, najboljše vrste, naročiti je le pri tvrdki
Vaclav 0. Valeš
Pazin (Istra) - Zmerne cene - Vzorci zastonj, t rg-ivci z vinrrm na veliko dobijo popustka.
Naznanjam slavnemu občinstva, da sem na noro
H preuredil DOBROZNANO PEKARNO r	■■
ulica Ferriera št. 37	l|
(▼ogal Via Conti), kjer se dobi rećkrat na dan v^ake	08 T.-«te s»e*ega kruha od 40 Tinarj^T naprej, raauo-
■■ vrstnih slalćic, bUkotor ier o priložnoati pratnikoT	flfl|
fe J Vteb bogato zalogo fav listnega izJe.ka	■ ■
■ ■ po 2 kroni 40 'inarjeT kilogram. Postrežba na dom	Ml
Hg «a družine in javne lokale. - PRODAJA MOKE OD	Hi
JJ NAJBOi-lSlH OGRSKIH MLINOV.	■■
^^	L dani JOSIP ČRRNIGOJ. ^^
Dnevnik
„EDINOST"
o Trstu
je založil naslednje knjige:
1.	„Vohun". Spisa! J. F.
Cooper. - Cena K 160.
2.	,.Tri povesti grrfa Leva Tolstega1-. :: Cena 80 vin.
3.	„Kazaki". Spisal L.
N. Tolstoj. Prevel Josip Knaflif. - Cena K 1-60.
4.	,,Prr;i IJu^ezeT'" !:
Spisal Iv. Sjergjejevič Tur-jjenjeT. Prerel dr. Gustav Oregorin. - Cena 1 K.
5.	„Poljub4*. Povest i t gorskega češkega ljudstva. • Spisala Karolina S vitla. Prevel F. P. Cena
H> vinarjev.
Pošilja se le proti povzetju ali naprej poslanemu znesku.
Vse knjige se dobivajo v tiskarni „Edinost' in v vseh knjigarnah po Slovenskem.
Poštuiuu p< samezue kajipe 2to vinarjev.
mmm

Ni treba več užigalic !
»— E" sa^n pritisk pror^roča ogeij! —'
Imperator
'j
Umetni: fotosrnfični atelje
pri sv. Jakobu - TRST.
pri h v. Jakobu - TRST.
Ivi
ulica Rivo Štev. 42 (pritličje;
IRfi
Izvršuj« vsako fotograiiC-ao delo, kakor tndi razgle l«, poaaetke, notra-njoat lokalov, porcelanadt« plo'če za vsakovrstne spomenik« itd. iti. itd.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografija.
Radi udobcMti P. N. caročnikar •prejema naroćbe in ;ih irvrtuje na doma, aventuelno tudi zrunaj n«sta.
m
M
Znpni užigaU-c in od eneiu elegantna, najfinejše ni-klovaua, jednostava. a vrlo praktična s4etljka, ■i prižgati z e: o roso absolutno varua, traja innugo let. Cena 1 kom id S. 3--, 3 kouiadi K s 25, 6 komadov K 15. Pole« vsakega komada nit v ćen opis. Poiil'a se proti naprej poslani dotifni svoii Aranko, ali pripuro-ćeno (3.S vinarjev *eč .
Zaloga cementa
hidravličnega apna, sadrouine in cemenlnib plošč
SILVI« MALOSS1
Trst, ulica dei Gelsi št. 3. Telefon 18-89.
Exoorthaus Konigsbe^g 607 Oorska
Slovanci šrsta in izven Trsta!
j ZA BOŽIČ! POZOR! ZA B0Ž11 IX NOVO LETO!
jPm ilaimatiosRa irnm v Trste
ulica Caric Ghega žtev. IO
: GAJO ONEFAČIĆ :
ima na rr.zpolago veliko izbera raznih naj fine lih likerjev in dulajaiiuski tropinovec po uajaižji aeui.
Pridite Slovenci ia bodete lepe sprejeti v vafldir. luatrriaem Jeziku
i
Vinarska in gospodar zadruga
v Bornkergu pri Gorici p;rd"
nin^po tis č hektolitrov najizbornejSega ^iua—med tem tudi slađega i Ia „prosekar". - Na zahtevo ce služi z uzorci.	1947
Pozor! Ml. LEVI Pozor !
Trst • Via delte Beccherle 22 vrata št. 13
Kupuje rabljeno pohlfttvo, ponošeno obleke in šivalne stroje. Pisati dopisnico Pride sam na dom.
Matej Stoppar :::: Trst j
naznanja cenj. odjemalcem, da je
delu restavriranja vsled
vo urejeno	-
:: po dokončanem
požara, odprl na no
piorno In slniUrno
TRST, ul. San Sic-eomo It. 17 (Corso)
Ob tej priiiki preskrbi se slaščičarna z najboljšimi likerji. Prava posebnost v izdelovanju slasčic jamči, da bo imela prodajalnica vedno na razpolago izvrstne potice, torte itd.
Zastonj m poštnine prosto
poSiljem na zahtevo v^.j.ketiiu ponudnik«.
gramofona
ali onim, ki si iele istega uabaTlll. moj lla-st rov a al eenlk. kakor turii cajnove^i ukusno izdelani s portra.tirni m&ih Dajpriljubre;iih nm«l-nikov prerider l p».pis nloSć, najbolje uspflik hrvatskih, slovenskih, urbskih, bo^an kih, Urokih khkor tudi iaternailjonatnlh komadov.
NajboljSi nhbavni vir zh plai«?e »n gramofone, ker se r.e omejujem samo na en iid-lek, ampak imam v zalogi teč prvovrstnih izielkof.
Prodaja pu najaižjili tovarnUklh cenah. Staro plošč.) zamenjavam. Zaloga pere , rneaibrau, ifel 1. t. d . Lastua dela :;ica z.i poprave.
M. MRUOKER.
Ilica Z'J. — ZAGREB. — Ilica
v Trsta, dne 18. decembra 1S09
»EDINOST« St. 3*2
Stran VI
piai napr?em m e « t u ▼ hrvatskem 11 e zik u- Zbor je tudi dovolil, da te po potrebi drnžbini kapital pomnoži cd 4 do 15 milijonov.
Socijalni odsek „Zveze slov. štajerskih 'učiteljev in učiteljic" v Calja je razpadal te |dni Tsecaa slo7eo«fcemu ačiteijitra na S:ajer-lekern „Naročilni li*ta, a katerim ee potom iodieka naročajo časniki in knjig? ter od?l& ičujejo r ai°*cčaib obrokah, kar jako olajSnj? 's cer težko breme.
Vse drage tov&rižb id tovariSice na Kranjskem. Primorske ki io KorcSkem prav aljudno vabimo, di »e ptisia5i?o te bls^o-deine naprave ter zahtevajo takoi naročilni list poi nadoro-n „U^teljaki socijalni odsek" j— Ghriže pri Cal,u Štajersko. Vgakdo dobi 'd^a lista, ki ju nsj pooolnoma enako izpolni. Eiega noj poi'je nemudoma blagajniku tovarna Fran Vogiarja v Celie, d. u gega pa obdrži sam za kontrolo. — Ker je at?ar ru na, prosimo, da »e požurite 1 Prepričani itn j, da bo zadoroliea vsakdo, kdor pozkasi. Več o ton v 51. Štev. „Uiiteljfkega Tovariža*.
■ I. Planinski večer. Srečna je bila misel, i za katero se ja zauzda trž. poar. S. P. D., Ipriredivši ▼ torek ztućer rea lep ćražiafki |»ettapck 9 preim plan. večerom.
Častno število *r!ib plčniscsv je posetUo I ta ve'er ter pokazalo, da zanimanje za »lc-; vensko tnriatiko, ki se je odprla zlesti z otvo [ritvijO nove železnic, tudi v cas tržaških Sl> vencih črr*to napreduje. Zanimivo ]e bilo predavan;© našega pioninca g. Vek. Kafcf^lca o planinski oprali. S-j nr,m je pcdsl med drug m tuii raznih zabavnih »lik, k^ko si , pracistuvij&io nekateri turisti ta »p3rt. Splošno priznanje poslušalcih je bilo najiepše »pričevalo predavatelja, da je re« pc godil pra70 pot. Ker se js, hj to predavanje nadaljevelo in bomo na pr.hodniem vtčaru oprtani že tudi 2 pai co, podati hočemo pozneje ekupno :eliko fccg* predavanja.
A tudi caie planinke pridejo piibodnjtč na vrsto, ssj ie že cuorda mariiklo občutil nepotrebni to^o', ki mu io obremenjeval njegov h~cet v službi planinskega karalirja.
Temu preaafftmu je sledila vesela vest, da je a orava drža vne žehznic dovolila t sem term tižr.šia podružnic* S. P. D. znižano vožnjo na progah Tn.t B)biai» Bled-Jesenice. Listki se bodo dobivali ori odboru in vsak sa bo moral med vcžn o doiičnemn aprevcd-tiku legitimirati z društveno izkazaico, da je člen oaSega druida. Razun tega se uvedejo ob reiei;ah in prascikih tudi špcrtni vlaki Nattsn^neje podatke o vsem tem v kratkem, Kj :e še predsednik zahvalil predavatelja io va« navzoče p'somce za vdeležbo, ter očrta 1 krasota našega Bohinja, za katerega se nepravi večji rimski izlet, je bil cfici elai dei tega lenega sestanka z?kl;u*en,
V veaelem pogovoru je družba ostala le pozno nr.č skupaj, dokier tudi nje ni pozvala ura na rdhod, a vsakega pozdrav ie bil: Nr> svidenja na prihodnjem plan. večeru!
i Tržaška mala kronika.
Poskus samomora. — Včeraj zjutraj ob 4.30 je dninar Fran Cappello, star 52 l t, iz T sta, starajoč v javnem prenočišču, skočit v Kanal iz nI. Viccenzo B^lliai. Redar B>-netti je skcč 1 v barko in ga je ■ pcmočjo dveh drugih potegnil na suho. Spravili so ga v boln šq c^. Rizicgi so hesaani.
Simulant — Včeraj popoludne je bil na Korza aretiran dninar Oregorij Vidmar, star 50 let, ki je beračil, držeč levo roko za bro j tom, tako da se je dozdevalo, da je r rez roke. Ntšli so pri njem 6 kron, katere je . goljufi-o priberačil.
Tajstvenl umor v Miljah, V ponedeljek so domačini naznanili m>lj«ki polfcijr, da je že cd par dnij zmanjkal iz hiše 7-letni f al tek Massirco Grill, Istega so prevčer<tjšniem nt>šii mrtvega v jarku ned:leč od Milj. Lež*l je tako, da se je cajpoprej mialilo na umor radi pohotnosti. Razparanje njegovega trupla i pa je izkl,učiio to domnevanje in se je doznalo, da je smrt r astala vi ed udarce zadanih pc* tom topega instrumenta, ki so štrli lobanjo. Radi suma na tem groznem čina so bili are tirani lastni star iS i fintka, 30-letni 'delavec v ledijedelnici Fran Grill in njegova 27-letna soproga Antonija, ter «ta bila oba izročena okrajni sodniji v Kopru. Obstoje namreč tebtni razlogi, ki bi dali sumiti, da io atar ii tako neusmiljeno pretepli sinčka, da je rastala njegova smrt. Da bi prikrivali grozni čin, bi bili potem spravili truplo t;a, kjer so je našli.	,
liiijsko prebivalstvo pa, na katero je ta dogodek napravil globok utis, v obče ne verjame, da bi stariii sakrivili kaj takega. Razbremenjujoče za osumljenca bi bilo tadi sledeče: Včeraj z;utrai so 250 metrov daleč od [kraja, kjer se je nahajalo truplo, našli kamen, i tehtajoč kake štiri kgr, ki je bil umazan
Vendar moramo reči, da sloni danes naša g:avna moč v delarikib masah. Ali, kakor si ne moremo misliti naroda, ki bi obstojal iz sam h ?iš;ih slojev, tako ne more živeti narod iz cam'b proletarce*. Potrebno nam je torei v T .»tu tudi močnega srednjega stanu. Imamo trgovcev, obrtnikov, odvetnikov, uradnikov, gjstilničarjev itd. Vendar bi m-gel še marsi-kak naš trgovec, nnrsiksk obrtnik, najti tu lepo ek'istenco.
Tako r. pr. ni osamo danes ie svoje trgovine z galanterij »ki m blsg">n&. In vendar bi taka trgovina prospavala. P/trebna nam bi biia tngjvioa s etekiamno, orodjem, trgo»ina z žeie-niac itd.
Imamo eno knjigarne, ki sad šča za seda' ; imamo eno bol šo konfeVciisko trgovino, ki z% sedaj tndi zad :š5a ; imamo eneg* klobučarja. kateremu bi bila sedaj tndi nevarna v»j fc* tska nova trg >vinfi ; im*mo jestncČar ev m go»t Iničarjev dovotj. Vii ti se morajo ca prej okrepiti. Sicer pa je gotovo ni niti j en* trgovske s roke, r kateri ne bi b;lo možno, da na?de svoio ekiistenco vešč in oe.rljiv trgovec, ki ima seveda na razpolago tadi primernega ksp t&lc.
In pri tem nf>m je, — to povdarjamo še po-vebe; — popolnoma *seeno, ali ie d o š i 6 n i k Slovenec, Hrvat, Srb ali Čeb, samo da ie Slovan!
Imenovanji Ab*.rlviraca tehnika Ramiro D r a s c o in E-g^nij Mora sta imenovana t U vb et ima elevrma ta c. kr. poštnem in br-z ,-vnem ravnet?l" t?u v Tr»tn.
0 čni zbor dijaškega podp. društva v Trstu, ki je Dil sadn'O *&bo:o ne*k^ pieo, se bod^ vr&ii peno no danes dne 18. t. m. zvečer ob 8 in pol uri v „Slovanski
čitalnici".
Upamo, da ae te pot obč'nstvo cdiO?e DO-.'i t a ter stori svojo narodu" d >ižnost. Ka; na ji pom&gsjo vedne težba, d t nimamo sred n]ih iol, ko smo pa tolikanj brezbrižni, da ae p mislimo, da za to treba mladice, in da, ako ne podpiramo u5eča se mledine, bo tudi t* zapuščala študje in šoiske klopi bedo prazne.
Lopa je navdušenost za naša srednie šolstvo, a to treb; iiv;§evati tudi v praksi n* ta način, da naše tloreosk) d-ja$tvo p dpi-
r&mo !
Sij ravno beda je že mnogim zaprla na-dal no pot, da so moraii dati slovo nadaljnamu
učcaju.
Zato pa pozirljemo še enkrat: kdor je prjateij nade slov. mladin', Daj pokaže to z
dejaniem 1
Ma današnjem občnem zboru lahko etopi z malim prispevkom 2 kroD v vrsto podpornikov m členov za naše slov. tržaško di-
jtžtvo.
x Spomenica tiskarjev. Goriški cdd-Iek dmšt?a tiskarjev je skieml io sestavil na iz-, rednem občnem zberu dne 28. nov. t. 1. spomenico, naslovljeno vsrm lastnikom tisk^ren. V tej spomenici so obra .ložane fijaEcija'no razmere tiskarskega oiub i. Spcmenica pov-darja, da je položaj tisk. oseb a vspriČo neprestanega podražavan a žiril in st!ino7anj p^sial nevzdržljiv. Z ^hteva se, nai se državoi poslacci v držnrnem zboiu postavijo proti vedno r?5itoči draginji io caj urgirajo vapre-jetje ttk.nfl za svobodo tiaka.
Prisrati je treoa, da so zabtete tiskar Bkj ga Oftcbja ut?mel ene ; vendar bi bito pripomniti, dri tadi lazacere lastnikov tiskaren □ko nič kaj vabljive.
Glede omenjenega tiskovnega zakena bi cmemii, da leži pripravi en Ž3 osem let v parlamentu io da bi bilo v interesu lastnikov k^kor na«tarl;encev tiskare?, da se poslanci končno resno z&vzamejo za vsprejetje in ures-sičenje rečenega zakona.
Avstrija je bila Š2 vedno dežela abnormalne sli. Tako smo prišli pač do relativno liberalnega zskoca o uveden u «pl šne volilne pra v.ee za držarci zbor, vendar nismo priš i Še d -o zakona o svobodi kclpcrtaže, in policija ktaoaje z giobo, če kdo predaja na u ici tudi ia l a iztts liitfc.
x Proti draginji. Glavni ured obrtnih1
organizacij delodajalcev v G3rici ie odredil obiežna poiz<edovatja pri vseh producentih . ! A v« tri, i t namen, da se dožene, v keliko' vpliva delo, ki je opravljajo delavci male in 1 veleobrti, na konkurenčno moč Avstrije.
PoizvedoT&nja imijo istočasno složiti v to, da se dožene, k&k vpliv vrši delo g.rime-njenih k&kor tudi kmetijskih delavcev, po eni straui na povišek cen živilom in po drHgi iti&ui na podraženje izdelkov male in veleobrti.
Rečeni ured se je obrnil s temi poizvedovanji tudi La vse trgovsso-obrti.iiske zbornice, na ebrtcijska in kmetijska društra in na one učenjake, ki se bavijo s takimi vpra-;
fcauji.
Zimski šport v Bohinju. Ker je bilo
zadnje dni južno vreme, prihodnjo nedeljo drsališče v Bistrici še ne bo odorto, in bode vsltd tega vozil prvi zimtkošportni vlak iz Trata na Gorenjsko še-le 25. t. m. in ne že * nedeljo 19. t, m. Pač pa je sankaliiče ^Beivedere" že pristopno. Sankanje in »usnje s skiji ge torej že fafcko proizvajajo.
Jadranska elektrarni D je 14. t. m. se je rš 1 na Raki občni zbor družbe za na« Pravo Gafike elektrarne: „Societe Adriatique C f-tricire". Na tem občnem zboru se je sklenilo nekoliko spremeniti družbine pravila ter premestiti glatm sedež družbe z R-ke na Sušak. To se zgodi ca zahtevo H:vetov. Vsi d zahteve Hrvatov morajo biti vsi nad-
Odlikovana pekarna in slaščičarna
z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi t London n 1909
Rcquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 trikrat na aan sycž krnh.
Prodajalnica je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi blškoti posebno za iaj ; ima razne fina vina In likerje v buteljkah in
fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, krofcante itd., kakor tudi vsake predmete za speči. — Ima tudi najfinejšo moko iz najboljših mlinov po najnižji ceni. BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam se za obilen obisk z odličnim spoštovanjem	Vinko Skerk.
PellRl Kinematograf BELVUDKBB
TRST - ulica Belvedere 19 - TRST
Od sobote 19. do torka 21. decembra:
Veleinteresanten in zanimiv program.
Prvi sedeži 40 st., II 20 stot Otroci in <ojaki 10 stot
-%sami
Za Božič!	Za Božič!
V veliki, fini žganjarni
na frgu pred Narodnim domom št 1
(vogai ulice Gkega) je na razpolago VELIKI IZBOR
najfinejšega ruma
Asti Spumante, Refošk. zagrebški Pelinkovac in Sokol. - Po?e';>n<> Rase
po najzmernejših cenah.
Majcen Miloš...
mizar - Trst - ulica Leo štev. 2
priporoča slavnemu občinstvu HE
svojo mizarnfco.
Izdeluje vsakovrstno, tndi NAJFINEJŠE POHIŠTVO B^i
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje iobov fcrez S vsake bolečine
v zobozdravniškem kabinetu
Br.]. Čermak in J. Cuschcr
- TRST -
nlica della Caserma št. 13t II, n.
T V R Đ K A
5^4don Kostoris
rkkdiščč oblek za isioško ku de^fe^
Trsi, via S, Giovanni 16, I. nt
(r.raven ficitavraelje Coopcrativa ei. il»oker.
prodaja 11a mesečne ail tedenski obroke obleke in površnike moške, perilo itd.
ttajdogovornejše cene POZOR! Skladišče ni v pHtlljču ampak prvem nadstropja
z*
Oglat« treba ustavljati na Inseratal oddelek „EdlnestJ"
V odlik, prodajal, oburaln
„Calzoleria Triestina" Trst, ulica Giosue Carducci 21
(prej Torrente), dobi ne poleg raznih finih Čevljev s* gospode in gOBpe sledeče obuvalo po najzmemej'ih cenah in sicer :
Moški čevlji Iz usnja Boxcalf (za povezati) Kron 9 60 „ „ „	Boxcalf (z elastiko) „ 9.60
„ „ „	Boxcalf Derbey	„ 10.—
„ „ „	Boxcalf zap. Triumph „ 10.—
Kavno taki čevlji za dečke 1 krono manj. Venci par je iz najfinejšega usnja	DELO SOLIDNO.
Specijal. sumi], predmetov
Elastične nogovice, kilni pasi, ^JH Pas'> irigatorji, ao9penzorji, ga- j^^H jj mijeve rjuhe, oevi za vino, vodo
in plin, ovata. — Prodaja in poprava gum. predmetov.
Higijenični predmeti I
CENE ZMERNE. ^N^i. CENE ZMERNE- H
pederico Steindkr, yicquc9otto 14« I

I PohlSlVO maiaal^ Itali
solidno in elegantna
po zmernih cenah tesj
TR8T — via iSAaloar.ton
0 0 0 0
0000000$$
■■ Nova klobučarna "
O. Doplieher
Klobuki iz klobučevine prvih tovarn.
Specijaliteta: trdi angleški klobuki
Emporij kap za potovanje in za šport.
i
TRST j
Corsošt. (
34. !
i
Zaloga ovsa
klaje, detelje in korobačev
po zmernih cenah
Trst, ulico Beluedere Štev. 19 In ulita del Bosco fteo. H.
Cement - Portland
■ „S AIiONA ' I
Družbe „SPALATO"
Anonimno deln. draStro eementa Portland SALONA.
Letni prolzpođl: 10,000 mm.

IZKLJUČNI ZASTOPNIK
Leopold Mm, Trsi
:: Pisarna ::
ul. Carradori 16
Telefon 605.
Zaloga Cementa Riva Grumula 2 Telefon 23-30
Stran Tin.
„EDINOST" it. 3$2
v Trnu. <tn* 1» iU*embra 1SG*
s irtjo io i>a katerem so M nali okrv&Tijeni lasje, h tegm bi te sodilo, da je bil fantek vbit tarr, kjer ao ga caili. morda ga je recđ&r'e vbil kak spalno perrertni človek.
Kcladar ia vreme. — Darei: Gracijau Ik. (Krat. acbsta.) — Jutri: IV. adv. (K?at.) ied.
Temperi4iir* ?5eraf: ob 2. ari popoiadre -h 7' Celi. — Vreme včeraj : lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Vt<icoma ;&»no, semtertja megleno. Zmerni vetrov/. H adrao. V začetku Se lepo, potem polagoma motno.
Naše gledališče.
Jutri zvečer prikažejo sa na nešem odrn zopet vedno popularni
„ROKOVIM JACI"
rfcrcdca igra • petjem in godbo.
Ta dramatizacija krasnega Jurčičevega rcrrara pač ce potrebuje pri nas poiebnega pripc rcčila ; nt-ilcv »aro ie sadottrc rekisms. Prepr.čani imo, da to občinstvo radostno fofcglo po teoi fžitko, ki ga nudi cafie g-fr o'.lišće. Predi ta vr bo itata ra oni viiini, ki :o e dcsegel n&S cder. V vlogi BI s ža Mozola to seveda goitoval g. Verov&ek.
Scdalujs zbcr in orkester Šer t akrbake Čitalnice".
Društvene vesti.
Danes v soboto 18. decembra se vrši plesni venček Šr. JakobSke „Čitalnice" v «t*crsni »Tr§\ izcbr. društva" v ul, S. Ptan-eitco S. Začetek ob 9 ari zvečer. Vstopnica za de me 60 »tet, gespode 1 K. — Ker je pretkrbljeno ra lepo zabavo, cedejsmo se tellke vdeleibe.
Vojaško veteransko društvo za Trst In okolico ko imeio dne 19. U m. ob 4- uri pop. vredni c.bčci zbor v restavraciji „Laudon" (ulica St&dioc 10.) z dnevnim redom: Kako »tališče naj diuštvo zavzame caproti napadom lista duhovnika Vutio?!
iar. delav. organizacija
priredi danes ob 7. uri zvečer v prostorih
K. D. O,, nl:ta Lavsto^o št. 1 fl,
shod
de aveev iz pro*te luke (c. kr. jfnih sk!ad šč).
DNEVNI RED :
Dosedanji v s p e h i gibanja za zbolj-iau'e pol'ža a, PrgoTOr s tržaikim naosest ciko tr.
DELAVCI! Pridite v polnem šteiilu!
Z? skupino: Kra;cc
„Narodna delavska organizacija" vabi na
javni shod,
ki s? bo rriil v nedelj o dne 19. t. m. ob $ 30 uri dopoludue v „Gospodarskem drtštfu" (udova Bole) v Bojanu.
Dre« ni red: „Poioža] z dirjev v Trslu. Kmetovalci in novo obdačenje una".
Na Prošeku se vrši v nedeljo, dne 19. t m. ob 3.30 popoludne sestanek N. D. O. v pre štorih „Gospodarskega društva" na Preseku. Isti velja za Prosek in KoLtoreij.
Vesti iz GoriSke.
z Pozor županstva! Deželni kmetijski trud ima na razpolago še par strojev za drobljenje trtntga režja. Kakor mo že en* krat pojasuili ca tem mesta, služi zdrobljeno trtao rožje prav oobro za ptkladanje živine ia nadomestuje v gotovi meri seno. Kmetijski urad je ža razposlal par strojev, ki co bih kupljeni z vladino podporo, in sicer v Prva-šino, Zgcnik in Š:an;el.
V zalegi je dvoje vrsti strofer. Ene gonijo na roka, druge pa z mttoreir. Kjer razpolaga saka občina s kakim motorjem, a c bi lahka dotični stroj.
Žal, da je vlad«na podpora preskromna, da bi se moglo zadostiti potrebam vseh onih občin, kjer je pomen^kanje tena; vendar opozarjamo, da tak stroj lahko služi dvema ali več občin»m »kupno. Kjer je nsjca potreba, naj se takt j zglase pri de ž. kmetijskemu uradu v Goric . ker „kdor prej pride, prej melje I"
x Umetna gnojila ,e razde.-i' goriški odbor po nekaterih občia; h. Bodi povedano, da služijo ta go-.jila pred T«em za poizkuse, da bi kdo ce pričakoval kar celih vagonov takih guojiL
z Iz Kormina. V nedeljo 19. t. m. se priredi bcžičnica ca zasebni ljudski šoli in otroškem vjtcu v Krmicu.
k Na deželni kmetijski šoli ie razpisana
sltžba rtrokovntga učitelja v X. pltč. raz-, (pli-.ča 2860). Prošnje je vlagati na d» ?. odbor
do 30. dt & mbra t. I.
Društvo „Ladija" v Devinu bo imelo svoj redči občni zbor v nedeljo, dne 26. t. m. v h ote'u Pit s*. Somišljeniki dobrodošli!
Smrtna kosa. — V Kazljth je v nedeljo zvečer zaMioil svoje oči v večno spanje vrl mladenič Viktor Z dar. Blrgi pokojnik ostane t trajnem mino viem o» iui, ki *o ga poznal: ter • \ česali žn-im.
P. g.eb i>okojnega V.ktorja se je vršil v torek zvečer ob mccgo§*c v?lo: udeležbi. Njegovi fco'cr.Ši mit ieniči «o mu položili na krsto k;aien venec, ps tudi d »kleta so mu napravile lep venec. Pe ci druisva „Dneva žaiu, katerega meri;iv ud je bil pokojni, so mu peli žalostirke pred bšo žsloeti. v cerkvi in na pokopališču,
Preost&iim naše i«krtuo »oiaije 1 Tebi dobri, cepszaboi Viktor pa kličemo iz dna srca : Lahka Ti zemlja !
Vesti Iz Istre,
Novo društvo. — C. kr. L8mestn:ftt?o je
vzelo na zcaaje pravila norega druitta: »Pu$ko društvo Kcezgrad" « sedežem v Lov-ranu.
Nov kanonik. Kapelan posadnik v Mar-čaci Alojz Acdreticb je imenovan kanonikom kolegiiatnega kapi teb a ▼ Motovunu.
Nadomestna deielno2bor. volitev v Istri. Na dopolnilni volitvi za deželnozborski mandat velposettva je bil v sredo v Padcu izvoljen italijanski kandidat odvetnik dr. Konitacti Costartiui. Dobil ie 53 glasov.
.Ljudski knjižnici44 v Kozini so darovali: g. dr. Iro Šorli 3 knjige, g. Milan K'emecc 38 knjig, Mohorjeva družba 71 knjig, g. Iv. Šabtc 2 knjigi, g. Anton Petelin, župnik 5 K, g.ca Krittina Dobrila 1.64.
Vcem bedi isrečrna najprisrčnejša zt-h*nla I	I
Pp 1/51 Pn9 M ProdAj sli v osjem, tudi na po-I C nai II a skušnjo. Naslov pove Edinost p d itev. 2202.	2202
Prnrla cp	obsto e£a iz 5 prostorov. —
■ 1	»C Oglasiti se je trgovini pri Vincenzu
Zega. n'ica Moptorsino 5t. 80, Rojan
Fran P Ranriol iz Svinegs (oMim Šmarje r Idili/ DdllUBI Teči belo vipavsko vin« v uliei Veduta Romana 5tev. 26, in sicer po 92 nč., na dom po 28.	2183
2199

Gostilna „Al Ginnasio" "'„S;™
ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slevn. občinstvu za obilen obisk H. K o a i č.	1237
Zdravljenje krvi
Ćaj „Tisočerni cvet" (Millefiori)
Ćieti kri ter je izvratno sredstvo proti onim nlučc jem, Če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemeroidam. .Teden omot za zdravljenje stane k K ter se dobiva v odlikovani v lekarni
PraimarerAi dnu Mori' Trst f filtre;
---- .
Podpisani naznanjam slavn. občinstvu,
da sem otvoril znano gostilno
«,?ri Valentinu", Crst
Barrlera veoohia štev. 34.
TcČil bom pristna vina. — Dobra domača kuhinja cenj. gostom vedno na razpolago Za obilen obisk se toplo priporoča
A. DEKLEVA
Slovenci in Mestjani! «
poslužujete le v slovenski brivnici v ulici Sette Fontane 13, za kar se Vam toplo priporoča udani Anton Novak — Svojim k svojim 1	2057
Jncin Stnlfo mizarski mojster, Trst, ulica JUdip OlUlId Belvedere 5lev. 8, izvršuje vsakovrstna mizarska dela.
(lcntlPA v ulici Panorama v fc>korklji toči pri-vossiiua stni istrski teran lastnega pridelka iz vinogradov, katere poseduje v Istri točitelj vina ; po najnižji ceni: 64 vinarjev. Za obilen obisk Be pripo- ; roča Vinko Lovrenčič h5t. 37.	2181 •
Gostilničar I0tl SL^rr1!'?,".:'
priporoča z dobro kuhinjo in izvrstnim vinom. 1322 ;
Pnznr 1 Napoljske in sicilijanske testenine, te-■ U&UI . stenine z jajcem, bclonjski riž, najfi- ! nejfie olje, omaka, fini sicilijanski paradajzar. Vse to 1 se prodaja po zmernih cenah v ulici Farneto 3t. 3.
Rauno za polovično ceno R!
kakor rsakl prod«JaI«c ::: ia okr«k«
prodam nove
SiNGER-jeve : šivalne siroje
• m druiiosk« potr«b« K 54- - ; s ladjico K 78-~; eantral bobia K 94-—. Vključno pokrov in ft-tMu« ^^ g«ja»cijo. — V Inozemstvo proti poalljatvl 9B K 16 o«Ulo po poTzetjH. CENIK ZASTONJ. _
g ST. RUNDBAKIN
H
&
m
#
m m
m «
Kdor hoče dober zajutrek
naj se oglasi pri
Antonu lvančič-u, Trst
ulica della Stazione štev. 13 kjer dobi gnjat, salami, sir in razne slanine kakor tudi raznovrstna vina in vedno sveže
Drehenjevo pivo.?—
^ovo'kavo „Salutin" Sjrt
»alzdravajil kavni pridatak. Dobiva ta v vaak *afj*Ui prodajalnlcah.
Izvršuje vsakovrstna brušenja
Rodolfo Botteri
brnaar, via Belvedere št 26
Velika zaloga rezilnih predmetov, britev,
Skarij, nožev vseh velikosti. Vajenec, ki hodi po hiiah, nosi devico z mojim imenom.
izborno in točno po nizkih cenah
NOVO POGREBNO PODJETJE VSSr
z bogato op? emo za vsako vrstni pogreb.	in prodajal
nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic erle, porcelana. — Velika zaloga
voščenih sveč
Prodaja na debelo in drobno.
je preselilo
Corso 40 (Piazza Goldoni)
H
I f»r Popust od 3Q do 4Q °/o |
Kovlnaste ure srebrne „ zlate „ Budilke Scenske
K 3*—napr.
* 6- „
„ 19- , « 2;- -
« 5 M
fl Zlati uhani od K 3 — napr.
Regolatorjiznih.„ 18 —
> , z dem.	„ 8'—
Zlati prstani	„ 4 —
v z dem.	„ 6*—
Zlate Broche	^ 6 —
Zlate zapestn.	H 20 -
Zlate in srebrne verižice in privesti za moške in ženste
Bogomil Pisao, urar Dl. Vine. Belllnl 13 (nasproti su. An/ona nouega)
RIHARD NOVAK & C.
Pekarna in slaščičarna s prodajo moke THST — ULICA FAMETO ŠT. 13
Speeijuliteta: Biškotini Ob priliki pra2D. „Vseli Svetih" — FiTE — iz mandeljnov po K 2 <4O □□Q kilogram. nSXJ
Ivan Godina
stavbni klepar ^^mmm ■ Rsr - ulica ScuBsa čtev. 3 - TRST
Izvršnje vsakovrstna v to atroko • padajtd« ila :: kator n. pr.	p*m«r>ka in obrtua. ::
Poprave iz bandona, cinka, medena, bakra itd.
h se IztHinlelo točno (n solidno.
KUPELJI IX SB8ALKB PO 5 i 110 CI Ll. - Pr.. <l*ja kuhlujseih in kructlj-kik potrekM n I. t *■
vse to po n.' jnižjih osmih.

ZOBOZMMKI • iiMBOLATOBiti
Dr. Uiktot Bandel
Trst, ulica San Glouannl 1,1, nads.
od 9. do i. in od 3. do 6.
*t**it)atttK*tttKdtKicjt*
Henrik Cerkvenik
^radajalaioa kzdrla><ga parila« mod za goapote iW. Trst, Passo S. Bio»»mi 2 (Nasproti Novim obokani).
VELIKA IZBERA
DicJkih sr»ji*, orntaikoT, mpeitnikur, oTratnie, spodnjih hlač, no^o-ic, rokoric, robe*t, uaraMoic, pasor, dežnikov, p»lii' itd.
Izdeluje se moško perilo po meri.
Blago trpežno. - Cens zmerna.
Via Campanile štev* 23
Za malo časa
sc bo vršila prodaja moSklh in otroških oblek, sukenj, blaga za moške Ženske in otroške obleke, kakor tudi raznih drugih predmetov. — Ker 'je bilo vse gori omenjeno blago ukupljeno od neke konkurzne mase, se prodaja vse proti eenaa, ki ae jim ni bati konkurence, kakor na primer :
JMoške obleke po J(rra 13, obtoke sa otroke po J( 9, moški in taski čevlji po J( 7, ilape sa doma po 90 stotink itd.
+giulio Mizm -i-
TRST. ulica Giosue Carducci štev 23
:: :: TELEFON štev. 813 t:
Jtirurglčiio orodje, ertopedlčni aparati, Moderci, nmetae rok« in nogre. birglje,
klial pail, elaailčai pasi In uugovice, elektrotcrapevtlčue priprave, uparatl ta —— lahaiaeljo.	~r"r-iitihih
.".HLACIBĆE potreUioln za klrar^lona aArav- H ljenja. 7otrebs51n» Is g-uta » la Dar>roAlrnoy*-. ■ :::::::: blaga. ::::::::
Erpest Pe§an, Trst
Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commercio)
Trgovina s svežim in pre-kajenim svinjskim mesom.
Vse vrste stUmi. Najfln. sir. Mast. Konserve. Praske in ^rsske gnjati.
Razne klobase. — Moderno opremljen buffet.
Vedno sveže D HEHEKJEVO PIVO. — KRAŠKI TERAN. — Garantiran* PRISTNA VINA iz vipavske Tiitnrske zadruge. — ŠAMPANJEC. — DESERTNA VINA. — LIKERI I ODLIKOVANIH TVRDK.
Gostilničarjem se daje primeren popust.
^ 11 ° Fohišt sro '
iz bambusa. Iz Indijske trstike in iz vrbovlja.
: Prikladna božična »n : S3T novoletna : darila.
HENRIK PREUER
Trst, Via Nuova štev. 22. Trst
H aioga tn- le lnoroia. v le, Splrtti. iUter^t^ :n raznrodaia debelo m drobno
Jakob Pa£2i-:vtic: Trsi
Via oeIi8 Acq j« 6, nasproti C^ffe C. ntraie
Velik izber frairco-^kf^a iampaujc.t, tertnih italija'i 'kib ia avstro-o^rsicih vla. Bord»»*r . Bnrgcnder, rrnv »i v;n. Mo-elia ia Chianti Ka.« k.-.niak, ra/D* ig'acja t<»r po«t»bni pristni tropinovei »livovec in brinjevec lzdtlki l. vrste, do^li iz do iičnib krajev. V:.aka riaročb:* se takoj izvt&i. Rai poiiija so po povzelj . — t'eniki na zahtevo It franko. — Uazproilr/i nd ool liti a naprai.