Oršič:  „Črtice" za čelo s spremljevanjem orkestra, Fibich: Simfonična pesnitev „Zvečer" (Vse tri skladbe Monakovo, orkester Monakovskih glasbenikov).
Novo izišle skladbe slovanskih komponistov (navedene z izvirnim naslovom) so med drugimi: Maurice Moszkowski Quatre morceaux pour Violon et Piano op. 82. Zvezka I. in II. C. F. Peters, Lipsko (po Mk. 2-—). Mili Bala-kirew 2-eme Svmphonie (en Re-mineur) pour grand orchestre. Reduction pour le Piano a 4 rr.ains par S. Liapounow. Založba Jul. Zimmermann. Lipsko (Mk. 6-—). Wassily Sapelnikoff Solitude. Morceau pour Piano, op. 12. ibidem (Mk. 2-—). Michel Karpow 2-eme Valse pour le Piano, op. 3. ibidem (Mk.2-50) Isti 3 Etudes de salon pour le Piano op. 4. ibidem (Mk. 3-—). Peter Stoja-novits (?) Quintett fiir Klavier, 2 Violinen, Vioia und Violončeli, op. 9. Dunaj, L. Doblinger (K 12-—). Henryk Melcer, Fiinf Gesange zu den (sic!) Richard Dehmels GedichtenTKrakav. A. Pivvarski & Ko. (6 K-—), S. Liapounoiv, Humoreske pour le Piano op. 34. Lipsko, J. H. Zimmermann (Mk. 2.—).
Nova knjiga o pevski teoriji je H. Hacke. Lerne singen! Volkstum-liche Sprech- und Singlehre zum Selbstunterricht, 2 zvezka Berlin. Založba Lorelei. — V občno razumljivem slogu pisano delo razpravlja obširno in temeljito vso pevsko znanost, poučuje bralca o anatomiji človeškega teiesa, osobito glasovnega orodja, o glasu in ustvarjanju glasu, podaje splošni glasbeni pouk, higijeno, pouk o izgovarjanju, o dihanju, o izvežbanju glasu in j posluha, o prednašanju, a slednjič ne pozablja važnega poglavja o lepoti človeškega telesa in o estetiki pogleda in kretanja. Ker je knjiga široko osnovana, služi lahko samouku, v kolikor more sploh mrtva beseda nadomestiti dobrega učitelja. Omeniti je, da avtor seveda ni belkantist temveč pristaš nemške metode (Wagnerjevega principa), ki polaga veliko važnost na besedo. Vendar stoji njegovo delo na naravnem in zdravem stališču, s katerega daje tudi tonu, kar gre tonu.
V  3. zvezku tekočega letnika elitnega polmesečnika „Die Musik" objavlja naš rojak Lev Funtek v Helsingforsu študijo „Beitrage zum Studium und zur Darstellung Bruckner'scher Symphonien". Isti zvezek prinaša portret slavnega poljskega pianista in skladatelja Ivana Padereivskega, ki nastopi, kakor poročajo dunajski dnevniki, po večletnem odmoru — koncertoval je med tem časom večinoma v Ameriki — dne 12. januarja tek. leta zopet na Dunaju. Najnovejša njegova opera je „Sakuntala" (Knjiga Catulla Mendes).
Profesor Anton Foerster, najstarejši sin velezaslužnega našega pol-roiaka, skladatelja Antona Foersterja, je nastopil svoje mesto kot profesor na Chicago Musical College.
Skladatelj muzikalne drame „Quo vadiš?" (po Sienkiewiczu) Sr. No-ii>o\viejski v Berlinu je imenovan ravnateljem Muzikalne družbe in dirigentom simfonijskih koncertov v Krakovu.
Nemško filharmonsko društvo v Ljubljani je imenovalo skladatelja Viljema Kienzla častnim članom.
O življenju in ustvarjanju ruskega skladatelja Rimskega-Korza-kovega poroča I. Schunemann v štev. 28./29. 1909 Berlinske „Allgemeine Musikzeitung".
Skladatelj H. O. Vogrič se je stalno naselil v Ljubljani.
Od 10. okt. 1909 izhaja^jov nemški glasbeni časnik „Der Merker, Osterr. Zeitschrift fiir Musik und Theater" v Avstrijski založbi (Dunaj, Schwarz-spanierhof). Izdajatelja sta mu dr. Rihard Batka in Ludovik Hevesi, šef-urednik pa Rihard Specht. Ta polmesečnik stane na leto 18 K. V kolikor se more soditi po do sedaj izišlih številkah, zavzemal bo najodličnejše mesto med avstrijskimi glasbenimi revijami. Časnik ima tudi glasbeno prilogo (v prvih 4 zvezkih prispevke K. Goldmarka, Br. Walterja, Fr. Schrekerja, R. Fuchsa, L. Blecha i. t. d.)
V  Rimu je umrl 18. okt. 1909. v starosti 44 let skladatelj Nikola Spinelli. Pri Sonzogiijevem razpisu nagrad je bila njegova opera „Labilia" odlikovana z drugo nagrado (prvo je dobila, kakor znano, Mascagnijeva „Cavalleria rusticana"). Drugo delo Spinellijevo „A basso porto" se je predstavljalo na več odrih in je imelo večji uspeh kakor „Labilia".
To in ono.
Največje orgle na svetu bodo one, ki je zgradi do spomladi 1912 znana izvrstna tvrdka E. F. Walcker in dr. (Ludwigsburg) v cerkvi Michaelis v Hamburgu. Kolosalni instrument bo imel 140 registrov in več ko 11.000 piščal. Najnižji ton v basu „principal" oddajala bo piščal iz angleškega čina, ki je 11 m visoka in 10 stotov težka. Orgle imajo 5 manualov, tastatura v pedalu obsega 32 tonov.
Pianist-virtuoz Ernst pl. Dohnanvi rabil je pri zadnjih svojih koncertih v Berlinu novo (obokasto) klaviaturo „Chlutsam", ki ima po občni sodbi strokovnjakov veliko bodočnost.
Listnica uredništva.
Vse nestalne cenj. dopisnike in skladatelje, vzlasti pa one gg. -avtorje, ki si žele natančnejše presoje vposlanih a ne sprejetih skladb, prosimo, da nam blagovolijo naznaniti vselej kako šifro ali psevdonim, pod katerim jim moremo odgovoriti v listnici. Na vprašanja, katerih predmet utegne zanimati tudi širše kroge, bomo odgovarjali odslej izključno le v listnici. — Č. g. poročevalce uljudno opozarjamo, da moramo rokopise najpozneje do 8. prejšnjega meseca imeti v rokah.
G. cand. iur. Kr. B. v Zagrebu. Obžalujemo, da Vaši želji tudi topot ne moremo ustreči. Dasi nas zagotavljate, da se učite sedaj harmonije, ne vidimo veliko napredka v Vašem solospevu „Svud Te tražim". Koj med drugim in tretjim taktom in v šestem taktu se nahajajo hude paralele v oktavah. Takih nepravilnih glasovnih postopkov je mnogo v Vaši kompoziciji, ki tudi v drugem oziru (na pr. nepravilnem razvezu terckvartakorda itd.) jasno kaže, da temeljnih ukov harmonije še nimate popolnoma v Svoji lasti. Kakor se nam zdi, delate v popolni odvisnosti od klavirja, ki Vas zapeljuje k deloma nerazumljivim harmonijam. Kaj pa naj še govorim o trdovratnem ponavljanju tonike in dominante, o melodičnih in harmoničnih mascagnizmih in o obliki ? Za toliko časa malo napredka! Študirajte vestno in resno in poskusite se najprej v manjših, strogih oblikah. Stvar ni za tisek. Oglasite se pa vendar zopet čez gotov čas. Rokopis Vam je na razpolago.
G. R. R. v Gradcu. 1. Do sedaj izišle slike modernih slovenskih , skladateljev dobite tudi posamezne z okvirjem ali brez okvirja pri založništvu (Knjigarna L. Schwentner v Ljubljani). 2. Portreta dr. Gustava Ipavca nismo mogli prinesti, ker se isti dotičnemu našemu vabilu, ki mu je došlo že leta 1904, iz osebnih (rodbinskih) razlogov takrat ni hotel oziroma ni mogel odzvati. Kar se dostaje njegove muzikalne zapuščine, nam ni ničesar znanega. Obrnili smo se sicer takoj po njegovi smrti na v istem kraju stanujočega skladateljevega sina s prošnjo, naj nam prepusti to ali ono neobjavljeno delo iz očetove zapuščine, toda nismo dobili odgovora. Vprašajte torej neposredno! 3. Glede faksimila v „Domu in Svetu" imate seveda prav, da je isti pomotoma označen kot rokopis dr. Benjamina Ipavca. Kritične ocene pa v do-tičnem članku ne smete pogrešati. Pisatelj očividno ni imel drugega namena kakor sestaviti njemu dostopno življenjepisno in muzikalno-literarno gradivo.
Gospa L. L. Že s pismom z dne 12. oktobra 1908 smo Vam javili, da sprejmemo Vašo pesem, ako privolite v neobhodno potrebne popravke. S pismom z dne 14. oktobra 1908. izjavili ste Svojo zadovoljnost s tem predlogom. S tern je bila stvar za Vas in nas popolnoma pojasnjena. Vendar se je Vaša gčna. hči kmalu potem oglasila s vprašanjem, kako sodimo o pesmi. Odgovorili smo, da smo že Vam nasproti rešili to vprašanje, da nam pa uredniška tajnost prepoveduje, isto storiti tudi napram njej. V zadnjem času ste nas zopet opetovano vprašali, kaj je z Vašo pesmijo. Blagovolite oprostiti, če nismo v stanu, radi pesmi v obsegu pol strani voditi tako obširno korespondenco. „Nicht Kunst und Wissenschaft allein, Geduld will bei dem Werke sein". Ne zamerite! Obloženi smo zelo z delom. In če je Goethe pravo zadel z onimi Mefistovimi besedami, dovolite, da se še na njegovega tovariša Schillerja sklicujemo, ki pravi: „Man muss Geduld mit unserer Schwachheit haben". Tudi za Vašo pesem pride dan vstajenja 1
G. A. L. v K. O Vašem predmetu (R. Strauss, \Veingartner, Schillings, Reger, Klose, Hausegger, Thuille itd.) najdete mnogo zanimivega gradiva v i pred kratkim v založoi Georg Miiller, Monakovo in Lipsko, izišli, s krasnimi portreti in faksimili okrašeni knjigi Rudolfa Louis-a „Die deutsche Musik der Gegenvvart". Cena tej z veliko akribijo in dobrim okusom ter v elegantnem slogu pisani knjigi je v polusnjati vezavi 8 M. 50 Pf. Naročite jo lahko v Schwentnerjevi knjigarni v Ljubljani.
G. A. Fr. v Trstu. Zakaj glasbeni zavodi v obče tako zanemarjajo moderni slovenski program? „Prašajte raj oblak neba, prašajte raji val morja!" Mi tega ne vemo. Tudi Vaš g. kolega, na kojega članek v »Edinosti" (z dnč 18. nov. 1908) ste nas svojčas prijazno opozorili, o vzroku molči. Sicer pa priznavamo, da je tam sestavljena statistika slovenskih koncertnih programov prav poučljiva, za pevska društva pa tudi žalostna. Hvala Vam ! Mislim, ki jih izraža Zorko Prelovec v svojem predavanju (priobčenem v podlistku „Slovenskega Naroda" z dnč 18. marca 1909) se v obče pridružujemo. Delovanje večine naših pevskih društev je tam sicer drastično, toda resnično opisano. Poznamo pač skoraj izključno samo dva ekstrema: Liedertafel in — oratorij. Aurea mediocritas — kje si?
„Valse" v Radovljici. „Ostro kritiko" zahtevate. Evo jo ! Vaša skladba priča o talentu, nemali rutini in precej razvitem okusu. Vidi se ji, da občujete v muzikalni družbi, ki je ravno zadnji čas v Slovencih nekako en vogue. Toda premalo se emancipirate od Svojih prijateljev in znancev, akoravno je med njimi nekaj prav dobro akreditiranih imen. Med drugimi smo se odkrili posebno tudi pred maestrom Puccinijem, ki je bil tako nepristran, da Vam je izposodil tema za Vaš „Lento". (Prim. „La boheme": „Nei cieli bigi guardo fumar dai mille comigno li Parigi!"), a z manjšim veseljem smo morali srečati in pozdraviti tudi Zellerjev: „Sei nicht bose, es kann ja nicht sein". Ja kann es denn wirklich nicht anders sein? — Najslabši del Vaše skladbe je brezdvomno drugi valček, ki se začenja v cis-molu in konča v — as-duru. Tu je dosti harmoničnih nepravilnosti in muzikalnih nasilstev. Pa tudi drugod ni vse v redu. Večkrat ponavljajoči se postopki v vidnih kvintah (prvikrat v 8. in 9. taktu) so grdi. Melodični in harmonični tok zahteva v 27. taktu (in na odgovarjajočih mestih) toniko. Za menjavo rabite lahko v sledečem taktu sekstakord namesto toničnega temeljnega akorda. Ponovitev prve perijode prvega valčka s podvojenimi oktavami je radi skokov na klavirju težko izvedljiva. V obče pa je Vaše delo prav hvalevredno. S pridno vajo in dobro porcijo avtokritike utegnete še veliko doseči. Radi tega Vam je toplo priporočati, da se resno in temeljito bavite z glasbeno teorijo in študijem klasikov. Valček, ki ga v tej obliki ne moremo objaviti, Vam hkratu vračamo. Morda ga temeljito popravite in ga pošljete vnovič na ogled? Ali pa spišete kaj drugega? Na vsak način : Na svidenje !
Konec uredniškega dela (Sklep 17. dec. 1909).
7