DOMŽALE, 27. NOVEMBRA 1 995 • ŠT. 1 1, LETNIK 34
GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE
Plemeniti ničesar na svetu izrecno ne sprejema, ničesar izrecno ne zavrača. Vselej je na strani
pravičnosti.
KONFUCIJ
Mfo sem septembra letos sprejela predlog mC strank slovenske pomladi, da kandidiram m\ za mesto odgovorne urednice Slamnika, si nisem predstavljala, da bo to povzročilo toliko neljubih dogodkov. V roku sem oddala svoj program, odzvala sem se vabilu domžalske komisije za volitve in imenovanja in prisostvovala skupni seji predstavnikov kadrovskih komisij vseh treh občin. Predstavila sem svoj program in glavna načela za delo uredniškega odbora in prisotni so me podprli. Na seji domžalskega občinskega sveta pa je svetnike združene liste in LDS bolj zanimal postopek določitve kandidata za odgovornega urednika, nikogar pa ni zanimal moj program. Sedela sem tam in čakala, da bodo strankarske strasti le popustile in omogočile vsebinsko razpravo. Zmotila sem se. Kakorkoli že, občinski svet Domžale, kasneje pa še občinska sveta Lukovica in Moravče, so me izvolili za odgovorno urednico časopisa Slamnik. Nekateri se ne morejo s tem sprijazniti. Očitno ne razumejo, da zamenjava uredništva po izteku mandata ni sovražno, ampak običajno dejanje, tipično za demokratične družbe. Po stari slovenski navadi lahko sedaj pričakujem od tistih, ki so nezadovoljni, da bodo na vsakem koraku poskušali pokazati, kako novo uredništvo ne deluje tako dobro kot prejšnje, slišijo pa se celo prav neverjetna obrekovanja. Nič hudega. Vsakdo, kdor seje sovraštvo, kdor trguje z mržnjo, prej ali slej spozna, da se mu takšna ravnanja maščujejo sama po sebi.
Novega uredniškega odbora takšni ljudje ne skrbijo. Ko smo se pred dnevi prvič sestali, je bilo vzdušje korektno in delovno. Trdno sem odločena, da uresničim svoj program. Rada bi vsaj nekoliko spremenila vsebinsko in oblikovno zasnovo Slamnika. Slamnik je bil doslej časopis, ki je poročal o dogodkih v občini, zelo malo pa je bilo komentarjev in kritičnega pogleda na dogajanje v našem okolju. Vsakdo rad prebere, če je kaj napisanega o naših uspehih, toda, sestavina našega življenja so tudi težave. Zato bomo v Slamniku objavljali tudi kritične poglede in k besedi povabili tiste, ki so v svoji pravici prizadeti. Slamnik je naš časopis, časopis, ki mora biti blizu ljudem, zato naj odraža' poleg veselih in svečanih trenutkov tudi naše stiske.
Čeprav je Slamnik mesečnik, bom poskušala povečati njegovo informativno vrednost. Zato naj že ob tej priliki vse organizatorje različnih prireditev v vseh treh občinah povabim k sodelovanju. Slamnik bo izhajal praviloma zadnji teden v mesecu, zato moramo vaša obvestila, vabila in podobno imeti v uredništvu dober teden prej. Ne bodite hudi na nas, če ne bomo uspeli objaviti prav vsega, vsekakor pa se bomo potrudili, da bomo vsaj o poteku prireditev poročali, seveda z vašo pomočjo.
Prebivalci Slovenije smo obsedeni s politiko. Tudi v našem časopisu bomo zato namenjali nekaj pozornosti političnim temam. Poročali bomo o strankarskem življenju v občinah, ne bomo pa se izognili kritični distanci do ravnanja oblastnih organov. Naj se ve, da tu živimo pokončni ljudje, ki znamo misliti s svojo glavo in smo pripravljeni svoje mnenje tudi na glas povedati. Dovolj je bilo enoumja in strahospo-štovanja. Nismo za nekritično kritizerstvo, ampak za pozitivno mišljenje, za ustvarjalen odnos do vseh in vsakogar. Verjamem, da bo med bralci tudi kdo, ki bo dejal, »dovolj politike«. Upoštevati je treba, da je Slamnik za marsikatero gospodinjstvo edini časopis, ki ga prejemajo, zato je prav, da tudi političnim temam namenimo ustrezen prostor.
Še naprej bo v časopisu dovolj prostora za kulturo, šport in rekreacijo, ohranili bomo tudi vse tiste rubrike, ki jih imate radi in seveda tiste, ki jih vsi potrebujemo. Pripravljamo pa tudi nekaj novosti. To številko Slamnika smo pripravili v naglici, kajti novo uredništvo se je lahko prvič sestalo šele potem, ko so ga imenovali vsi trije občinski sveti. Decembrska številka bo že nekoliko drugačna. Če bodo finančna sredstva dopuščala, bomo poskrbeli za bolj sodobno obliko našega Slamnika. Še veliko idej imamo, gotovo pa želite tudi vi, drage bralke in bralci, s svojimi predlogi in prispevki soustvarjati naš časopis. Moja želja in želja uredniškega odbora je, da bi bil Slamnik časopis vseh nas, časopis, ki nas obvešča, bogati in veseli, časopis, ki sproži naše kritično razmišljanje, časopis, ki osvešča in pomaga, skratka časopis, ki ga bomo težko čakali.
UREDNICA
V SLAMNIKU
PREBERITE
Podeljene prve štipendije občine Domžale
Presodimo
resnico o avtocesti
O posameznih predlogih tras avtoceste Vzhod-Zahod preko ozemlja občine Domžale je bilo v zadnjih treh letih že toliko napisanega, da so ljudje o tem že lahko seznanjeni. Občina Domžale leži v osrednji Sloveniji, zato bo tukaj potekal najmočnejši promet. In prav zaradi tega bi morali posamezniki in organi, ki odločajo, poznati pravo resnico.
Veliko je predpisov, ukrepov, analiz, ipd., na podlagi katerih določajo namen in traso avtoceste. Veliko od tega se izvaja površno, pristransko, daleč od evropskih norm, ne upoštevaje argumentiranih dokazov posameznih strokovnjakov in organov, posebno tistih za varstvo okolja in oceno bodočega prometa.
Eden najpomembnejših elementov pri določitvi koridorja in trase je ta, kakšnemu namenu bo cesta rabila.
Predstavniki organov in strank, ki so danes še na oblasti, trdijo, da bo cesta služila predvsem domačemu medregijskemu in lokalnemu prometu. Najbolj glasen in pogost zagovornik t. i. domžalske trase je dr. Pavel Gantar, minister za okolje in prostor.
Tu navajam samo eno, pa tudi druge njegove izjave niso bistveno drugačne. Na hrbtni strani reklamnega zemljevida (marec 1995) z naslovom: Potek avtoceste na odseku med Blagovico in Šentjakobom, piše:
»Avtocesta med Blagovico in Šentjakobom je del avtocestnega omrežja Slovenije
kot del primarne prometne smeri med Koprom in Lendavo oziroma povezavo Štajerske in osrednje Slovenije. Odsek je načrtovan za prevzemanje regionalnega in deloma tudi lokalnega prometa, zlasti med Domžalami, Kamnikom in Mengšem na eni strani in Ljubljano na drugi strani.
Nadaljevanje na naslednji strani
Moravče: Je denar razumu vladar
Lukovica: Obeležje človečnosti in sprave
Baskia: Skrivnostna dežela še bolj skrivnostnega jezika
40 let Gasilske zveze Domžale
Pisma bralcev
SPREJETA SPREMEMBA PRORAČUNA, IMENOVANJE NOVEGA UREDNIŠTVA GLASILA SLAMNIK, SPREJETI PRAVILNIKI, ZELENA LUČ NOVI TELOVADNICI, AVTOCESTA,...
Seja občinskega sveta zaradi obsežnosti v dveh delih
Občinski svet Občine Domžale se je sestal na svoji 11. seji dne 25. oktobra 1995. Kljub manjšemu številu točk dnevnega reda pa se je moral svet sestati na nadaljevanju seje v petek, 27. oktobra 1995.
Na začetek seje so člani Občinskega sveta uvrstili z glasovanjem točko Volitve in imenovanja. Dr. Marko Starbek, predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, je članom sveta v imenu
NOV USPEH JANEZA JEGLIČA
Tri najzahtevnejše tehnične smeri preplezali Domžalčani
Pred dnevi se je iz Kalifornije v ZDA vrnil naš vrhunski alpinist Janez Jeglič. Z Mihom Jamnikom je v sloviti steni El Capitaina v narodnem parku Vosemiti preplezal eno tehnično najtežjih smeri na svetu, ki so ji prvi plezalci nadeli ime Sea of Dreams - Morje sanj. 900 metrov visoka smer ima tehnično oceno VI+, A5, kar pomeni skrajno težavno plezanje s pomočjo tehničnih pripomočkov na meji padcev.
Navadnim ljudem je težko povedati, za kako zahtevno smer gre, saj si težavnost težko predstavljajo celo povprečni alpinisti, ki se še niso poskusili z ekstremnimi težavami.
Janez pravi, da kaj takega ni mogoče brez bogatih izkušenj, dolgotrajnega treninga in zaupanja vase.
Za alpiniste so tehnične smeri tiste, ki jih lahko preplezajo le s pomočjo tehničnih pripomočkov, to je najrazličnejših klinov, zagozd, stremen in drugih pomagal, težavnost pa je ocenjena z ocenami od A0 do A6.
Plezanje v smereh z oceno A4 že pomeni plezanje na meji padca, pri A5 pa je pripomočke za varovanje izredno težko nameščati in še tisti, ki jih lahko namestijo, npr. zabi-jejo, slabo držijo, tako da bi bil vsak morebiten padec za alpinista lahko usoden:
Obvestilo
Iz tajništva občinskega sveta Dom: Žale sporočajo, da naj se občani, ki bi želeli govorili s predsednikom občinskega sveta dr. Mihom Brejcem, predhodno najavijo po telefonu št. 721 320.
Janez Jeglič
Yosemiti so meka za alpiniste z vsega sveta. Zaradi ugodnih vremenskih razmer je skala v tamkajš-nih granitnih velikanih izredno kakovostna in omogoča plezanje, kakršnega si drugje težko privoščijo.
Nadaljevanje na strani 14
komisije predlagal razrešitev g. Matjaža Karlovška s funkcije predsednika Komisije za pripravo delitvene bilance in na-njegovo mesto predlagal dosedanjega člana te komisije g. Jurija Berlota. G. Matjaž Karlov-šek je za razrešitev prosil sam zaradi preobremenjenosti z delom. V nadaljevanju je predlagal imenovanje Komisije za raziskavo medvojnih in povojnih pobojev ter postavitev obeležja zamolčanim žrtvam v sestavi g. Anton Tomažič kot predsednik, g. Franc Končan kot namestnik predsednika in člani g. Matjaž Vovk, g. Herman Breznik, g. Tone Dragar, g. Janez Kotnik in ga. Irena Kralj. V Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena pa je predlagal g. Franca Reiterja kot predsed-Nadaljevanje na naslednji strani
2
/lamnik
Domžale
SPREJETA SPREMEMBA PRORAČUNA, IMENOVANJE NOVEGA UREDNIŠTVA GLASILA SLAMNIK, SPREJETI PRAVILNIKI, ZELENA LUČ NOVI TELOVADNICI, AVTOCESTA,...
Seja občinskega sveta zaradi obsežnosti v dveh delih
Nadaljevanje s prve strani
nika, g. Andreja Marčuna kot namestnika predsednika in za člane g. Toneta Peršaka, go. Cveto Zalokar-Oražem, g. Toneta Dragarja, g. Antona Grilja in g. Marjana Goljo. Člani sveta so vse predloge komisije sprejeli z večino glasov.
V nadaljevanju je dr. Marko Starbek v imenu Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predstavil predloge kandidatov za mesto odgovornega urednika, pomočnika odgovornega urednika in članov uredništva glasila Slamnik. Ob predstavitvi predlogov je podal kronologijo kandidacijskega postopka za izbiro kandidatov. Gospod Martin Grošelj, član komisije, ki je vodila postopek, pa je v imenu svoje stranke LDS predlagal, da se izvede tajno glasovanje o uvrstitvi njihovega kandidata za mesto odgovornega urednika glasila Slamnik.
Člani Občinskega sveta so sprejeli predlog g. Grošlja in imenovali Komisijo za izvedbo tajnega glasovanja. Razprava, ki je potekala pred izvedbo tajnega glasovanja, je bila kar burna. G. Pavel Pevec, član Komisije za mandatna vprašanja, volitve in-imenovanja, je svetnikom prebral protest v zvezi z vodenjem kandidacijskega postopka. Menil je, da je bil le-ta nekorekten. Sledil mu je g. Martin Grošelj, ki se je pridružil stališču g. Pevca. V odgovoru je g. dr. Marko Starbek, predsednik komisije, na očitke odgovoril. Rezultat tajnega glasovanja je bil, da se predlog g. Grošlja o dodatni kandidaturi ge. Vere Vojske za mesto odgovornega urednika ne sprejme. Po dolgotrajni razpravi so člani Občinskega sveta sprejeli sklep, da se sprejmejo predlogi Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, predhodno usklajeni s pristojnimi komisijami pri Občinah Lukovica in Moravče, in da za odgovorno urednico glasila Slamnik imenujejo go. Dado Brejc, za njenega pomočnika g. Bogdana Osolina, za
Predstavitev rezultatov naloge
1. ) Študij vplivov na okolje za avtocestni odsek Šentjakob--Blagovica;
2. ) Poročilo o vplivih na okolje za avtocestni odsek Šentjakob-Blagovica.
Predstavitev rezultatov študije vplivov na okolje dne 6. 11.1995, ki jo vodi gospa mag. lasna Koblar z Instituta Jožef Štefan, obsega.
1. ) Meritve onesnaženosti tal, voda, sedimentov in ocena;
2. ) Meritve onesnaženosti zraka ter ocena;
3. ) Meritve hrupnosti in ocena bodočih vplivov.
Kot član društva za varstvo okolja Domžale-Kamnik nujno zahtevam, da se k omenjenim trem študijam kot samostojna študija doda še ena bistvena študija. To je študija o vplivih
člane uredništva pa g. Franca Cerarja, go. Marijo Kavka, g. Martina Grošlja, go. Vero Vojska in dr. Bogdana Dolenca. Strani občine Lukovica bo urejal g. Tomaž Bole, strani .občine Moravče pa ga. Bernarda Mal.
Spremembo proračuna Občine Domžale za leto 1995 je predstavila ga. županja Cveta Zalokar-Oražem. Na predlog g. Antona Preskarja in g. Martina Grošlja so člani sveta izglasovali k predlogu spremembe Odloka o proračunu dva amandmaja. Po novem bo občinski proračun znašal dve milijardi in skoraj 324 milijonov tolarjev. Ob razpravi o spremembi proračuna so na predlog g. Francija Gerbca člani sveta sprejeli sklep, da Zdravstveni dom Domžale pripravi poročilo o sofinanciranju njenega delovanja in nakupa osnovnih sredstev s strani Občin Lukovica in Moravče.
Na seji so bili z nekaterimi amandmaji sprejeti tudi Pravilnik o porabi sredstev Občine Domžale, namenjenih za stanovanjska posojila z ugodno obrestno mero, Pravilnik o oddaji poslovnih prostorov v najem, Pravilnik o ugodnem kreditiranju podjetništva in obrti ter drugega zasebništva v občini Domžale, Pravilnik o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za razvoj kmetijstva v občini Domžale, Pravilnik o štipendiranju nadarjenih učencev in študentov v občini Domžale in Pravilnik o kadrovskem štipendiranju učencev in študentov za potrebe družbenih dejavnosti v občini Domžale. Na osnovi sprejetih pravilnikov bodo občani lahko kandidirali za pridobitev sredstev iz naslova razpisov.
V razpravi o sprejemu predloga za izgradnjo telovadnice pri Srednji šoli Domžale so se mnenja o velikosti načrtovanega objekta delila, prav tako tudi predlagana lokacije G. Jurij Berlot je bil mnenja, da je loka^ cijo za telovadnico potrebno ponovno preveriti, tega pa svetniki niso' izglasovali. Z veliko
avtoceste po domžalski mestni varianti na nevarnost uničenja naravne in kulturne dediščine tega dela domžalske pokrajine. . To bi moral predvideti že vodilni projektant, ki je koordiniral izdelavo posameznih odsekov. Ta projektant ni upošteval določila 4. odstavka 1. člena Zakona o varstvu okolja, ki pravi: »Merilo vseh ravnanj in norm varstva okolja je človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja ter preživetje, zdravje in počutje živih organizmov.«
Prav tako Dars po svojem projektantu ni upošteval izhodnega dokumenta domžalske skupščine z dne 18. 8. 1994, ki v svoji 6. točki zelo konkretno piše:
»Skupščina občine Domžale, predlaga politiko varovanja temeljnih naravnih virov, ki je, gledano dolgoročno, veliko in
večino glasov so člani sveta podprli predlog sklepa o izgradnji telovadnice v velikosti 30 x 24 x 7m.
Cene v vrtcih so se s sklepom, sprejetim na seji sveta, povečale za 5,29%. Okrog denarja se je vrtela tudi razprava ob finančnem poročilu o porabljenih sredstvih za obnovo Kulturnega doma Domžale. Stroški pri obnovi so veliki, zato so svetniki sprejeli na pobudo ga. Majde Pučnik-Rudl in g. Toneta Dragarja sklep, da investitor pripravi popis vseh še potrebnih del in opreme ter oceno zagonskih stroškov za funkcioniranje, prav tako naj pripravi pregled dosedaj vloženih sredstev, nadzorni odbor pa naj pregleda potek in stanje obnovitve Kulturnega doma Domžale ter o tem
Nadaljevanje s prve strani
Podobna stališča razlaga tudi Igor Umek, minister za promet in zveze.
Pri tem rie upoštevata, da sta že leta 1993 Janez Drnovšek in Lojze Peterle z Evropsko skupnostjo podpisala pogodbo za 10-leten nemoten tranzitni promet čez Slovenijo. In še precej podobnih sporazumov je bilo podpisanih s posameznimi državami.
Zvest asistent vladnih načrtov je Jože Lenič, poslanec LDS-a iz Domžal v Državnem zboru. Njegova stališča poznamo že iz glasovanj v DZ, potrjuje jih pa tudi v Domžalskih novicah 10. 8. 95. Zagovarja potek ceste bližje Domžal, pravi, da tudi iz ekoloških razlogov, da so tudi ekologi razdeljeni v dve struji, da niso vsi za zajelško varianto; zagovarja tezo, da je treba infrastrukturo spraviti v nekakšne koncentrirane pasove in Slovenije ne še dodatno razkosavati. Zelo se boji,
nezamenljivo bogastvo, kot so: bivalni prostor, rekreacijske in zelene površine ter kmetijska zemljišča ob upoštevanju gospodarskih in razvojnih vidikov. «
Domžalska mestna varianta oškoduje približno desetkrat več ljudi kot katerakoli druga izmed predlaganih in je že s tega stališča povsem nesprejemljiva.
Naše društvo je večkrat opozorilo, da je treba glede na citirane zahteve izdelati dve primerjalni študiji tras na stopnji osnutka idejnega projekta. Dobili smo odgovor, da se projektira po zakonu in da »kateri zakon predvideva izdelavo dveh primerjalnih osnutkov«. Ta odgovor ni upošteval osnovnega pravila projektiranja, to je, da mora vsak projektant upoštevati določila    izhodnega doku-
poda finančno poročilo.
G. Lojze Stražar, predsednik Zveze kulturnih organizacij Občine Domžale, in tajnik ZKO g. Matjaž Repnik sta članom sveta predstavila poročilo o delovanju ljubiteljske kulture v Občini Domžale. V razpravi, ki je sledila ob tej točki dnevnega reda, so prisotni največ razpravljali o sedanjem delovanju in organiziranosti Zveze kulturnih Organizacij Občine Domžale. Svetniki so s sprejetimi sklepi zadolžili predsednika Občinskega sveta Občine Domžale dr. Miho Brejca in županjo go. Cveto Zalokar-Oražem, da se v pogovorih z drugimi občinami dogovorita o financiranju skupnih programov ZKO.
V nadaljevanju je dr. Marko Starbek predlagal prekinitev seje zaradi pozne ure, kar so svetniki sprejeli in predsednik Občinskega sveta dr. Miha Brejc je sejo prekinil.
Občinski svet se je sestal na nadaljevanju prekinjene 11. seje že v petek, 27. oktobra 1995. Na začetku nadaljevanja seje so svetniki sprejeli poročilo o poslovanju glasila Slamnik, ki ga je članom sveta pripravil odgovorni urednik g. Stane Stražar; odgovoril je tudi na nekatera vprašanja v zvezi s poročilom.
Predsednik Občinskega sveta dr. Miha Brejc ie predstavil oi-
da z urbanizmom, kakršnega imamo, ne bi mogli zaščititi območja med Domžalami in na jug pomaknjeno avtocesto. Prepričan je, da bi v desetih letih tisti prostor pozidali.
Gospod Lenič pozablja, da bo ta cesta tranzitna povezava Kijev--Barcelona in da takih cest, če le mogoče, ne gradimo prav blizu mest in naselij. Ima zamisel, da bi bilo dobro infrastrukturo spraviti v nekakšne koridorje. Žal pa pri tem spet pozablja, da bi šel njegov koridor prav v bližini človeških naselij in mest, vzhodna obvoznica pa kar skozi del same Ljubljane. Koridor bi ali bo tekel preko nenadomestljivih naravnih dobrin, kot so plodna zemlja, področja podtalne pitne vode, rekreacijske površine. Strinjam se, da imamo danes slabo prostorsko zakonodajo, ki dopušča uničevanje najboljše zemlje. K takim zakonom je g. Lenič sam obilno pripomogel s svojim glasovanjem v Državnem zboru. Tudi če bi bil
menta, v tem primeru je to točka 6 domžalske skupščine. Samo to je projektiranje po zakonu.
Prilagamo tudi naš dopis Ministrstvu za okolje in prostor z dne 19. 7. 1995.
Ponovno pa prosim domžalske svetnike in tudi gospo županjo, da dopis, kjer so naštete vse vrednote Domžal, ki bi bile z domžalsko mestno varianto uničene, preberejo.
In da pred glasovanjem to premislijo.
Vest, ki bi jim dopustila sprejetje take katastrofalne odločitve, kot je domžalska mestna varianta, jim te napake nikoli ne bo mogla odpustiti.
Škodo zaradi uničenja domžalskega bivalnega okolja bodo trpele ne le naša, ampak še zlasti naslednje generacije.
JOŽE OBERVVALDER
smo o namerah o skupnem sodelovanju občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče pri razreševanju problematike ravnanja s komunalnimi odpadki. Osnutek pisma so predsedniki Občinskih svetov in župani omenjenih občin pripravili na skupnih srečanjih, ko so se pogovarjali o skupni problematiki komunalnih odpadkov vseh občin. Člani sveta so brez bistvenih pripomb soglašali s podpisom pisma o namerah.
Najbolj obsežna tema nadaljevanja seje je bila točka obravnava in sprejem sklepov v zvezi s postopki priprave predloga lokacijskega načrta avtoceste na odseku Šentjakob-Blagovica na območju občine Domžale. Svetnike je z dosedanjimi postopki in predlaganimi sklepi v zvezi s tem seznanil g. Simon Mavsar, podžupan. Zaradi pomembnosti obravnavanih predlaganih sklepov so člani sveta na predlog predsednika sveta razpravljali in sklepali o vsakem predlogu posebej. Občinski svet s sprejetimi sklepi zahteva od Vlade republike Slovenije čim hitrejšo izpeljavo vseh postopkov, ki bodo omogočili izgradnjo povezovalne ceste Želodnik—Mengeš--Gorenjska. Svet od Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije zahteva takojšnje posredovanje tekstualnega in kartografskega gradiva, iz katerega
še 300 let poslanec v DZ, s svojimi dobrimi deli ne bi mogel popraviti trajne škode, če bo obveljala njegova ideja o poteku avtoceste.
Strinjam se, da so tudi ekologi razdeljeni v dve ali več struj, saj celo glavni ekolog, minister za varstvo okolja, dr. Pavel Gantar, in njegovi usmerjevalci ali privrženci zagovarjajo stališča, ki so dejanskim varstvenikom okolja popolnoma tuja.
Omenjam izjavo gospe Cvete Oražem, domžalske županje, da glasuje za uradno domžalsko varianto po svoji vesti. To je živ primer, da se pri nas dela veliko stvari kar na pamet, brez pravih argumentov; vest je pa lahko čista ali pa tudi kosmata.
Še bi lahko navedel precej podobnih stališč in izjav, mislim pa, da je pošteno navesti tudi nekaj nasprotnih dokazov.
Zavedajoč se, da bo AC skozi občino Domžale predvsem tranzitna, bodisi za slovenski ali evropski promet, hočejo to že vseskozi dokazati ekološke organizacije in društva, nevladne organizacije, Izvršni svet bivše občine Domžale, posebno njegov predsednik, opozicijske stranke, mnogi priznani strokovnjaki in 5.000 občanov občine Domžale ter ljubljanskih primestnih občin s svojimi podpisi. Njihove obširne razprave in dokaze so pisali v časopise in dajali pristojnim organom. Njihovo skupno stališče je, da mora potekati trasa avtoceste bolj vzhodno; povezovanje domžalske, kamniške in mengeške okolice z-Ljubljano pa z modernimi mestnimi vpadnicami.
Sedanji predsednik Sveta občine Domžale, dr. Miha Brejc, pravi, da nikjer v Evropi ne bi gradili avtoceste, tako, kot jo hočejo skozi občino Domžale. Bolj se zavzema za ekološke variante, saj meni, da potek ceste ni le vprašanje naše generacije, ampak še zlasti naših potomcev.
Na lokacijski načrt AC je bilo danih preko 200 pripomb, ki so v veliki večini posredno ali neposredno zahtevale premik trase bolj ekološko na vzhodni predel občine.
Marjan Kranjc, bivši minister za promet, piše v DELU maja letos: Srečno naključje je, da potekajo obstoječe in tudi nekatere predvidene trase avtocest v sme-
bo jasno in nedvoumno mogoče razbrati obseg, vrsto, način in faznost posegov na področju vodnega gospodarstva in stopnjo varovanja pred poplavami. Zahtevamo dosledno izpolnitev okoljevarstvenih pogojev, ki jih je posredovala občina Domžale. Svetniki so podprli zahteve krajanov KS Dragomelj-Pšata o modificirani varianti A in C poteka avtoceste skozi KS Dragomelj-Pšata. Pred nadaljnjim odločanjem o avtocesti skozi občino Domžale so svetniki od ministra za okolje in prostor zahteval i dodatna gradiva v zvezi s študijami o avtocesti. DARS mora predložiti kriterije za določanje odškodnin (rente) iz naslova omejene rabe. Od Odbora za infrastrukturo pri Državnem zboru RS zahteva posredovanje vseh sklepov, ki jih je omenjeni odbor sprejel v dosedanjih obravnavah spremljanja postopkov v zvezi z avtocesto na odseku Šentjakob-Blagovica. Svetniki so tudi zahtevali takojšnjo recenzijo na osnutek lokacijskega načrta avtoceste na območju občine Domžale.
Delovni so bili svetniki tudi vzadnjitočki, ko so predstavljali svoje pobude, vprašanja, predloge in zahteve. Vseh skupaj jih je bilo kar sedemnajst, največ v zvezi s prevozi, cestami in kanalizacijo v občini Domžale. LOVRO LONČAR
reh medregionalnega povezovanja, tako prevzemajo tranzitni in izvorno-ciljni tuji cestni promet.
Nikakor pa ne morejo prevzemati primestnega prometa večjih aglomeracij, ki bi ga morali reševati z mestnimi vpadnicami (primer: povezovanje Domžale--Ljubljana).
V DELU z dne 2. 8. 95, na prvi strani pod naslovom »Ureditev mejnega prehoda s pomočjo projekta Phare« (posodobitev prehoda Dolga vas), med drugim piše:
Minister Gaspari je na tiskovni konferenci povedal, da je posodobitev namenjena zmanjševanju zastojev na pomembni gospodarski poti med Vzhodom in Zahodom, ki zdaj povzročajo težave.
Vodja evropske delegacije Amir Naqvi je predvsem opozoril na transportni, trgovinski in oko-Ijevarstveni pomen projekta in poudaril, da je danes podpisani memorandum sestavni del obsežnega projekta za izboljšanje tranzita prek Evrope.
V istem DELU »Tema dneva« Miha Jenko piše:
Logistična filozofija EU je jasna: trgi evropskega Vzhoda, nekdanje Sovjetske zveze hlepijo po španskih, italijanskih, francoskih izdelkih - morda gre za nekaj trgovine tudi v obratni smeri - in prav čez Slovenijo teče dobrih 300 kilometrov znamenite strateške transverzale Barcelona--Kijev.
Sedanji razvoj dogodkov neizpodbitno dokazuje, da se bo tovorni in osebni tranzitni promet skozi Slovenijo zelo povečal in temu bo služila tudi nova avtocesta. Zato mora biti posebno skozi občino Domžale zgrajena proč od večjih naseljenih krajev in po zemljiščih, kjer bo povzročeno bistveno manj ekološke in gospodarske škode. Taka bo tudi prometno bolj propustna in varna.
Naj to pisanje pripomore k resnici in objektivni presoji o namenu avtoceste in na tej podlagi k pravilni določitvi trase. Glede na moja leta bo zame osebno pač vseeno, kje bo tekla cesta.
Za mlajše ljudi in otroke (tudi od tistih svetnikov, ki bodo odločali) pa prav gotovo ne bo vseeno, na podlagi kakšne resnice ali neresnice bo cesta zgrajena.
LOJZE JAGODIC
PREDSTAVITEV ŠTUDIJE O VPLIVIH AVTOCESTE
Skupini SEPO pri ljubljanskem Institutu Jožef Štefan
Presodimo resnico o avtocesti
Domžale
/lamnik
Novo uredništvo Slamnika se predsta
Dada Brejc,
odgovorna urednica:
Potrudila se bom, da bodo prebivalci občin Domžale, Lukovica in Moravče o časopisu Slamnik dejali: Slamnik je res naš časopis.
Bogdan Osolin
»Pet stavkov do jutri,« je naročila odgovorna urednica na prvi seji novega uredništva. »Za predstavitev v Slamniku.« Le od kod naj jih vzamem? »Apel
podobo na ogled postavi...« Še berem knjigo Zaljubljeni v sanje dr. Sanje Rozman. Pisateljica verjame, da se človek mora rešiti iluzij, ki nas zasužnjujejo in hromijo; da se moramo začeti zavedati resničnosti znotraj in zunaj sebe, da bi lahko ustvarili svet brez iluzij. Ko bi še Slamnik odstiral sanjski videz iluzij! Prepričan sem, da jih veliko mrgoli v naših glavah. Mislim, da predvsem moralnih in političnih. Rakav je cinizem: zanikanje in norčevanje iz moralnih vrednot. Ali verjamemo, da je svobodo in neodvisnost moč doseči samo takrat, ko se
zlomijo okovi iluzije?
France Cerar
Pod slamniki so se potili naši predniki, ko so orali, sejali, sadili, okopavali, pleli in želi. Mi pa se v prostem času pod slamniki sončimo in beremo pravi SLAMNIK.
Uredniki in urednikovalci bomo besede, ki bodo prišle iz vrst vaščanov in meščanov zbirali v SLAMNIKU. V tem našem občinskem glasilu, ki nas vse povezuje, bodo seveda prednost imele lepe, vesele, prijazne, dobrosrčne in klene, predvsem pa poštene in odkritosrčne besede.
Marija Kavka
po poklicu vzgojiteljica predšolskih otrok, vodim vrtec »Žabica« , v Trzinu.
Nekaj let sem pripravljala otroške oddaje z naslovom Mladi vedež na CATV Impulz Domžale-Kamnik. Živim v centru mesta, Domžale pa so mesto na deželi.
Zanima me povezanost mesta s podeželjem, čutim, da meščani rabimo mir in dober zrak, ki nam ga ponuja podeželje blizu nas. Bomo znali to zvezo krepiti, jo izboljševati in biti prijazni drug z drugim, drage bralke in bralci? Bomo! Kako: to bom opazila pri vaših dopisih v naš časopis.
Martin Grošelj
vodja Študentskega servisa v Domžalah
Slamnik moramo narediti zanimiv za branje predvsem za mlade, saj menim, da ga le-ti sedaj bolj redko vzamejo v roke!
Kot član uredniškega odbora bom poskušal prispevati k temu, da se v Slamniku vzpostavi stalna rubrika - takoimenovana »Vesela stran«, kjer bi svoj prostor dobili članki s področja zanimivosti, razvedrila, humorja, lokalne anekdote, ter potopisi iz zanimivih - eksotičnih dežel. Mislim tudi, da bi v našem glasilu moralo biti več zanimivih in kvalitetnih fotografij, v zvezi s tem bi bilo treba zopet razmisliti o najetju takoimenovanega »dvornega fotografa«, ki ga je Slamnik v preteklosti že imel.
Vera Vojska
Črke - oglate, okrogle; besede - kratke in dolge; misli - lepe in pričakovane; sporočila - informativna, literarna, kar tako. Vse to in še marsikaj bo tudi v prihodnje oblikovalo vsebino Slamnika, pri katerem s svojimi prispevki sodelujem že dobri dve desetletji. Za vas, bralce Slamnika, jih pišem in pri tem nikoli ne pozabljam, da pisana beseda ostane in velikokrat veliko bolj zaboli kot izrečena.
Dr. Bogdan Dolenc
profesor na Teološki fakulteti-, samostan Mala Loka
»Javnost ima nenasitno željo zvedeti vse, samo tistega ne, kar je zares vredno vedeti.« Tako je zapisal O. Wilde. Časopisi živijo od človeške radovednosti. Nekateri strežejo izključno temu namenu. Navedeno reklo O. VVilda je seveda karikatura. Prek časopisnih stolpcev je mogoče povedati marsikaj, kar je vredno vedeti. Vsaka dobra misel je vredna, da se zapiše. Tembolj vsako dobro dejanje. Želim, da bi bil Slamnik takšen časopis, ki bi prinašal veliko omembe vrednega; časopis, ki bi bil vedno na strani vrednot. _
Tomaž Bole
Moč besede moramo spoštovati kakor sebe, kakor soljudi. Resnica je temelj osebnega dostojanstva in s tem dolžnosti in
pravica slehernega medija. S strpnostjo in prijaznostjo si stopimo nasproti. V teh besedah je skrita moč naše prihodnosti in skupne blaginje.
Bernarda Mal
Vse novo je željeno, vabljivo. Vrednost in žlahtnost tega pokaže nepristranski sodnik - čas.
Veselim se dela v novem uredniškem odboru. Kako uspešno bo, boste presodili vi, spoštovani bralci.
Erna Žabjek Kočar
strokovna dela za uredništvo Slamnika
Z željami, da bi Slamnik za vse občane postal še zanimivejše glasilo, pričakujem, da bo tudi v prihodnje ohranjal tradicijo in ostal še vedno predvsem priljubljen krajevni časopis.
Novemu uredniškemu
odboru v spodbudo!
Kar nekaj let je že minilo, ko so bile tiste prve demokratične volitve, s katerimi se je postavil prvi strankarski Uredniški odbor. Ob koncu je prav, da naredim kratek povzetek tega, kar sem občutil in doživel ob delu in življenju časopisa.
Zelo pomembna prelomnica je bila, ko je časopis zapustil g. Matjaž Brojan. Gospod Brojan je bil do tistega trenutka profesionalen novinar, ki je ustvarjal predvsem za Slamnik. Njegov odhod je potekal hkrati z Markovičevimi markami in takrat so imeli vsi novinarji po drugih hišah večje plače, kot jo je prenesel sistem državne uprave, preko katere je bila določena plača občinskega novinarja. Vendar je do razhoda prišlo predvsem zaradi tajnice. Gospod Brojan je namreč poleg primerljive plače zahteval tudi tajnico - tako kot jo je že imel, kar pa ni šlo v korak z zategovanjem pasu, za katerega si je prizadevala domžalska oblast, ki jo je poosebljal mag. Schvvartz-bartl.
Pri tem razgovoru sem bil osebno navzoč.
Nastal je list To je To, ki ga je ustanovil gospod Edvard Golob. List je vodil dotedanji urednik Slamnika g. Brojan, Slamnik pa je prevzel g. Stane Stražar.
Bistvena sprememba je bila, da je gospod Stražar proračun stal veliko manj kot profesionalni novinar. Kolikšna je bila razlika v kvaliteti lista, ne morem komentirati, ker sem bil član uredniškega odbora.
List je ponovno dobil tajnico, gospo Marijo Gutnik; ta je zelo dobro zastavila na področju komercializacije lista, tako da se je list v dokajšnji meri samofinanciral.
V okviru Časopisnega sveta sem večkrat poudarjal, da bi bilo potrebno zasnovo časopisa spremeniti.
List naj bi postal tednik, uvesti bi morali naročniški sistem, ker bi s tem dosegli več ciljev:
1. kvalitetno informiranje
2. možnost uporabe raznih izobraževalnih člankov
3. vključitev profesionalnih novinarjev, ki bi kritično ocenjevali vsa dogajanja v naši občini, Sloveniji in širše.
Glede na to, da danes v listu Slamnik ne moremo brati ocen dogajanj npr.: o lastninjenju., težavah in uspehih naših velikih podjetij, o dogajanju, ki spremlja NARKO BUM v Domžalah, o koruptivnosti v oblastnih institucijah in še čem. Menim, da bom kot občinski svetnik SLS lahko uveljavil med svojimi kolegi - svetniki in pred županjo predlog, da Slamnik postavimo v novo vlogo. Občina naj ustanovi Slamnik kot pravno osebo, ki bo delovala po tržnem načelu. Seveda bo potrebno nekaj zagonskega denarja, katerega pa predvsem po vaši zaslugi, spoštovani občani, na srečo ne manjka!
Novemu uredniškemu odboru in urednici gospe Dadi Brejc želim veliko uspeha.
JURE BERLOT
Nekaj novembrskih odsevov...
Dosje Tajnikar. Kakšen bo razplet? Če bo tako, kot mi je zadnjič rekel znanec, da se namreč ohlapni čas, v katerem so vse lumparije dovoljene le, če jih »požegna« vlada, počasi izteka, so najbrž prerazporeditve premoženja skoraj pri kraju. Zmagovalci tekme za ekonomsko moč si morajo, logično, sedaj utrditi vse pridobljeno. V zadevi Tajnikar je Drnovšek ustanovil posebno komisijo, da bi se lažje odločil, kaj storiti, vendar mu tudi to najbrž ne bo dosti pomagalo, kajti združena lista, katere član je Tajnikar, mu grozi z ustavno obtožbo, če bo žrtvoval Tajnikarja, češ da naj bi bil v tej sanacijski aferi Drnovšek vsaj objektivno odgovoren. Res pa najbrž tudi je, da se ne more v nedogled pri vsaki stvari, ki mu ni pogodu, izgovarjati, da ni nič vedel. Šlo je (in še vedno gre) za prevelike denarce, za preveč interesov, da bi se lahko prikrilo, kdo vse tiči za tem. Minister Maks Tajnikar in še kakšen predstavnik SKB banke (največjega upnika Tarna) sta si ob asistenci vseh potrebnih močno prizadevala, da so poslanci v državnem zboru sprejeli zakon o sanaciji Tarna (nekateri pravijo, da naj bi ga napisali kar v samem vrhu ljubljanske SKB banke).
Vsakogar, ki si drzne kritizirati Tajnikarjevo ravnanje, združena lista obtoži, da ruši prizadevanja vlade za rešitev Tarna. Najdlje v tej smeri sta šla janež Kocijančič (ZL) in Gregor Golobic (LDS). Prvi je skupino poslancev, ki je vložila interpelacijo, imenoval eksekucijski vod. Kocijančič torej popolnoma legitimno in legalno dejanje poslancev označi z besednim repertoarjem totalitarnega režima. Golobic pa skuša zamegliti sliko in obtožuje vse tiste, ki so za interpelacijo proti Tajnikarju, da hočejo s tem uničiti TAM in pognati ljudi na cesto. Vlada je namenila denar za sanacijo TAMa, minister Tajnikar pa je podpisal pogodbo, po kateri je šlo v roke srbskega predstavnika Zariča za več kot tri milijone ameriških dolarjev provizij.
Zanimivo bo videti, kakšen bo razplet, še posebno, ker se zadeva Tajnikar nujno navezuje na druge »zgodbe«, tudi na tisto o uspehu. Ni še jasno, ali se je v resnici začela razpletati pravzaprav nikoli niti začeta zgodba o uspehu. Če samo malo pogledamo, na kaj se opirajo pisci pravljice o uspehu, lahko hitro vidimo, da pri primerjavi uspešnosti oziroma neuspešnosti bivših jugoslovanskih republik nalašč spregledujejo vsakomur jasno dejstvo, da moramo (če se gremo primerjanje) najprej pogledati, od kje začenjajo novonastale države na področju bivše Jugoslavije. Verjetno ni človeka, ki ne bi pritrdil, da je bila Slovenija sedem, morda osem let nazaj daleč pred vsemi drugimi republikami. Pisci zgodbe o uspehu sicer dobro vedo, da danes temu ni več tako, da je razlika vse manjša, pa kljub vsemu še vedno kar naprej ponavljajo svojo zgodbico.
Je prišel torej čas obračuna ali čas, ko si želi Drnovšek umiti roke nad vsemi svojimi »grešnimi« ministri in direktorji, ker jih več ne potrebuje? Verjetno kar oboje, saj si drugače ne moremo razlagati vse glasnejšega »šepetanja«, da prihaja gonja proti Tajnikarju prav iz vrst ZL in dela LDS. Prav tako tudi nasprotovanja Urošu Koržetu, direktorju sklada za razvoj, ne prihajajo več samo s strani opozicije, ampak vedno bolj tudi iz določenih krogov LDS, ki naj bi prišli do spoznanja, da Korže dela predvsem »za svoje«. Kateri so tisti njegovi, bomo verjetno lahko kmalu spoznali, prav gotovo pa se ne motimo, če trdimo, da sodijo tam nekje vmes med ZL in LDS, med katerimi praktično ni razlike, razen kolikor prihaja do naravnih razlik med »očeti in sinovi«. Kakorkoli že, verjetno bo Korže tudi »moral« oditi, ali bo njegov naslednik Peter Rigel ali Edvard Oven je pa najbrž povsem vseeno.
Tako kot je očitno vseeno kaj počenjajo različni republiški uradi, ki lahko nekaznovano delajo kar pač hočejo. In če se jim zahoče, da prodajo svoje podatke ustreznim podjetnikom, jih prodajo in konec. Statistični urad RS je namreč za 187.740 tolarjev prodal podatke iz računovodskih izkazov 30.941 delujočih podjetij podjetju Novi forum, d. o. o. Iznajdljivo podjetje je potem te podatke računalniško obdelalo in jih sedaj veselo prodaja zainteresiranim, z ustreznim dobičkom seveda. Da to ni prav, je razen nekaterih podjetij, ki se čutijo ogrožene zaradi kršenja določil zakona o gospodarskih družbah, povzdignila glas s strani državnih organov samo Agencija za plačilni promet, točneje njena generalna direktorica Romana Logar. »Iznajdljivim« podjetnikom pritrjujejo celo kriminalisti ljubljanske UNZ, ki so nam na svoji tiskovni konferenci hitro postregli z razlago, da z izdajanjem statističnih podatkov pri nas ni čisto nič narobe.
Sicer pa, komu so mar človekove pravice? Skoraj pol stoletja je policija (ljudska milica in SDV) počenjala kar je hotela. Lahko nam je prisluškovala v dnevni sobi, kopalnici, spalnici, kjer je pač lahko namestila svoja »ušesa«. Po prvih demokratičnih volitvah so tak način »poslušanja« umaknili iz zakonov. Še več, v takoimenovani prisluškovalni aferi so se kresala kopja, da VIS tudi telefonom ne sme prisluhniti, pa čeprav je šlo za dogajanja v času osamosvajanja Slovenije. Kljub številnim razlagam, da tajna služba jugoarmade uporablja vsa mogoča sredstva, Varnostno informativna služba proti njej ni smela nastopiti s podobnimi sredstvi. Danes, ko živimo v svobodni, samostojni Sloveniji, pa je že spet vse tako kot je bilo - policija ima podobna pooblastila kot jih je imela v preteklih desetletjih. Pred ustavnim sodiščem že poteka postopek za presojo ustavnosti 5. točke 150. člena zakona o kazenskem postopku. Z omenjenim določilom je namreč državni zbor med drugim predvidel tudi možnost, da organi pregona lahko državljanom v njihovih prostorih (bivališčih) na skrivaj namestijo prisluškovalne naprave in to zgolj na podlagi razloga za sum. »Borci za človekove pravice« iz časa prisluškovalne afere so tokrat tiho, molk pa je dostikrat zgovornejši od besed.
Grenko je spoznanje, da še kako držijo ugotovitve dr. Antona Stresa, ki je v svojem razmišljanju z naslovom »Komunizem je sicer mrtev, vendar ne počiva v miru«, med drugim dejal: »Minuli totalitarni režim nas je najprej pokvaril v tem smislu, da smo postali nedopustno popustljivi do nekaterih izraznih oblik nespoštovanja človekovih pravic.«
DADA
4
/lamnik
Domžale
SDSS uresničuje obljubljeno
VABILO!
Socialdemokratska stranka Slovenije, Občinski odbor Domžale, vabi vse člane, simpatizerje in druge občanke in občane na klepet s predsednikom SDSS g. Janezom Janšo in podpredsednikom SDSS dr. Miho Brejcem.
Naša gosta sta obljubila, da bosta odgovorila na vsako vprašanje poslušalcev.
Prireditev bo v četrtek, 14. decembra ob 19. uri v dvorani KS Toma Brejca VIR.
Od predvolilnih taborov, shodov in konferenc bo kmalu minilo leto dni. Natanko 4. decembra 1994 so bile izvedene lokalne volitve. Z izidom volitev smo socialdemokrati dobili štiri mesta v občinskem svetu. Predsednik občinskega sveta
|'e tudi član naše stranke. Predvo-ilne obljube uresničujemo preko predlogov svetnikov v občinskem svetu in članov v posameznih odborih in komisijah. Vodimo tudi odbor za finance. Prav je, da pregledamo, kaj od predvolilnih obljub smo socialdemokrati uspeli realizirati, na kaj bi kazalo opozoriti in s katerimi problemi smo se v tem času srečevali.
Obljube, ki smo jih dali volil-cem, so bile predvsem na komu-nalno-cestnem področju, varovanju okolja, socialnem področju, vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, kulturi in športu.
Nekaj pomembnih projektov je že uresničenih, drugi pa so v teku. Na nekatere nismo imeli vpliva na začetku, preprosto »nas še ni bilo zraven«.
Tukaj mislim predvsem na nerešen projekt regulacije Rače, Radomlje, Rovšce in komasacije zemljišč. Toliko vode ob nalivih, kot je je sedaj, jo pred regulacijo nikoli ni bilo. Na tedanjih zborih krajanov pred več leti je bila oblast opozorjena, da bo s takim posegom porušeno naravno ravnovesje (flora - favna). Vloženih je bilo veliko sredstev, rezultati pa izredno slabi. Nekateri nerešeni komasacijski postopki onemogočajo lastnikom obdelavo kmetijskih površin in tako zmanjšujejo njihov socialni položaj. Na problem smo socialdemokrati opozorili že na začetku delovanja občinskega sveta. Omenjeno problematiko si prizadevamo reševati v okviru komisije za izgradnjo avtoceste. Glede osnutka lokacijskega načrta za izgradnjo avtoceste je bilo mnogo pripomb o poplav-
nem področju in komasaciji.
Zatečeno stanje je tudi sedanja deponija komunalnih odpadkov. V projekciji prostorskih dokumentov je bil prostor sedanjega odlagališča namenjen športno rekreativni dejavnosti občine. Pred uporabo prostor ni bil ustrezno pripravljen. Odvažali so vse, ne samo gospodinjske odpadke, tudi ponoči, in to nekontrolirano. Kakšen je vpliv na podtalnico, si lahko samo zamišljamo. Pri proračunu smo s pomočjo amandmaja zahtevali izdelavo projekta sanacije odlagališča in namenitvi več sredstev za izdelavo prekrivnega sloja. Prizadevanja se gibljejo v smer saniranja obstoječega in intenzivnem iskanju nove lokacije, ki mora biti pripravljena tako, kot to predvidevajo predpisi in stroka.
Na najbolj ustrezno traso za izgradnjo avtoceste smo opozorili, ko je bil dan v javno obravnavo lokacijski načrt. Zahtevali smo ponovno glasovanje o omenjeni trasi. Na žalost nismo dobili zadostne podpore (9 članov je bilo proti omenjeni trasi, 3 za in 11 vzdržanih). Iz skupščinskega gradiva št. 30, z dne 17. 11. 1994 je razvidno zavzemanje posameznikov za omenjeno traso. Po enem letu ugotavljajo stvari, na katere so prenekateri opozarjali že pred sprejemom trase. Naj jih navedem samo nekaj: avtocesta nam je vsiljena, nezaželena, omejuje urbanistični razvoj, posega v področja, ki so bila v občini predvidena za kmetijsko, športno in rekreativno dejavnost; povozi nam nekaj odličnih lokacij, ki bi obogatile zunanjost in ponudbo občine Domžale. Skoraj v celoti poteka po izjemno kvalitetnih zemljiščih in tudi preko vodozbirnega območja podtalnice. Odločitev je bila preuranjena in slabo premišljena. Pustila bo velike negativne posledice, ki jih bodo čutili tudi naši zanamci. Od skupaj 200 pripomb na ome-
njeni trasi je bilo upoštevanih samo šest. V primeru upoštevanja vseh bi bila to najverjetneje najdražja varianta od predlaganih devetih. Začr-tanost trase je bila določena že pred več leti. Njen sprejem je bil pogojevan z izgradnjo regionalne ceste M-10. Zadnje informacije govorijo, da je vlada izgradnjo štiri pasovnice Trzin-Depala vas umaknila iz programa financiranja.
Pripravljalec dokumentacije za izgradnjo avtoceste je bil dolžan narediti tudi posnetek ničnega stanja v smislu vplivov na okolje za odsek Šentjakob-Blagovica. Rezultati naj bi služili načrtovalcem za predvidene ukrepe za zaščito, kot so: hrup, izpuh plinov in onesnaženosti tal. Zanimiva je bila razprava pri podajanju rezultatov opravljane naloge. Nalogo je izvedel Inštitut Jožef Štefan, kot vse tovrstne naloge dosedaj. Po izjavi predstavnika zelenih, druge pooblaščene institucije preprosto ne dobijo mesta na natečaju za razpis. Iz povedanega je bilo razvidno, da rezultati ne prekoračujejo predpisanih vrednosti in tudi v primeru izgradnje avtoceste ne bi smelo prihajati do njih. Dodatni ukrepi, kot so: uvedba ab-sorbcijskega asfalta (komisija za izgradnjo avtoceste je dala pripombo, toda ni bila upoštevana), omejitev hitrosti, omejevanje gostote prometa tovornih vozil, pravilna zasaditev dreves in grmovja. Kaj pa, če bodo kljub upoštevanju vseh elementov varovanja vrednosti meritev po izgradnji avtoceste prekoračene? Izvajalci naloge so
nas obvestili, da so delali pod pritiskom in imeli na voljo premalo časa. V primeru meritev v času enega leta bi bile vrednosti meritev drugačne (zimski čas, kurjenje, itd.). Vprašanje so tudi merilna mesta, kdaj, kje, koliko. Zanimivo je tudi to, da naročnika in plačnika naloge na obravnavi sploh ni bilo. Vse to pušča v nas občutek negotovosti, ogoljufanosti in ponovnega nezaupanja v državo.
Sežigalnica posebnih odpadkov je podoben primer (vse bi radi kar na hitro, potem pa ugotavljamo, kako smo ga polomili). Stališče naše stranke ie, da sežigalnica s tako predvideno kapaciteto ne sodi v urbano sredino, še posebno ne v času, ko država še nima zadostnih tovrstnih predpisov. Predlagali smo izgradnjo skupne sežigalnice, z drugimi »proizvajalci« tovrstnih odpadkov na lokaciji, primerni za to. Predvidena kapaciteta 1.200 ton na leto bi omogočala sežig tudi drugim. Za potrebe Heli-osa bi zadostovala sežigalnica z zmogljivostjo 600 ton na leto. Trudili se bomo, da bodo pri omenjenem projektu upoštevani vsi veljavni normativi, ki so v razvitem svetu. Naša zakonodaja teh predpisov na žalost še nima. Meritve izpuhov mora opravljati neodvisna, za to pooblaščena institucija.
Na druga področja smo opozorili pri sprejemanju proračuna, in sicer: pri povečanju sredstev na socialni sferi (pomoč ostarelim), sredstva za učbenike, za odstranitev arhitektonskih ovir za invalide. Pravico do
nadaljnjega izobraževanja naj imajo tudi otroci iz socialno šibkejših družin - sprejet amandma za tovrstne štipendije in ne samo za bolj nadarjene. Posebno skrb je potrebno posvetiti pri spodbujanju mladih.
Tudi skrb za starejšo populacijo je prisotna (vključevanje le teh v skupine, ki so dejavne in omogočajo združevanje). Kultura in šport sta pomembna za vsako občino. Vendar občina s svojim proračunom le s težavo pokriva tovrstne vrzeli. Država je v hlastanju po denarju pozabila na množično kulturo.
V stranki posvečamo veliko pozornost problemom občanov, njihovim vprašanjem, pobudam in zahtevam. Te skušamo realizirati na sejah' občinskega sveta pod točko vprašanja, pobude in predlogi članov sveta. Pobude, predloge, vprašanja lahko občani izražajo med uradnimi urami, to je vsak torek med 18. in 19. uro na sedežu stranke Ljubljanska 70, I. nadstropje, ali po telefonu med uradnimi urami na št.: 061/721-359. Lahko pa tudi zunaj uradnih ur, tako da pustijo pisne zahteve v nabiralniku pred vhodom v pisarno.
Lotili smo se tudi ustanavljanja krajevnih odborov. Zavedamo se, da je pravočasna in dobra informiranost velikokrat odločilen dejavnik. V pripravi imamo tudi ustanovitev kiuba podjetnikov. Ustanovitev bo 14. 12. 1995 v dvorani na Viru. Poleg ustanovitve kluba bo tudi nekaj kulturnih točk, g. Janez lanša in dr. Miha Breic pa bosta orisala nekaj vidikov na temo: Slovenija pravna, demokratična in socialno pravična država. Vabimo vse, ki jih tovrstna problematika zanima, da se nam pridružijo.
Sicer pa v okviru odbora že nekaj časa dobro deluje tudi mladinska organizacija, ustanovljen pa imamo tudi odbor socialdemokra-tinj.
Načrti so veliki. Dokončati začeto in se aktivno vključevati na druga področja, ki so vitalnega pomena za našo občino. Izboljšati informiranost, prisluhniti problemom in storiti čimveč v dobro občanov na temelju socialne pravičnosti.
Naj na koncu omenim še dobro
sodelovanje z drugimi strankami
slovenske pomladi. Še tako dober
predlog brez zadostne podpore ne
pomeni veliko. „ Predsednik
odbora SDSS Domžale
ROMAN KURMANŠEK
Jurček bo potoval...
Na zadnjem zasedanju sveta Občine Domžale je poslanska skupina SLS predlagala, da se glasuje o ogledu ene evropske sežigalnice. Obravnavali smo predlog zazidalnega načrta Vir-Količevo, kjer naj bi postavili tudi sežigalnico za potrebe Heliosa.
Sam predlagatelj zazidalca, občinska uprava z županjo na čelu nas ni prepričala, da bi mirno dvignili ročice za postavitev sežigalnice, je dobil podporo enega glasu večine.
Odgovorna drža ni v tem, da se mirno skrije za stroko ali pa se avtomatično zavrne problem. Odgovorno ravnanje je povezano s spoznanji, do katerih pa se je potrebno priboriti.
Sežigalnica DA, sežigalnica NE, KJE, o tem se bomo svetniki SLS odločali po ogledu sežigalnic, ki obratujejo, in po razgovorih z odgovornimi v Heliosu in krajevnih skupnostih. ,
Vsekakor pa bi investitor sežigalnice že danes moral vzeti v zakup določeno rento. Ta bi lahko dobila obliko zimskega bazena - pri sežigalnici nastane veliko toplote. ZAKAJ se ne bi Heliosovci ukvarjali malo s turizmom?
Za SLS JURIJ BERLOT
Predstavitev knjige »Vmesni čas« dr. Mihe Brejca in knjige »7 let
pozneje« Janeza Janše, Ivana Borštnerja in Davida Tasiča
v Kulturnem domu v Mengšu
Knjigo »Vmesni čas« je dr. Brejc napisat v treh poletnih mesecih 1994. S knjigo in dokumenti v njej je želel prispevati k objektivnosti opisa razmer v času, ki ga knjiga obravnava. Kot vsaka avtorska knjiga, je tudi ta subjektivna, toda podprta z dokumenti. Njega in njegovo družino so zaradi njegovega doslednega delovanja kot predstojnika Varnostno informativne službe preganjali in mu grozili ter ga na koncu tudi odstavili. Meni, da mehanizmi stare oblasti še vedno delujejo. Prava demokracija bo zaživela šele, ko se ljudje ne bodo bali ali pomišljali priti na tako predstavitev in si upali javno povedati svoje mnenje.
Dr. Brejc meni, da je vedno več represije. Sedanja vlada skuša uzakoniti posebne metode in sredstva prisluškovanja, ki neposredno posegajo v človekovo zasebnost in so celo protiustavna. Zakon, če bo sprejet, dovoljuje tako represijo kot pred letom 1990. Pokazal je dokumentacijo, ki dokazuje nelegalno nabavo specialnih sredstev v MNZ v letu 1994. To pomeni nezakonitost in nespoštovanje pravne države. Sodstvo je celo v. prejšnjem režimu še nekako funkcioniralo. Sedaj pa nič več. Morda je vzrok za to lastninjenje. Odgovornost nosi vlada, njen predsednik dr. Drnovšek in ministri. Vse skupaj je neverjetno in nezaslišano!
Odnosov z Italijo in Hrvaško ne rešujejo. S Hrvaško bo zelo težko urejati sporne zadeve. Če Italiji prepustimo le eno hišo, bo to primer za druge zahteve (npr. Avstrije). Navedel je primer veleposlanika v Italiji, ki je bil razrešen, potem je ostal, pa dokončno odšel, ne da bi imenovali novega veleposlanika! Dr. Brejc je poudaril brezposelnost,
nelikvidnost in neplačevanje. Vse se lahko zruši; tudi zaradi javnega dolga. Predsednik Kučan je bil proti temu, da se o javnem dolgu javnost pošteno informira. Zakaj prikrivanje in zakaj potem ime javni dolg, če naj o njem javnost ne bi smela biti obveščena?
KAKO VSE TO SPREMENITI? Ljudje ne berejo, ne spremljajo pazljivo medijev in ne razmišljajo dovolj. Slovenci so delavni in jim za to preprosto zmanjka časa. Toda politično osveščanje in politično delovanje proti napakam oblasti je nujno! Problem je v elementarnem in moralnem spoštovanju temeljnih vrednot evropske civilizacije. SDSS misli o stvareh govoriti jasno, to, kar misli, in obljubljati samo tisto, kar v resnici tudi lahko stori. Položaj se vseeno spreminja v korist doslednih in poštenih. Dokaz so rezultati lokalnih volitev. VOLITVE konec 1996 leta pa bodo izredno pomembne, ker bodo za daljše obdobje postavile temelje sistema. Odločali in »krivi« bodo samo volivci in nihče drug. Še najbolj pa bodo »krivi« tisti, ki ne bodo šli volit. Potrebno je sprejeti odločitev in voliti. Čas volitev bo zelo grd. SDSS ne bo blatila in ne nasedala provokacijam. SDSS računa na ljudi, ki bodo znali sami pravilno odločati.
V knjigi je dovolj dokumentiranih dokazov o nepravilnostih. Pravna država ne deluje, ljudje pa knjig ne berejo. Stara oblast, ponovno na oblasti, skuša s prikrivanjem, onemogočanjem sodišč in proceduralnim zapletanjem prikriti nezakonitosti in kraje. Pomembno je spoznanje, da tako, dolgoročno, še nihče ni uspel! Zagotovo bo nekoč prišlo do prave demokracije, ko bodo ljudje lahko povedali svoje
mnenje in zahtevali ter tudi dobili pravi odgovor. Politične orientacije kljub krivicam zdaj še ni. Ne bi smeli govoriti, da se nič ne da storiti. Samo se nič ne zgodi.
V drugem delu je dr. Brejc zelo pozorno odgovarjal na vprašanja prisotnih. Nekaj duhovitih odgovorov pa je namenil obiskovalcu, ki je Martinovo praznoval že 26. oktobra z očitno preveliko količino popitega, morda tudi dobrega, vina. Prisotni so zaključili predstavitev s pogovorom v predverju dvorane ob pijačah Pivovarne Union.
Predstavitev knjige »7 let pozneje« so začele harmonikarice »Klub ZUPAN« iz Mengša pred polno dvorano obiskovalcev od blizu in daleč. In to kljub dvomom o prihodu g. Janeza Janše, ki je tako rekoč prišel iz bolniške postelje. Žal se zaradi službene zadržanosti (odpotovati je moral v Kuala Lum-pur) predstavitve ni mogel udeležiti g. Franci Zavrl, četrti član znamenite četverice JBTZ. Uvodoma sta začela predstavitev Ivan Borštner in David Tasič. C. Borštner je povedal, da so knjigo napisali zaradi spomina na ljudi, ki so pri tem sodelovali. To pa niso bili le oni in odbor, pač pa predvsem več stoti-soče Slovencev. Z izdajo knjige želijo preprečiti namero nekaterih, ki hočejo proces proti četverici izbrisati iz zgodovine in poleg tega še prepričati javnost o svoji aktivni udeležbi in podpori Slovenske pomladi. G. Borštner je navedel žalostno dejstvo, da so se vsi slovenski generali v bivši vojski v usodnih trenutkih za Slovence odločili za ideologijo in ne za narod. Mnogo ponudb so vzvišeno in z osebno užaljenostjo zavrnili. Zato je moral nek zastavnik, ki mu ni bilo vseeno, kakšna bo usoda Slovenskega na-
friiiimiiini........iiiiHimnin................................
Tomaž Štebe predstavlja goste
roda, seznaniti z vsebino, zanj spornega vojaškega dokumenta, novinarje in s tem' javnost. David Tasič je menil, da sedem let pozneje, še vedno ni zadoščeno pravici - da se izve vsa resnica. Četverica pozna okoliščine. Parlamentarna komisija pa se trudi pridobiti dokumentacijo in ugotoviti resnico, kdo je ves čas procesa pred vojaškim sodiščem stal v ozadju.
G. Janez Janša je izrazil veselje nad prepolno dvorano, kar je dokaz, da Slovenska pomlad iz leta 1988 še vedno živi med ljudmi. Ob aretaciji niso vedeli nič o raznih ozadjih. Tudi v zaporu so bili popolnoma izolirani po pravih boljševističnih metodah, tako da niso niti vedeli, kdo vse je zaprt. Tudi ko so odsedeli kazen, niso poznali resnice o procesu in njegovem ozadju. Slika pa je danes več ali manj jasna. Ko je padel Berlinski zid, ni bilo več diieme o skorajšnjem koncu komunističnih režimov. Potrebno je bilo le poiskati pot mehkega pre-
hoda, ki bi omogočila obdržati vso staro oblast. Dileme med bivšimi YU oblastniki ni bilo: ohraniti se mora Jugoslavija in enopartijski sistem. Bili so tudi spori znotraj režima. Predvsem zaradi nenormalno visoke obremenjenosti Slovenije. Take razmere so pripeljale leta 1988 do kompromisa med BG in LJ, da se nekoliko popusti z izčrpavanjem Slovenije in se hkrati uvede več represije. In začeli so iskati mednarodno sprejemljiv razlog za začetek preganjanja najbolj glasnih. In našli so ga pri odtujitvi vojaškega dokumenta. Žalostno je, da smo potrebovali sedem let za pridobitev vse dokumentacije. Večina je objavljena v knjigi, kar ji daje danes prav poseben pomen, predvsem zaradi tistih, ki govorijo, kaj vse so naredili za samostojnost Slovenije. Enemu od njih, g. Kreftu, je celo ušel naslednji staveK: »Ali smo se za to borili, ko smo stali na Roški!«. G. Janša meni, da so celo lahko bili tam, toda s posebnimi,
službenimi nalogami. Slovenska javnost zasluži, da izve resnico o teh dogodkih. Slovenija se je osvobodila in bi lahko kot zrel narod zaključili, da se očisti z nasprotji in dogodki izpred sedmih let. To je normalno v normalni družbi. Pri nas pa se začenjajo pojavljati trditve, da so tisti, ki so zapirali, ravnali pravilno in po zakonih. Računa pa se na pozabljivost o za-kulisju dogajanja in namerah tedanjega režima za discipliniranjem z represijo, zapiranjem in likvidacijami, kar dokazuje vojaški dokument. Najbolj odgovorni iz tistega časa, ki imajo najbolj odgovorne položaje tudi danes, pa se sprenevedajo, da o tem niso nič vedeli in da je bila to rutinska policijsko-ar-madna zadeva.
Po uvodnih besedah so gostje odgovarjali na vprašanja in polemizirali z obiskovalci. Navajam nekaj najbolj zanimivih izjav. David Tasič se sramuje današnje Mladine. Žal mu je, da je s to revijo, kjer je bil notranjepolitični urednik, kdaj-koli sodeloval. Madež Mladine je, da se ne more znebiti takega urednika, ki je vsaj leta 1988 zanesljivo sodeloval z UDBO. Od tod izvira tudi današnja naklonjenost časopisa Mladina do teh (beograjskih) krogov. Zavedati se moramo, da je tovariš Vasiljevič, glavni zasliševa-lec, specialist za dezinformacije. Janez Janša je povedal, da je tam, od ekipe izpred sedmih let, le še urednik Botteri, ki pa vseeno ni glavni razlog za vse to dogajanje. Mladina je tudi eden prvih primerov divje privatizacije. O javnem (TV) soočanju je g. Janša menil, da je to temeljno načelo demokracije. V pravi demokraciji se politiki ne morejo izogniti ali celo izogibati javnemu soočenju (izmenjavi argumentov) s politično drugače mislečimi, ker so takoj politično mrtvi. Problem demokracije pri nas je pluralizem medijev. Še večji problem pa je trhla morala. Miselni in življenjski vzorci se ne dajo na hitro spremeniti. Za to je potreben čas večjih generacij. Glavni problem je, da nimamo smeri, da ne vemo kam gremo, kje bomo čez nekaj let. Zato je naslednje leto tako zelo pomembno. Če ne pride do pravih sprememb, bo kritično za to državo.
Predstavitvi je organiziral občinski odbor socialdemokratske stranke Mengeš v sodelovanju z OO SDSS Domžale in Kamnik.
TOMAŽ ŠTEBE
Domžale
/lamnik
ŠTIPENDIJSKI SKLAD
Podeljene prve
štipendije Občine Domžale
Ena izmed volilnih »obljub«, ki smo jih pred volitvami lahko brali v programu sedanje županje Cvete Zalokar Oražem, je bila tudi pomoč nadarjenim dijakom in študentom ter zagotavljanje štipendij za poklice, ki jih v občini Domžale primanjkuje. Tako se je na predlog županje v Proračunu občine Domžale za leto 1995 oblikoval štipendijski sklad, iz katerega so bile za šolsko leto 1995/96 že podeljene prve štipendije.
Na osnovi razpisa, katerega drugi del še ni zaključen, saj je mogoče vloge za pridobitev štipendij vložiti do 1. decembra 1995, je posebna komisija izmed prispelih vlog izbrala 17 štipendistov, za katere je bil pripravljen slovesen podpis po-
godb o štipendiranju, štirje kandidati pa bodo prejeli enkratne štipendije za študij na drugih univerzah v tujini oz. štipendije za študijska izpopolnjevanja.
Županja je v svojem uvodnem govoru izrazila svoje veselje nad slovesnostjo in poudarila, da je prepričana, da za ljudi, kot so štipendisti Občine Domžale, ki vsi po vrsti ob odličnih in pravdobrih ocenah dosegajo uspehe tudi na znanstvenih, športnih, kulturnih, društvenih področjih, ne bo težav pri zaposlovanju. Stipendisti in njihovi starši so bili pripravljenosti občine, da jim njihovo pot do znanja olajša s štipendijami, zelo veseli. Obljubili so, da bodo tudi v prihodnje skušali ostati prizadevni dijaki in študentje,
OBČINSKA ODBORA LDS MENGEŠ IN DOMŽALE
Vas vabita na javni pogovor z ministrom za šolstvo in šport
dr. SLAVKOM GABROM
V ČETRTEK, 30. 11. 1995, OB 19.00 URI V KULTURNEM DOMU MENGEŠ
Tema pogovora bo: »Nova šolska zakonodaja in aktualna problematika šolstva«.
Govorilne ure
Kot že veste, se vsako sredo od 15. do 16. ure po predhodni
najavi v Uradu županje lahko o svojih predlogih, problemih, zahtevah pa tudi pobudah pogovorite z županjo Cveto Zalokar Oražem. Kolikor menite, da bi vam lahko pomagala, pokličite 721-321!
Obisk iz Zenice
Med predstavitvijo Bosne ii; Hercegovine v Ljubljani je tudi našo občino obiskala ena izmed delegacij iz te republike; zanimala se je zlasti za možnosti sodelovanja pri obnovi in razvoju nekdanjega železarskega središča Zenice.
Cveta Zalokar Oražem, županja občine Domžale, je s sodelavci sprejela strokovno skupino mesta Zenica, ki pripravlja strategijo obnove in razvoja tega mesta. V delegaciji so bili strokovnjaki s posameznih področij; zanimalo jih je vse od razvoja in možnosti sodelovanja domžalskega gospodarstva pri obnovi in razvoju Zenice kakor tudi organiziranost občinske uprave in informacijskega sistema. Nekateri izmed njih so v Domžalah že bili pred leti in jih je zelo zanimalo, kako smo dokončali nekatere projekte, ki smo jih pred leti začenjali. Tako je bil v centru zanimanja razvoj Obrtnoin-dustrijske cone Trzin, ki so si jo tudi ogledali.
V strokovno študijski skupini je bil poleg predstavnikov lokalne samouprave Zenice tudi vodja ekspertnega teama, ki izdeluje strategijo obnove in razvoja mesta; na kratko je predstavila sedanji položaj mesta. To si čimprej želi miru in razvoja. Posebej so spregovorili o organizaciji občinske uprave, kjer uvajajo sodoben informacijski sistem, izrazili pa so tudi veliko zanimanje za sodelovanje tako z občino kot posameznimi podjetji in obrtniki. Podali so konkretno pobudo, da se ob posebni priložnosti srečajo z gospodarstveniki naše občine in preverijo možnosti skupnih nastopov tako na območju Slovenije kot na območju Bosne in Hercegovine.
Županja Občine Domžale je izrazila pripravljenost, da občina skupaj z gospodarstveniki prouči možnosti sodelovanja z mestom Zenica, in povabila predstavnike mesta Zenica, da pripravijo konkretne predloge za skupen nastop pri obnovi in razvoju Zenice.
Med štipendisti Občine Domžale je tudi prizadeven študent Jurij Matija KALIŠNIK, ki zaključuje Medicinsko fakulteto.
zvedavi znanstveniki, dobri igralci in pevci ter kulturniki, uspešni športniki, sodelavci v različnih humanitarnih in drugih društvih, ki ob študiju vedno najdejo tudi čas za različne aktivnosti, s katerimi pope-strujejo naš vsak dan ali pa z dosežki opozarjajo na občino, v kateri živijo. Za vse njih so štipendije, kot je rekel eden izmed štipendistov:
pridobitev Stipendije spoštovanje IN ČAST, PA TUDI ODGOVORNOST, KI JO BO SKUŠAL OPRAVIČITI. Županja je obljubila, da bo srečanj štipendistov, ki se naj bi jim iz leta v leto pridruževali novi in novi vzorni dijaki in študentje, več in bo tudi priložnost za predstavitev širši javnosti.
Prvi štipendisti Občine Domžale pa so: Nika Maca Buda, Sabina Cerčar, Maja Gričar, Benjamin Hafner, Jurij Matija Kališnik, Petra Kovač, Klavdija Kranjec, Mirjana Maric, Laura Medved, Lenart Mila-novič, Miloš Rebula, Luka Ukmar in Bojana Vojska; enkratne štipendije za študij na drugih univerzah v tujini in štipendije za študijska izpopolnjevanja pa so prejeli: Anton Česen, Lili Jazbec, Marija Jerina in Margareta Pele.
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA DOMŽALE
Volitve svetov KS prestavljene
Ustavno sodišče Republike Slovenije je sprejelo pobudo za oceno ustavnosti 109. člena Zakona o lokalnih volitvah ter do svoje končne odločitve zadržalo izvrševanje 109. člena Zakona o lokalnih volitvah.
Iz odločitve Ustavnega sodišča (Uradni list štev. 61/95 z dne 26. 10. 1995), da se zadrži izvrševanje 109. člena Zakona o lokalnih volitvah, izhaja namreč, da ni več zakonske podlage za izvedbo katerihkoli opravil v zvezi z volitvami v svete krajevnih skupnosti, kajti ta člen se glasi:
»Za volitve članov svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za volitve v občinski svet v občini kot eni volilni enoti. Volilno pravico imajo volilci s stalnim prebivališčem v krajevni, vaški oziroma četrtni skupnosti.«
Zato je Občinska volilna komisija občine Domžale ga. Cveti Zalokar Oražem, županji občine Domžale, posredovala predlog, da v občini Domžale ustavimo izvajanje volilnih opravil v zvezi z volitvami v svete krajevnih skupnosti.
Po končni odločitvi Ustavnega sodišča RS o ustavnosti in zakonitosti 109. člena Zakona o lokalnih volitvah, bo razvidno, ali bomo volitve svetov KS lahko izvedli po tem zakonu.
Na osnovi predloga Občinske volilne komisije občine Domžale je županja 26. 10. 1995 izdala SKLEP, O USTAVITVI POSTOPKOV ZA IZVEDBO VOLITEV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI DOMŽALE v naslednjem besedilu:
Do končne odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o ustavnosti 109. člena Zakona o lokalnih volitvah se ustavijo vsi postopki za izvedbo volitev v svete krajevnih skupnosti na območju občine Domžale, razpisane za dne 10. december 1995.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale, veljati pa začne z dnem sprejema.
URAD ŽUPANJE: TISKOVNA KONFERENCA
Nobenega popuščanja več
Vsakomesečne tiskovne konference so namenjene seznanitvi medijev z življenjem, delom, problemi in uspehi Občine Domžale. Novembrsko tiskovno konferenco je županja Cveta Zalokar Oražem sklicala z namenom, da skupaj s Simonom Mavsarjem, podžupanom, predstavi problematiko s področja cest ter jih hkrati seznani z drugimi dogajanji v občini.
Poleg novinark in novinarjev RADIA Slovenija, DELA, DNEVNIKA, SLOVENCA, DOMŽALSKIH NOVIC, CATV IMPULS, RADIO Kranj se je tokrat tiskovne konference udeležila tudi Andreja Černohorski s POP TV. V uvodu je bilo predstavljenih vseh 13 sklepov, ki jih je v zvezi z AC sprejel Občinski svet, posebej pa je bilo opozorjeno na sedmi sklep, ki zahteva uradno študijo Presoje vplivov na okolje, mnenje o uradno in pravočasno vloženem dodatnem mnenju o ministrovih odgovorih na posredovane pripombe in pisno mnenje o obsegu in namenih spoštovanja sklepov, ki jih je ob izbiri koridorja AC sprejela bivša Skupščina občine. V zvezi z magistralko je bilo povedano, da v proračunu RS ni več sredstev, s katerimi bi pričeli rekonstrukcijo M-10 v štiripasovnico na odcepu Črnuče Trzin, čeprav je občina zagotovila vse »papirje«. Kot vse kaže, pa denarja tudi v Proračunu RS 1996 za ta namen ne bo. Če pa ne bo štiripasovnice pred gradnjo AC, potem tudi AC ne bo, je povedal Simon Mavsar, ki je dejal, da bo rekonstrukcija magistralne ceste skozi Dob končana 20. novembra 1995.
Posebna skrb je bila namenjena zaporam na severni obvoznici in v Podgorici, o katerih občina sploh ni bila obveščena, čeprav predvidevamo, da se vsakodnevno na relaciji Domžale-Ljubljana vozi več kot 10.000 ljudi, ki se v kolonah namesto 20 minut prejezijo dve uri ali še več. Če bi v tem času začeli še z načrtovano obnovo železniških tirov, potem bi bili praktično brez povezav •z Ljubljano. »Vse to je pritisk na čimprejšnji sprejem odločitve o AC, sta poudarila Cveta
Spremembe prostorskih
pi
anov
Ker se na Urad županje vsakodnevno obračajo občani z vprašanji, predlogi in zahtevami po spremembah prostorskih planov, bi vas radi obvestili, da se je v sredo, 15. novembra 1995 na svoji prvi seji sestala Projektna skupina za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana Občine Domžale. Pripravljala bo ustrezno gradivo za sejo Občinskega sveta Občine Domžale za nadaljevanje postopka pri sprejemanju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana Občine Domžale.
V okviru svojega dela bo obravnavala vse dosedanje pripombe, predloge, zahteve in pobude v zvezi s spremembami in dopolnitvami prostorskih dokumentov; teh je več kot 400, med njimi največ individualnih pripomb, ki bodo marsikateremu razrešili njegov stanovanjski problem.
Predvidevamo, da bodo gradivo obravnavali na eni prvih sej Občinskega sveta Občine Domžale v letu 1996.
Zalokar Oražem in Simon Mavsar. Povedala sta, da občina ne bo več razumevajoča do nepripravljenosti pristojnih državnih organov, da s sodelovanjem poiščemo najustreznejše rešitve. Popuščanja torej ne bo več, če bo potrebno, pa bo občina uporabila radikalne ukrepe. Predstavljene so bile tudi največje komunalne investicije v občini, o katerih bomo več napisali kdaj drugič, novinarjem pa je bila podana tudi informacija o razdeljenih posojilih in ponovnih razpisih le-teh. Ob koncu je bilo predstavljeno tudi PISMO O NAME-
RAH, ki naj bi bilo osnova za sodelovanje vseh štirih občin na področju: sanacije obstoječe deponije komunalnih odpadkov, iskanja lokacije nove deponije in prehoda na sistem ločenega zbiranja odpadkov, javno povabilo za prijavo programov sofinanciranja miklav-ževanja, božičnih in novoletnih prireditev, najavljena pa sta bila tudi začetka dela CENTRA ZA MLADE V OBČINI DOMŽALE ter JAVNE KUHINJE - RAZDELILNO HRANE na Ljubljanski 34/B v Domžalah. Naslednja tiskovna konferenca bo sredi decembra 1995.
KREDITIRANJE
PODROČJE KMETIJSTVA
3 prosilci - 1 vloga nepopolna
sredstva v višini 4,200.000,00 SIT dodeljena 2 prosilcema za nakup kmetijskih strojev
PONOVNO RAZPISANA VSOTA POSOJILA ZNAŠA 41,800.000,00 SIT.
PODROČJE TURIZMA
2 prosilca - obe vlogi popolni
sredstva v višini 9,000.000,00 SIT dodeljena 2 prosilcema za ureditev turističnih apartmajev in sob
PODROČJE OBRTI, PODJETNIŠTVA
53 vlog - 35 vlog ugodno rešenih
sredstva v višini 76,100.000,00 SIT dodeljena 35 prosilcem za naslednje namene:
- nakup računalniške opreme
- nakup raznih strojev (plastika, steklo)
- adaptacija poslovnih prostorov
- nakup avtomobilov za potrebe podjetništva
- nakup avtobusa, tovornjaka
Posojila so bila podeljena podjetjem oz. obrtnikom zlasti z naslednjih področij:
frizerstvo, šiviljstvo, plastika, steklarstvo, izobraževanje, računalništvo.
PONOVNO RAZPISANA VSOTA POSOJILA ZNAŠA 77,900.000,00 SIT.
STANOVANJSKI KREDITI
Sredstva ža kreditiranje gradnje za občane so planirana oz. realizirana v obsegu predvidenega programa. Del sredstev za kreditiranje neprofitne gradnje se po predlogu rebalansa plana prerazporeja za gradnjo oz. nakup neprofitnih stanovanj.
Udeležencem razpisa, na katerega se je javilo 68 prosilcev za stanovanjska posojila občine Domžale, so bila razdeljena posojila v naslednji višini:
- za nakup
stanovanj 12,450.000,00
- za gradnjo 23,160.000,00
- za prenovo 4,400.000,00
- 12 upravičencem
- 34 upravičencem
- 13 upravičencev
ŠTIPENDIJSKI SKLAD
Podeljenih je 11 štipendij za nadarjene učence in študente ter 2 kadrovskiji štipendiji za področje družbene dejavnosti na pedagoški in filozofski fakulteti.
Podeljene so tudi 4 enkratne štipendije za študij na drugih univerzah v tujini oz. štipendije za študijska izpopolnjevanja.
OBJAVLJEN JE TUDI PONOVNI RAZPIS ZA PODELITEV ŠTIPENDIJ - na osnovi vlog bo podeljenih še 6 štipendij za nadarjene učence oz. kadrovske štipendije za področje družbenih dejavnosti na filozofski fakulteti.
Srečanje županov
Župani štirih novih občin na območju nekdanje občine Domžale so se v začetku letošnjega leta zelo pogosto srečevali, saj so se dobivali tedensko, nato pa je bilo teh srečanj čedalje manj. Problemi, povezani predvsem z delitveno bilanco, pa tudi na drugih področjih je še vedno potrebno sesti skupaj, so povzročili, da so se sredi novembra ponovno sestali.
G. Anastazij Živko Burja, župan Občine Lukovice, pridružil pa se mu je tudi podžupan g. Kotnik, g. Janez Per, župan Občine Mengeš in g. Matjaž Kočar, župan Občine Moravče, so najprej prisluhnili predlogu ga. Cvete Zalokar Oražem, županje Občine Domžale, ki je zadeval področje Sklada stavbnih
zemljišč. Skupaj so našli rešitev, ki bo omogočila zaokrožitev nekaterih zemljišč, zlasti pa začetek gradnje nekaterim investitorjem v Obrtno-industrij-ski coni Trzin. Na predlog komisij iz vseh štirih občin, ki pripravljajo potrebne dokumente za delitveno bilanco, so sprejeli posebno izjavo, s katero od pristojnih služb oz. komisij Vlade in Državnega zbora zahtevajo pomoč pri pripravi le-te. Spre- ■ govorili so tudi o PISMU O NAMERAH, s katerim bodo zagotovili skupno sodelovanje pri reševanju problematike odlaganja odpadkov. Župani so sprejeli povabilo, da se udeležijo otvoritve asfaltirane ceste Rova--Rafolče in se dogovorili, da se v kratkem spet dobijo.
NOVICE
IZ MORAVSKE DOLINE
OBČINA MORAVČE
Moravče
Organ
izirana turistična dejavnost tudi v Moravski dolini
Današnja podoba Moravske doline ustreza tisti podobi podeželja, ki za večino mestnih ljudi pomeni mir in domačnost, z rahlim pridihom romantičnosti. Če vstopamo v Moravsko dolino iz katerekoli smeri, domžalske, zagorske ali po
Bešpoti z Limbarske gore ali Mi-lavža, se naključnim popotnikom in tudi domačinom odkriva prekrasen pogled.
Moravčani in ostali prebivalci Moravske doline vseh lepot ob katerih živimo, nismo mogli ali nismo znali ceniti. Daljna in bližnja preteklost, ki je malikovala mestni način življenja in imela zaničujoč odnos do kmečke kulture in podeželja, je pustila svoj pečat na izgubi regionalne identitete tudi v Moravski dolini. Pojem biti Moravčan je imel
Steklina grozi
Lepo jesensko vreme nas vabi v objem gozdov, polj, travnikov, tako za razvedrilo kakor tudi iz čiste potrebe zaradi spravila pridelkov. Pa vendar marsikdaj odhajamo v naravo kar z neprijetnimi občutki, saj ne vemo, kje nas lahko doleti nevarno srečanje s steklino
- okuženo živaljo, predvsem s steklo lisico.
Naj navedem le nekaj primerov, ko je prišlo do srečanja s steklo živaljo kar na domačem dvorišču:
Fajdigova mama je na dvorišču pobila obolelo lisico; na Trznu, na pragu Moravč, je tik ob prometni cesti ležala obolela žival, ki jo je kasneje ustrelil lovec g. G. F.; ob nekdanjem mlinu pri Luku so pobili kar nekaj obolelih lisic, ki so v hudih mukah čakale na svoj žalostni konec. V Drtiji se je zatekla lisica na dvorišče in se spopadla z domačim psom. Lisico so pokončali, zaradi varnosti pa tudi skrbnega čuvaja. V Podbrdu je prišla lisica na kmečko dvorišče in kljub vpitju gospodinje mirno odnesla kokoš. Lisica je bila verjetno obolela, saj si drugače težko predstavljamo njeno nenormalno vedenje.
To je le nekaj primerov, najbrž pa jih je še več.
Na osnovni šoli J. Vega ima naše planinsko društvo svojo mladinsko skupino in večkrat popeljemo mlade po planinskih poteh skozi obširne gozdove. Vprašujem se, če je to zaradi steklih živali še varno? Vem, da tveganje vedno obstaja, prav gotovo pa je sedaj večje.
Pred časom so lovci nastavljali vabe s cepivom proti steklini. To je gotovo predstavljalo kar velika finančna sredstva, a kakšen je rezultat? Če se pes sreča z obolelo lisico
- tudi cepljen - ga pokončajo. Vprašujem se, ali je potem cepljenje sploh potrebno?
Na trgu se dobi meso divjačine. Prepričan sem, da je pregledano. Pred uporabo ga skuhamo ali spe-čemo. Naprodaj pa so tudi preka-jene mesnine iz divjačine. Ali je varno le-to uživati brez strahu pred okužbo?
Na izletu se lahko srečamo z okuženo živaljo. Kako naj postopamo v tem primeru?
Vem, da je bilo o teh stvareh že veliko napisanega, vendar pa mislim, da ne bo odveč, če tisti, ki o zadevi prav gotovo vedo veliko več kot ostali občani, tu mislim predvsem na veterinarsko službo in naše lovce, o zastavljenih vprašanjih povedo svoje mnenje.
Mogoče bo kdo dejal, naj otroci pač ne hodijo na izlete. Dobro, toda otroci morajo tudi v šolo, v cerkev in še kam drugam po samotnih poteh, ki vodijo tudi skozi gozd.
MARIJAN GRIL
v vsakdanjem pogovoru, predvsem ostalih prebivalcev domžalske občine, vedno nek zaničujoč in prezirljiv pomen.
Ampak, časi se obračajo v naše dobro. Vse moderne družbe namreč danes doživljajo spremembo vrednot, kar je glavni razlog za spremenjen način življenja: mir, čist zrak, lepa pokrajina, ekološka nedotaknjenost, nepokvarjen izgled krajev, prijazni prebivalci, sprehodi po nedotaknjenih gozdovih ... so stvari, ki se jih v mestih in drugih »obmestnih« mestih ne da doživeti. Dejstvo, da smo bili v prejšnjem sistemu zanemarjeni, se torej danes za nas kaže kot prednost - vas se danes odkriva v vlogi zdravilišča in Moravska dolina je na pravi poti, da s pomočjo turizma postane prav to.
Komisija za razvoj turizma (KRT), ki je začela s svojim delovanjem v oktobru, je bila ustanovljena prav zato, da bo s svojim intenzivnim delom, realnimi načrti ter čimprejšnjimi rezultati, vrnila naši dolini svoj ponos in nov razvojni zagon. Na prvem srečanju KRT so bile najprej podane številne kritike stanja, v katerem se naša dolina trenutno nahaja. Že na prvi pogled je jasno, da so velik problem opustošenja, ki ga z dnevnim kopom peska povzroča domače podjetje Termit, po-
tem je tu neurejena prometna in infomacijska infrastruktura, pa divja odlagališča smeti, slabe avtobusne povezave ob vikendih, nezadovoljivo stanje gostišč,... Po drugi strani pa imamo ogromno neizkoriščenih ali le delno izkoriščenih potencialov, ki bi se jih v bližnji prihodnosti dalo uporabiti v turistične namene: imamo prve kmetije, ki se delno že ukvarjajo s turizmom; eno najbolj aktivnih planinskih društev v Sloveniji; uspešne kolesarje, ki že skrbijo za promocijo Moravske doline; uspešno ribiško društvo; zagnane gasilce; svojo pihalno godbo; veliko pevsko nadarjenih prebivalcev; delno še neodkrite kraške jame; nekaj lepih kulturnih in zgodovinskih spomenikov; zelo znano vikendaško naselje na Javorščici,... in ob vsem tem najlepše možnosti za razvoj in trženje lastne blagovne znamke.
Prednosti za življenje na tem našem moravškem koncu je tako vedno več, vendar pa se je potrebno zavedati, da naravne danosti in zagnanost določenih posameznikov sama po sebi ne bo dala pravih rezultatov, dokler nam ne bo prav vsem jasno, da smo turizem v prvi vrsti ljudje - naša vljudnost, prijaznost in dobrosrčnost so dejavniki, ki bodo pogojevali našo turistično uspešnost.
KRT si je zadala določene cilje in naloge, ki jih bo skušala uresničiti s skrbno pripravljenimi načrti, sodelovanjem domačinov in pomočjo domačin ter zunanjih strokovnjakov - v prvi vrsti pa bo skušala življenje v tej dolini narediti zanimivo, tako za prebivalce same kot za vse naše bodoče obiskovalce - turiste.
Predsednica Komisije za razvoj turizma ALBINA KOVIC
ijski
Demonstrac poskusi in
vsejavanje trav in detelj v obstoječo travno rušo
Kmetijska svetovalna služba ob sodelovanju z zainteresiranimi kmetovalci pripravlja demonstracijske poskuse različnih poljščin. V letošnjem letu je bilo na območju občine Moravče postavljenih več poskusov, in sicer:
- setev novejših hibridov koruze in primerjava s standardnimi hibridi ob isti agrotehniki pridelovanja,
- vplivi gostote posevka na kvaliteto in količino pridelka silažne koruze in koruze za zrnje s hibri-doma MIRNA in BC - 318, in to v treh različnih gostotah,
- učinkovitost novejših ekološko bolj primernih hibridov in ostalih sredstev za varstvo rastlin, in to v različnih kulturah, s tem da se zasleduje tudi njihova škodljivost in morebitne poškodobe posevkov.
Območje je glede klimatskih razmer zelo raznoliko, kar nam narekuje, da še v večji meri izvajamo tovrstne poskuse. Takoj ko se pojavi posamezni hibrid ali nova sorta poljščine, začnemo ugotavljati primernost za pridelavo na posameznih lokacijah. Vse poskuse vrednotimo po enotni metodologiji.
18. septembra letos je bil za kmetovalce organiziran ogled demonstracijskih poskusov pod strokovnim vodstvom. To naj bi omogočilo lažji izbor hibridov za prihodnje leto.
Vplivi suše v zadnjih letih, pre-
Vsejavanje trav in detelj v obstoječo travno rušo naj bi bil eden od možnih načinov izboljšanja naših travnikov.
pogosta in nepravilna raba, neprimerno gnojenje, ki ni usklajeno s potrebami kulture in založenostjo tal s hranili, enostransko gnojenje samo z veliko količino dušičnih gnojil, prenizka košnja; to so le nekateri izmed vzrokov, ki vplivajo na izginjanje kvalitetnih vrst in sort detelj in trav iz sestava travne ruše.
VABILO!
Župnija Moravče vabi na miklavževanje,
ki bo v cerkvi Svetega Martina v Moravčah, v nedeljo, 3. decembra 1995, s pričetkom ob 15. uri. Po igrici Oh, ti darovi bodo otroci do šestega leta starosti tudi obdarovani.
Vse to vpliva na slabšo kvaliteto in manjšo količino pridelka travnikov.
Na osnovi potreb posameznih kmetovalcev je bilo v zadnji polovici septembra organizirano vsejavanje trav v obstoječo travno rušo s pomočjo specialne sejalnice HUNTER S. Skupno je bilo dosejanih 7,40 ha travnikov, in sicer pri osmih kmetovalcih.
Tako dosejavanje trav in detelj, kot tudi vse ostale poskuse, izvajamo ob sodelovanju specialne službe Kmetijskega zavoda Ljubljana, finančno pa nam ob izvajanju teh akcij pomaga tudi Občina Moravče s sredstvi občinskega proračuna.
JANEZ OCEPEK
Odkop Drtija pred rekultivacijo (slika levo). Področje po izravnavi in prilagoditvi za strojno obdelavo... (slika v sredini)... in nekaj mesecev kasneje
Je denar tudi razumu vladar?
Hrumeči tovornjaki, ki od jutra do popoldneva neutrudno prevažajo kremenčev pesek iz odkopov do Termita v Drtiji, kjer ga perejo, sušijo, sejejo in pripravljajo za prodajo, povzročajo ne malo nejevolje med občani občine Moravče. Toda hrup je le manjši del vsega, kar nas moti. Tovornjaki negativno vplivajo na promet, ogrožajo varnost pešcev, še zlasti razigranih šolarjev, uničujejo že tako dotrajane asfaltne prevleke na cestah in puščajo blatni nanos, ki v slabem vremenu še dodatno ogroža udeležence v   prometu.   Komurkoli,   ki se
povzpne na eno izmed vzpetin, se pogled ustavi na zevajočih ranah nesaniranih in opuščenih odkopov.
Ob vsem tem se večini, še zlasti ekološko osveščenim, porajajo nešteta vprašanja, širijo se neuradne govorice in ugibanja. Da občanom ni vseeno, kaj se dogaja v njihovi okolici, so dokazali s številnimi vprašanji, ki so jih zastavili na javni razgrnitvi in razpravi o predlogu za dopolnitve k prostorskemu planu do leta 2000. Vprašanja so bila: koliko občanov zaposluje Termit, ali je le-ta saniral že opuščene pe-skokope, ali so izdelani sanacijski
načrti in kakšni so, do katere stopnje je očiščena tehnološka voda, ki vsebuje fenol in kako le-ta vpliva na okolje, vodne vire in življenje v Dr-tijščici. Tisti, ki so zastavili ta vprašanja, nanja niso dobili odgovorov, ker na razpravi ni bil prisoten nihče od predstavnikov Termita.
Prvi korak k razreševanju problematike poslovanja podjetja v občini Moravče je naredil župan, g. Matjaž Kočar, s sklicem sestanka s to edino točko dnevnega reda. Sestanek je bil 24. 10. 1995 in so se ga udeležili predstavniki občine Moravče ter predstavniki podjetja Ter-
mit (g. M. Debelak, g. I. Jurkošek in g. P. Janežič). G. M. Debelak je na sestanku povedal, da se javne razprave o predlogu za dopolnitve k prostorskemu planu niso udeležili, ker nanjo niso bili povabljeni. (Javne razprave se lahko udeležijo vsi zainteresirani!) Povedal je še, da Termit zaposluje približno 130 ljudi iz naše občine, da so zaloge kremenčevega peska pregledane, ugotovljene in potrjene od republiške komisije za ugotavljanje reze-rev rudnin in talnih voda. Znašajo 10 milijonov ton. Samo odkop Hu-dej - Ples zadošča za približno 10
let ob tolikšni porabi kot je sedaj. Glede tehnološke vode, ki kroži po obratu, je razložil, da v njej fenola ni. Jezero pod Stražo je namenjeno usedanju mulja iz čistilne naprave. Župan je predstavnike Termita opozoril na nedokončane sanacije odkopov, na škodo, ki nastaja na komunalnih objektih (ceste, kanalizacija ...) ter jih pozval, da preprečijo odlaganje smeti v odkopih, kajti prostorski plan, v katerem bo ali pa ne bo peskokopov v podjetju Termit, sprejme po strokovni obdelavi občinski svet.
Predstavniki Termita so posredovali podatek, da je v izdelavi načrt za sanacijo odkopa v Drtiji (Z del tega odkopa v izmeri 7 ha je že saniran), da je mogoča ureditev ceste ob Drtijščici za prevoz peska iz peskokopov do Termita. G. M. Debelak je poudaril, da je tudi država zainteresirana, da se peskokopi koristijo še naprej, saj so edini v državi. To trditev je g. župan preveril in ugotovil, da so Odkopi kremenčevega peska še v Puconcih v Prek-murju in v Globokem pri Novem mestu.
Sestanek se je končal z obojestransko obljubo o sodelovanju, obveščanju in skupnem prizadevanju v korist občanom.
Kakšna bo usoda Termita, bo neizogibno pokazala prihodnost!
MAL
Padalsko srečanje na Lijaku pri Novi Gorici
V nedeljo, 22. 10. 1995 je bilo mednarodno srečanje jadralnih padalcev na Lijaku pri Novi Gorici. Srečanje je potekalo v obliki tekmovanja v točnosti pristajanja. Udeležilo se ga je 99 jadralnih padalcev iz Avstrije, Italije, Hrvatske in Slovenije.
Med njimi sta bila tudi padalca iz moravske doline, Simon Urbanija (23) in Andrej Gorjup (28). Lijak je 581 m visok hrib s širokim travnatim in lepo urejenim vzletiščem. Dostop je možen z avtomobilom, nato je še 10 minut hoje do samega vzletišča. Pristanek je bil določen ob magistralni cesti v Livešču. Tu je bila postavljena točka (padalci jo
v svojem žargonu poimenujejo pika), ki je predstavljala cilj pristajanja.
Srečanje je bilo zelo dobro organizirano. Po uradni prijavi udeležbe na srečanju so padalci pohiteli na mesto, kjer jih je čakal organiziran prevoz. Vožnja je trajala dobrih 30 minut, nato je ostalo še 10 minut zmerne hoje do vzletišča. Tudi tu je bilo dobro poskrbljeno, da pri tako množični udeležbi ni prišlo do prekinitev, nepotrebnih zastojev   in   podobnih zapletov.
Pihal je šibak JZ veter, zato ni bilo pričakovati večjega dviganja in jadranja. Po nekajminutnem letenju, parih zavojih levo in desno je sledil pristanek čim bližje »piki« ali še bolje - pristanek v »piko«.
Rezultat naših moravskih padalcev je bil zadovoljiv, in sicer sta pristala na 113 in 117cm razdalje od »pike«.
Ekipno je klub Polet Kamnik, za katerega tekmujeta naša Morav-čana, dosegel peto mesto. Najboljša je bila ekipa domačinov iz kluba Polet Nova Gorica.
Ves čas je v bližini pristajalnega mesta vladalo veselo in dobro razpoloženje. Poskrbljeno je bilo za glasbo, zabavo, prav tako pa so pripravili tudi dober prigrizek za vsakega udeleženca srečanja in tudi za druge, ki so bili tam kot spremljevalci ali so se kakorkoli tu zaustavili. Zelo privlačne so bile tudi nagrade, ki so jih dobili posamezni padalci za dobre dosežke.
Zanimiv je tudi rezultat skoka nekdanjega smučarskega skakalca Francija Petka, ki je dosegel drugo najdaljšo razdaljo od »pike«. Prejel je simbolično nagrado, ki je pomenila spodbudo in pohvalo za ves trud. Rezultat bi pri smučarskih skokih pomenil zelo dober uspeh, pri jadralnem padalstvu pa to lahko
imenujemo varen pristanek, vendar ne najbolj natančen. Ko je bilo tekmovanje zaključeno, smo lahko videli še izredno lepo predstavo padalca iz Aerokluba Ajdovščina, ki je z motornega zmaja skočil s klasičnim padalom z višine 2.500 m. Izredno zanimivo je bilo opazovati tudi jadralne padalce v prostem letenju, ko so izvajali različne letalske manevre in uživali v občutku svobode, prekrasnem pogledu na hiše, gozdove, polja in travnike.
V letošnjem letu je potekalo že kar nekaj podobnih tekmovanj kot je bilo to na Lijaku. Simon in Andrej sta se tekmovanja udeležila tudi na Rahtelu pri Slovenj Gradcu, Ambrožu pod Krvavcem, Lepenatki nad Gornjim gradom. Rezultati "so bili sicer zadovoljivi, vendar pa sama pravita, da se želita še izpopolniti v natančnosti pristajanja, zato se bosta teh tekmovanj tudi redno udeleževala.
POLONA GORJUP
Lukovica
/lamnik
Prostorski plan
Delo pri spremembi prostorskih planov bo potekalo na več problemskih področjih, ki zadevajo naš prostor. Potrebna bo uskladitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana s predlaganimi spremembami in tu gre za zelo širok spekter dejavnosti. Nadalje je potrebna preveritev posameznih segmentov veljavnega plana z novimi družbenimi dogajanji in usmeritvami. Nova občina je nova danost, ki prinaša nove potrebe in nove zahteve. Prav sprememba prostorskega plana pa je tista, ki lahko povzroči in pospeši celostni razvoj občine. Pomembna je konkretizacija ključne infrastrukture, kot je v našem primeru trasa AC sistema, ki bo z Uredbo dokončno potrjena in bo s tem omogočeno jasnejše iskanje prostorskih možnosti, z nastankom novih danosti pa tudi možnost za konkretno delo na prostorski ureditvi. Neke vrste ovira v našem prostoru so elementi republiške infrastrukture, katere bo potrebno uskladiti z našimi potrebami in novimi cestnimi koridorji. Odločiti se bo treba o vprašanju konkretizacije poselitve v našem prostoru in določiti vrste, namene in eskalacijskih možnosti za naselja. Te odločitve bodo morale biti tehtne. Za postavitev temeljnih usmeritev z danih naselij pa so potrebni strokovno delo - pomoč raznih sfer strokovnjakov in pa terenski ogledi in terensko delo. Veliko možnosti za razvoj vidim v turizmu, to pa glede na novo AC povezavo, kot tudi na možnosti in ambicije krajev samih. Posebni poudarek je tu na vodno gospodarskih ureditvah. To je za razvoj turizma in rekreacije ob vodnem zadrževalniku Drtijščica. Nikakor pa ne gre pozabiti tudi
turističnih ambicij drugih krajev, predvsem po obronkih hribov. Veliko možnost gospodarskega napredka pa vidimo predvsem v postavitvi in oblikovanju območij drobnega gospodarstva (obrtne cone). Tu so še skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine. Oboje lahko s pravim načinom gospodarjenja obnovimo, vzdržujemo in tudi ustrezno tržimo. Vse to pa je potrebno predvideti že v prostorskih planih. Potem so tu še iskanja prostorov za deponije odpadkov, pa sanacije kamnolomov, lokacija čistilne naprave in še in še. Tu so sedaj naštete samo nekatere teme, ki jih je potrebno obdelati, tu pa gre še za procedure, postopke, zakonske predpise, načine izvajanja in izvedbe priprave planskih aktov in nato projektov. Vrste in oblike projektov, ter njihovo financiranje in implementiranje.
Pričakovali smo hitrejši in večji odziv s strani krajevnih skupnosti. Žal se kljub dopisom in razglasu ni kaj dosti zganilo. Izjemi sta do sedaj le KS Trojane in KS Blagovica. Obe sta se že in se še obračata na občino, kjer jim poskušamo odgovoriti na vprašanja in jim dati napotke za nadaljne delo. Umestno vprašanje je postavila tajnica KS Trojane, ki je želela formular za vloge sprememb prostorskih planov in pa napotke za delo v povezavo z občino. Reči moramo, da bi bili formularji sicer mogoči v primeru, ko bi šlo za lokacije ali lokacijske informacije, lokacijske probleme. Sprememba prostorskih sestavin pa je po našem mnenju precej širša zadeva in zahteva tudi širše obzorje gledanja. Kar pomeni, da naj bi družbene skupnosti kot tudi občani v primeru, ko gre za spremembo
»Bomo dobrote znali tudi tržiti?«
Ustanovitev odbora sindikata Slovenske kmečke zveze občine Lukovica
V Lukovici pri Domžalah je dne 29. oktobra 1995 bil ustanovni zbor Sindikata Slovenske Kmečke Zveze - Odbor Lukovica. Za predsednika odbora je bil izvoljen gospod Andrej Burja. Predstavljene so bile tudi aktivnosti in naloge odbora med katerimi se bo tudi odbor zavzemal za pravilno odškodnino kmetijskih zemljišč pri gradnji avtoceste na območju Črnega grabna.
Številnim navzočim je bil obrazložen lokacijski načrt za gradnjo avtoceste
skozi območje občine Lukovica. Prisotni so lahko izvedeli s kakšnimi problemi se bodo srečevali za časa gradnje avtoceste skozi njihovo območje, in kje lahko pričakujejo pomoč ob morebitnih zapletih pri izplačevanju odškodnin za odkup zemljišča ali pri izpeljavi celotne preselitve. Župan Občine Lukovica gospod Živko Burja je prisotnim zagotovil vso strokovno pomoč z njegove strani kakor tudi s strani zaposlenih strokovnjakov na sami občini Lukovica.
Za popestritev tega dne so poskrbele kmečke gospodinje in gospodarji. Prve z okusno pripravljenimi kmečkimi dobrotami, drugi pa z dobro kapljico - moštom in sadjevcem.
Izpeljano je bilo tudi ocenjevanje mošta, sadjevca in kmečkega kruha, pri čemer so prvo nagrajeni prejeli lepe praktične nagrade, vse ostale dobrote pa so bile nagrajene z lepo knjigo pisatelja Ivana Sivca »Bog na dopustu«.
Za konec lahko povem, da so bili vsi zadovoljni, tako organizatorji (Sindikat Kmečke Zveze, Slovenska ljudska stranka in Kmečka zveza) kot tisti, čigar dobrote so bile tako dobro sprejete.
Vsi so ob odhodu rekli: »Nasvidenje, pa še kdaj drugič«.
To je bil primer, kako se da združiti prijetno s koristnim v zadovoljstvo vseh.
ŠTEFKA SLAKAN
Spoštovane avtorje člankov za lukovške strani Slamnika prosimo, da svoje članke pošiljajo na uredniški odbor do 14. v mesecu na naslov:
OBČINA LUKOVICA
Lukovica 46 pp 26 61225 Lukovica tel/fax 061-735-119, 735-098, 735-087
Uredniški odbor bo lažje uredil in oblikoval strani, ki so namenjene Občini Lukovica
namembnosti zemljišča, le-to utemeljili s pismeno vlogo in pa mapno kopijo, kjer je razvidna lega parcele. Vloga pa naj opiše problem, namen, smisel in pa cilj prekvalifikacije zemljišča. To pa je samo eden od problemov poteka javne razgrnitve oz. spremembe DDP. Pričakujemo in želimo namreč, da z vlogami, pa naj bodo to s strani KS ali pa posameznikov, pridejo tudi predlogi in pripombe na ostale akterje DDP. Pri tem mislim, da bodo prišli predlogi za določena področja, npr. katera naselja naj bi glede na njihove naravne, etnološke ali druge vidike ščitili, ohranjali v obstoječem videzu, ki ima določene kvalitete in katera naselja naj razvijamo in širimo. Kje naj omogočimo prostore za javno korist in kje ne. Pričakujemo, da bodo podane usmeritve katere lokalne centre je treba razvijati in kako, kje iskati prostor za komunalno infrastrukturo, kako rabiti kmetijski prostor in še in še. Skratka, vloge naj bi bile čim širše in konkretnejše. Jasno je namreč, da vsakdo le pozna svoj kraj in tudi ve kaj bi bilo zanj dobro. Vsi problemi pa se bodo morali nato seveda strokovno pretehtati in argumentirati ter kot pametne primere sprejeti in potrditi. Želimo si sodelovanja tudi ostalih KS; ne pozabimo tudi na razna društva, ki imajo tudi določene potrebe v prostoru (turizem, šport, kultura in seveda vseh občanov).
Le tako bomo lahko prišli do uravnoteženega razvoja in zmanjšanja demografske ogroženosti velike večine rjaših kra-
lev' Predsednik komisije
za spremljanje prostorskega plana MATEJ KOTNIK
Začrtan razvoj Črnega grabna
Črni graben ima pred seboj odprta vrata v boljše in kvalitetnejše pogoje bivanja. Kratkoročne in dolgoročne. Z načrtovanim razvojem in vlaganjem na vseh področjih si bomo počasi vendar pa prav gotovo zagotovili razvoj kakršnega si zaslužimo. Dejstvo je, da si mora nova občina postaviti temelje napredka, kar zahteva izredne napore vseh svetnikov in občinske uprave.
Na »svoje noge« se moramo postaviti povsod - na področju gospodarskih javnih služb, kulture in področju družbenih dejavnosti. Za zagotavljanje vseh dejavnosti na področju javnih služb je občinski svet Občine Lukovica pod predsedstvom g. Cirila Smrkolja, že dne 28. septembra sprejel Odlok o gospodarskih javnih službah, na njegovi podlagi pa še Odlok o dimnikarskih dejavnostih. Kot prvo izmed javnih služb bo dimnikarsko dejavnost na območju Občine Lukovica opravljal domačin, g. Alojzij Tkalec iz Šentvida pri Lukovici, ki so mu svetniki podelili koncesijo za njeno opravljanje na seji, dne 8. novembra. Svetniki so tudi sklenili, da bo občina opravljala druga javna dela tudi neposredno - v okviru režijskega obrata kot notranjeorga-nizacijske enote občinske uprave. S tem je dana zakonska osnova za samostojne korake na pomembnem področju občine.
Tudi na področju razvoja in celostnega urejenja podeželja in vasi (projekt CRPOV) bodo kmalu vidni rezultati. Občina je namreč podala vlogo na javni razpis na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in pridobila za vas Krašnja potrebna sredstva za omenjeni projekt. V kratkem bodo tako pod vodstvom projektnega sveta izdelani projekti in program za celostno podobo vasi Krašnja.
Čaka nas torej veliko dela. Zavedati se moramo nečesa: čeprav naša občina sodi med manjše novonastale občine, je njen obseg dela enak delu večjih občin. Obravnavati je potrebno vse segmente razvoja, prav tako kot drugod - torej ne glede na velikost in število prebivalcev. Poleg tega pa je na vsakem področju treba zagotoviti lastne potenciale in prebroditi težave novonastale lokalne skupnosti. Vse skupaj bo nedvomno lažje po sprejemu skupnega akta o delitveni bilanci skupnega premoženja vseh štirih občin, nastalih na območju nekdanje domžalske občine. Delitev premoženja ni bila nikoli enostavna naloga in vse občine bodo morale pokazati pripravljenost za pravično pravno nasledstvo doslej skupnega premoženja. m. s.
Obeležje človečnosti in sprave
Domači kraj, kako mi spet boš drag. Kako bom ljubil gore razkopane, dokler ne bom pod njimi tih zaspal.
(F. BALANTIČ) Novembrski dnevi s svojo sivo melanholijo umiranja silijo k razmišljanju. O našem življenju in njegovi minljivosti, o smislu našega bivanja, o našem večnem hrepenenju po lepem in dobrem in o večnem presnavljanju in obnavljanju vsega živega. O našem zgodovinskem trenutku, ki generacijam omogoča civilizacijsko in kulturno raven. V koliki meri si kot posameznik in enkratno bitje sam uravnavam tok dejanj, kaj je posledica zgodovinskih gibanj in zmot? Vprašanja brez absolutnih odgovorov. Pogled v tragiko človeških usod vseh časov.
Slovenci se v svoji novi državi soočamo s svojo zgodovino. Razkriva se nam v novih razsežnostih in nam postavlja nova vprašanja. Resnična zgodovina ni nikoli napisana, piše jo življenje vsak dan sproti, za vsa-
»Županove besede so vsem prisotnim segle globoko v dušo.«
kega od nas drugače. Težko je v luči absolutne resnice izmeriti vse dogodke, ideologije in neobvladljive posledice.
Človeško dejanje resnice je bilo opravljeno, kot že po tolikih slovenskih krajih, v nedeljo, 19. novembra, tudi na Brdu pri Lukovici. Pred župnijsko cerkvijo na Brdu so postavili kapelico Žalostni materi božji - Materi bolečin, ob njej pa uredili simbolni grob zamolčanih žrtev vojnega in povojnega časa, s slovesno sveto mašo, za pogumno dejanje sprave v župniji Brdo in Zlato Polje. Kapelica z obeležjem zamolčanih žrtev je delo g. Mateja Kotnika, absolventa Fakultete za arhitekturo z Brega v Imovici in pod-
župana novonastale lukovške občine. Estetski poduhovljeni spomenik je skladno dopolnilo cerkvi in božji njivi okrog nje.
Bistveno sporočilo kapelice z obeležjem izraža napis: Materi bolečin. Bolečine vseh mater so enake. Največjo izraža z umirjenim dostojanstvom Michelangelova Pi-eta in v uporni zahtevi pravice do groba grška Antigona. Smrt izenačuje. Smrt pa je lahko tudi veličastna in smiselna. Taka je smrt za domovino. In tudi vsi ti fantje in možje so bili slovenski sinovi, vseh 79 je umrlo za domovino. Življenje jim je vzela nerazumljiva usodnost v času neobvladljive svetovne morije. In civilizacijska pravica osnovne etike se mora izpolniti. Zaradi Antigone. Zaradi tolikih slovenskih mater. Zaradi nas samih in naše preizkušnje obvladati svojo zgodovino. Zaradi novega začetka v svoji državi.
Slovesnost je bila zbrana, sporočilna. Znova obujena bolečina vseh prizadetih se je pretočila v odpuščanje in zahvalo, ki naj bo zgled našim zanamcem, kot je poudaril v svojih besedah tudi župan Občine Lukovica, gospod Anastazij Živko Burja. V tem smislu so zvenele tudi globoke misli vseh prisotnih župnikov. Žalostinke cerkvenega zbora so požlahtnile »pogreb«, državna himna je sprejela umrle za svoje sinove. Jaz bom še ostal, ti boš še živel, ker ne more misel spremeniti se v pepel.
(KAJUH) M. S.
Župan je ponosno prerezal trak
Otvoritev
ceste do Vrha nad Krašnjo
Letošnje martinove sobote se bodo vaščani Vrha nad Krašnjo še dolgo časa spominjali ne samo po tem, da je iz mošta nastalo dobro vino, ampak predvsem zato, ker so iz slabo prevozne makadamske poti, sedaj z dolino povezani z asfaltno cesto.
Želja po boljši povezavi z asfaltnimi vasami in dolino je že dolga. Če bi bila cesta zgrajena že prej, verjetno vas ne bo bila demografsko ogrožena. Tako so letos spomladi vaščani Vrha ustanovili gradbeni odbor, ki so ga sestavljali (Urankar Jože, Urankar Janko, Branko Šinkovec in Janko Leveč). S prostovoljnim delom, velikimi lastnimi prispevki in nekaj denarja, ki ga je ostalo iz lanskega proračuna Občine Domžale, so spomladi opravili zemeljska dela. Dela je kvalitetno izdelalo podjetje G. M. d.o.o. iz Kisovca. Tako so utrdili in razširili cesto od Kranjega Brda preko Vrha do meje s kamniško občino, v skupni dolžini 2.300 m. Na kamniški strani so za razliko od bivše domžalske občine že vse ceste asfaltirane.
Jeseni pa je firma Hidrotehnik položila asfalt v dolžini 1800 m od Kranjega Brda bo konca vasi Vrh nad Krašnjo. Ta dela je financirala Občina Lukovica iz proračuna za leto 1995.
V kratkih nagovorih pred otvoritvijo ceste so župan, g. Anastazij Živko Burja, predsednik KS Krašnja g. Peter Avbelj in predsednik gradbenega odbora g. Jože Urankar poudarili pomembnost pridobitve za razvoj vasi, turizma, izletništva in tako upajo tudi za kakšno novo nevesto ali ženina, ki se bo sedaj raje pripeljal do Vrha.
Župan je prerezal trak in predal cesto v uporabo. Po »krstu« ceste z veliko steklenico šampanjca smo bili vsi prisotni povabljeni in pravo Martinovo gostijo v gasilski dom v Krašnjo. Za domače dobrote so poskrbele gospodinje z Vrha nad Krašnjo, za dobro voljo pa zvoki harmonike, ubrano petje in ples.
V. P.
KULTURNO DRUŠTVO LUKOVICA
Tudi na vajah je vselej zabavno
Tudi v Lukovici so kulturniki strnili svoje vrste. Že lani si je skupina KUD Janka Kersnika zagotovila igralski podmladek, ki bo nadaljeval to ljubiteljsko gledališče, ki je v Lukovici že tradicionalno.
Lanskoletni predstavi Modra vrtnica in Županova Micka sta dosegli svoj namen, za urico sta popeljali gledalce stran od vsakodnevnih problemov med humorne gledališke dogodivščine.
Prav tako so v teku tudi letos vaje za dve predstavi, obe pod vodstvom Daniela Po-točana, ki s svojim po-
sluhom za igralce in izrednim prizadevanjem, že vrsto let prispeva k tako uspešnim predstavam. Trije vaški svetniki se nam bodo predstavili tik pred božičnimi prazniki. Mladi pa bodo uprizorili Magnetnega dečka po novem letu.
Zelo pomembno za KUD Janko Kersnik je
tudi to, da vsako leto pridobi nekaj novih članov ali pa takih, ki so nekoč že igrali in se ponovno vračajo na odrske deske.
Hitro pa se bliža leto 1997, ko bo preteklo 100 let od smrti enega naših največjih realistov Janka Kersnika.
T. V.
Srečanje lukovških in moravskih upokojencev
Upokojenci so dejavni in veseli ljudje. Svoje novo življenjsko obdobje hočejo obogatiti s kvaliteto dejavnosti, za katere prej, v času ustvarjanja in skrbi za druge, ni bilo časa. Življenje jih je na vsakem koraku prehitevalo z zahtevami, v dirki za ljubi kruhek.
Kako je jesen življenja lahko dobra in slikovito raznolika kot jesen v naravi, izpričujejo s svojo vitalno modrostno silo tudi lukovški in moravski upokojenci. Redno se družijo in človeško bogatijo, zapojejo in zaplešejo, spoznavajo domovino, izkazujejo se v ročnih spretnostih, planinarijo in kolesarijo. Tako so moravski upokojenci sedli »na kolo za zdravo telo« in prikole-sarili v Lukovico, kjer jih je 19. oktobra 1995 prisrčno sprejel in nagovoril podžupan, g. Matej Kotnik in člani domačega društva upokojencev. Skupaj so nazdravili zdravju in mirni prihodnosti in z najboljšimi željami vsem, »ki v srcu dobro mislijo«. S hvaležnostjo za vsak nov dan. V sproščenem pogovoru in načrtovanju povezovalnih dejavnosti obeh novih občin so povedali marsikaj domiselnega in iskrenega ter pokazali, da so res v srcu ostali mladi. Sedaj ob iztekanju koledarskega leta urejajo bogato bilanco svojega dela ob spoznanju, da niso odrinjeni na rob dogajanj, ampak jih družba potrebuje.
Mladost ima lep obraz, toda starost ima lepo dušo, pravi ljudska modrost. Zato od njih vsi prejemamo, da bomo nekoč lahko dajali takšno lepoto, dar starosti, novega kvalitetnega obdobja. Naš čas pa v iskanju vrednot potrebuje lepoto duše. Pravijo, da je taka starost podobna valičastni katedrali. Potrebno je veliko življenjskega optimizma, in tega starejši ljudje zaradi svojih izkušenj imajo.
Domače društvo upokojencev je letošnjo bogato sezono zaključilo z občnim zborom v petek, 17. novembra. Zadovoljni so ugotovili, da so na svojih številnih izletih po domovini in izven njenih meja spoznali nove lepote. Ob prijetnem in veselem vzdušju so jih pozdravili tudi moravski upokojenci in lukovški župan, g. Anastazij Živko Burja, ki je poudaFil pomembnost njihovega druženja. Na zboru so si ogledali tudi videoposnetke vseh izletov, ki jih vselej pridno ureja njihov član in slikar, g. Drago Jerman.
Vsem upokojencem čestitamo za njihovo življenjsko držo. Želimo Vam veliko lepih in zdravih dni ob (če že ne veliki, pa vsaj) dolgi penziji. Ne nasedajte časopisnim razpravam o medgeneracijskih sporih in poskusih odvzema pridobljenih pravic, izhajajočih iz vašega minulega dela.
Kar imamo, je sad vaših naporov.
M. S.
8
/lamnik
Moravče
godala, ki so imela vedno podmladek; zato jim je položil na srce, da zdržijo še naprej.
Orkestru in poslušalcem je spregovorila tudi Cveta Zalo-kar-Oražem, domžalska županja. Po iskreni čestitki je nadaljevala: »Ponosna sem na vas, saj ste slovenski fenomen: s svojo vztrajnostjo in ljubiteljskim delom dosegate profesionalno raven, ki vam jo priznavajo tako kritiki kot zvesto občinstvo. Ni presenetljivo, da so zapisali, da ste ponosni razpoznavni znak okolja, v katerem delujete. Imeli ste številne na-
SREBRNI JUBILEJ SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMŽALE-KAMNIK
Ponosni razpoznavni znak okolja
Simfonični orkester Domžale - Kamnik je 27. oktobra v domžalski cerkvi pripravil koncert ob 25-letnici delovanja. Pod taktirko Aleksandra Spasića je izvedel Sorkočevičevo Simfonijo št. 7, Quanzov Koncert v c-duru za flavto, orkester in čembalo ter Griegovo simfonično suito Peer Gynt. Članom orkestra so bile podeljene tudi zlate, srebrne in bronaste Gallusove značke.
Izbira domžalske župnijske cerkve za slavnostni koncert se je izkazala za pravšnjo, prav tako repertoar skladb. Občinstvo se je z navdušenim aplavzom odzvalo že na Sorkočevičevo simfonijo, še bolj pa na Quanzov koncert, v katerem je kot solistka nastopila flavtistka Petra Krečan.
Po odmoru je orkester pozdravil Matjaž Repnik, tajnik Zveze kulturnih organizacij Domžale, in med drugim dejal: »Jubileji so priložnost, da se ozremo na prehojeno pot, pot orkestra, ki je bila pestra in plodna; so tudi priložnost, da se vsaj z besedo zahvalimo snovalcem, ustanoviteljem in glasbenikom ter še posebno profesorju Tomažu Habetu, ki je orkester vodil 23 let.«
Zaradi enominutnega aplavza se je Tomaž Habe moral iz gledalca in poslušalca preleviti v govornika: »Vesel sem, da je orkester prišel v tako uspešne dirigentske roke; vesel, da na koncertu srečam tudi nekdanje člane, s katerimi smo vadili v šolah, dvoranah, garažah in še marsikje, samo da bi ga ohranili pri življenju. Orkester je edinstven v Sloveniji in se je poskusil v najrazličnejših zvrsteh. Uspešen pa ne bi mogel biti, če ne bi imel krasne podpore Glasbene šole, ki je neusahljivi vir glasbenikov. Kakovostna raven se je ves čas dvigala, obenem pa so rasle zahteve in merila za ljubiteljske glasbenike: na začetku smo bili presrečni, če je nekaj tonov zvenelo tako, kot bi moralo, danes pa so cilji postavljeni profesionalno visoko.« Povedal je, da so orkestru na začetku očitali elitizem, pa snobovstvo zaradi novoletnih koncertov, a jih je kasneje sprejela vsa Slovenija. Spomnil se je začetkov in gledalcem predstavil člane, ki igrajo v orkestru že od vsega začetka: violinistk Branke Be-čaj in Mirjane Frišek, kontraba-sista Cirila Jermana, Janeza Spreitzerja na tolkalih in fagoti-
stov (ki sta presedlala s klarinetov) Bogdana Šmona in Igorja Ivanetiča. Ob koncu je poudaril, da so duša in temelj orkestra
stope, bogat in pester program; pripravljali novoletne koncerte, grobeljske koncerte z mednarodno   priznanimi solisti,...
Razstava kiparskih
del Mihe Kača
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan je v soboto, 18. novembra 1995, v prostorih Kulturnega društva na Studencu odprlo razstavo kiparskih del Mihe Kača. O umetnikovem delu je na razstavi, ki jo je omogočila občina Domžale, spregovoril dr. Mirko juteršek. Med drugim je dejal, da je Miha Kač v svojem kiparskem snovanju daleč naokoli precej osamljen likovni ustvarjalec, še posebno zato, ker si je izbral sicer privlačno, a zelo zahtevno ustvarjalno pot v že preizkušenem stilu realizma. Ta pa zahteva bolj ali manj dosledno vezanost na model.
V zadnjih letih je Kač kot izrazit »kipar portretist« upodobil številne znane Slovence, največ portretov pa je iz vrst njegovih prijateljev,
zbranih okoli likovne skupine Nova, s katero pogosto razstavlja.
Dušan Lipovec, slikar in likovni kritik, ugotavlja, da Miha Kač, ki ustvarja pretežno v patiniranem mavcu in žgani glini, nadaljuje bogato tradicijo kamniških kiparjev, zato njegovo kiparsko delo zasluži največjo pozornost slovenske kritike in javnosti, saj je prvinsko in napolnjeno z umetniško nadarjenostjo, od katere lahko še veliko pričakujemo v naslednjih letih.
Miha Kač: Pesnik in pisatelj Miran Jarc
Srečanje z Japonsko
»Potovanje na Japonsko je le enkrat v življenju«, »sem lahko slišal od večine, ki sem jim omenil, da nameravam službeno v deželo vzhajajočega sonca. Čeprav vemo o Japonski veliko in je tudi spričo medijskih možnosti, zlasti satelitske televizije, svet postal izjemno majhen, pa so določene predstave vendarle ukoreninjene v ljudeh. Japonska je pač dežela, nekje daleč na Daljnem vzhodu, poznamo jo po njeni izjemni razvitosti, pa tudi kot vojaški velesili in krutosti njenih vojakov med 2. svetovno vojno. Poznamo jo tudi kot deželo, kjer se dogajajo katastrofalni potresi in se zemlja neprestano trese, vendar pa tudi kot državo, ki je prva občutila vse strahote odvržene atomske bombe. Toda, ali je to vse ...
Drhtenje tal nekaj vsakdanjega
Japonska prestolnica Tokio je letos gostila udeležence 16. kongresa svetovnega energetskega sveta. Na kratko to pomeni, da so bili tam vsi, ki kaj pomenijo v največjih energetskih podjetjih, pa tudi predstavniki raznih združenj in vladi in seveda sedma sila. Že na začetku leta so japonski organizatorji po katastrofalnem in za Japonce nepričakovanem potresu v Kobeju s prijaznim pismom obvestili udeležence, da prireditev kljub temu bo. Ko se znajdeš na japonskih tleh, zlasti v največjem mestu Tokiu, ki šteje več kot 12 milijonov prebivalcev, se pravzaprav zaveš, da potresni sunki za to deželo niso nič kaj pretreslji-
vega. Pogosto se namreč tla zatresejo; tako čisto mimogrede in skorajda neopazno, za kar se domačini sploh ne zmenijo ali pa tega niti ne opazijo. Mirnih tal vajeni tujci seveda to takoj začutijo. V hotelski sobi je bilo to občutiti, kot da bi kdo s kladivom iznenada udaril po postelji ali od vrha navzdol po hotelski steni. Le bežen trenutek, potem pa je vse mirno. Ko opazuješ razkošno arhitekturo, zlasti mogočne železnobe-tonske gmote avtocestnega in železniškega omrežja, ki se vijejo vsevprek po mega mestu, tudi do neslutenih višav, si preprosto domišljaš, da se kaj posebnega ne more zgoditi tudi v primeru katastrofalnega potresa. Skratka, da bo vsa ta gradbena gmota vzdržala tudi najhujše sunke.
Japonci poznajo 6 stopenj merjenja potresa. Pripravljeni so nanje in pričakujejo, da tudi v primeru 6 stopnje ne bi bilo uničujočih posledic. Na kaj več pa ne računajo! Kot da bi se skrušeno vdali v usodo in ne pomislijo, da bi se lahko nevidne naravno sile kruto poigrale z njimi. Simpatični japonski vodič, ki je v avtobusu komentiral ogled mesta in širše okolice, je preprosto dejal.: »Tokio je v svoji zgodovini doživel veliko potresov, tudi katastrofalnih, požarov in drugih nesreč. Vendar so mesto obnovili in ljudje so preživeli.« In še eno tipično japonsko! »Ker je bila večina hiš v preteklosti iz lesa, je to pomenilo veliko škode, vendar tudi veliko novega posla.« Kot da je prav možnost poslovnega razcveta tisto, kar poganja ta zmedeni svet in omogoča preživetje.
Za eno vozilo na cesti 7 centimetrov
Mesto Tokio je tako veliko, da ga povezujejo avto ceste. Toda Japonci ne bi bilo Japonci in prefinjeni organizatorji, če ne bi pobirali cestnine. In to vkljub temu, da tudi to pobiranje povzroča neznanske, že kar šokantne zastoje. Ko smo se v soboto proti večeru vračali iz Kama-kure, zgodovinskega mesteca v zaledju Tokia, smo lahko v avtobusu gostje iz vsega sveta občutili, kaj pomeni sodobna civilizacija in super napredek. Vse sili k središču, to je centru, in tako je tudi v Tokiu, čeprav je seveda to mesto neverjetnih razsežnosti. Lahko smo opazovali, da se z vseh koncev valijo trikolonske kače vozil proti središču japonske prestolnice, kar je povzročilo neobvladljive zastoje. Nesrečni voznik avtobusa in vodič, ki je sicer ves dan o Japonski - največkrat upravičeno, govoril v superlativih, sta se v stiski zatekala na manj obljudene ceste, pa zopet nazaj na avtoceste in obratno in porabila za piškavih 20 kilometrov debelih 6 ur vožnje. Udeleženci energetskega kongresa smo nekaj časa tudi glasno negodovali, vendar pa se kmalu vdali v usodo. In tako smo lahko vsak pri sebi podoživljali vodičeve dopoldanske besede, da je na japonskih cestah v toku dneva le desetina vseh njihovih vozil. Če bi se vsa vozila naenkrat pojavila na cestah, bi vsakemu vozilu bilo na voljo le 7 centimetrov. Podatek, ob katerem ti zastane dih, saj spoznaš, da je lahko srhljivo neugodno bivati v deželi, ki s svojo avtomobilsko proizvodnjo obvladuje tako rekoč ves svet. In tako je tudi na domačih cestah, kjer večinoma kraljujejo predvsem osebna vozila visokega kakovostnega razreda. Kot se pač za deželo avtomobilov spodobi! JOŽE SKOK
Še nadaljuje
Mihamaen Garden - tradicionalni japonski vrt v Tokiu, ki je urejen do zadnje podrobnosti.
Poigravanje z urbano urejenostjo 21. stoletja in vodnimi učinki je mogoče opaziti povsod v Tokiu.
Makuhari Tečno Garden - sodobna japonska arhitektura v satelitskem tokijskem mestecu Makuhari
Brez vas bi bili prikrajšani za mnogo lepih, prijetnih in kakovostnih dosežkov. Ponosni smo na delo, odrekanje, uspehe in voljo, s katero premagujete težave.« Povedala je še o pomenu orkestra za kulturno življenje občine, poudarila izjemne zasluge Tomaža Habeta in se glasbenikom zahvalila z darilom.
Nato je Karel Leskovec, predsednik odbora za glasbeno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Domžale, podelil članom orkestra Gallusove značke. Bronaste so za petletno ljubiteljsko udejstvovanje prejeli: Jernej Gnidovec, Petra Krečan, Tomaž Pirnat, Damjan To-mažin, Peter Šala, Luka Einfalt, Peter Starbek, Urša Cerar, Simon Brežan in Ada Holcar. Srebrne so bile podeljene Zdenki Krečan, Cirili Burja, Mateji Orešnik, Poloni Burja in Jani Gregorc, ki je tudi predsednica orkestra. Zlate pa sta za dolgoletno delo prejela Igor Ivanetič in Tone Savnik.
Čestitkam sta se pridružila tudi predstavnik mengeškega pevskega zbora in Božo Mati-čič, predsednik Zveze kulturnih organizacij Kamnik; med drugim je ponovil tudi vizionarske besede Staneta Habeta ob usta-
DOMZALSKI KOMORNI
ZBOR DOMŽALE in zborovodja Karel Leskovec
vabita na
BOŽIČNI KONCERT
v ponedeljek, 25.12.1995 ob 16. uri
v domžalski cerkvi.
novitvi orkestra, ki so se obdržale in dokazovale petindvajset let: »Domžalčani in Kamničani se dolgo nismo mogli dogovoriti za nobeno skupno stvar. Glasba nas je pa združila.« Simfonikom, ki se jih mnogih spominja od otroških let, je zaželel še veliko koncertov in jih povabil, da razveselijo Kamni-čane z novoletnim koncertom.
V drugem delu koncerta je orkester zaigral še Griegovo simfonično suito št. 1 Peer Gynt; zadnji stavek so morali glasbeniki zaradi bučnega aplavza ponoviti.
IGOR LIPOVŠEK
DOMŽALSKI KOMORNI ZBOR POD VODSTVOM G. KARLA LESKOVCA V AMERIKI
Ali poznate Slovenijo in Domžale
Dober mesec je že, odkar smo preko »luže« odleteli v Ameriko, pa vendar se zdi kot, da je to bilo včeraj, kot da smo ravno odšli. Čeprav je letalo na Brniku ob startu imelo nekaj težav, so se uresničile želje naših sorodnikov in ga. županje Cvete Zalokar-Oražem, ki je le te izrazila še s telegramom tik pred odhodom, da srečno prispemo v Ameriko.
Seveda pa v »novi svet« nismo prinesli samo slovenske pesmi. V domžalski občini so nas dodobra oskrbeli s propagandnim gradivom mesta. Tako smo naš kraj lahko predstavili tudi v sliki in besedi.
pismom in priložnostnim darilom, ki smo mu ga izročili skupaj s pozdravi. Ker je bil župan tedaj zadržan, je zahvalo sprejel njegov zastopnik g. Ovaski.
Tako v Ameriki nismo samo kon-certirali, ampak smo bili ludi in predvsem ambasadorji Slovenije, Domžal in ljudi, s pomočjo katerih smo prišli tako daleč. Predvsem slednjim, g. Boštjanu Kocmurju, g. Stanetu Stražarju in županji ge. Cveti Zalokar-Oražem, ge. Emi Po-gačar, g. Krizologu Cimermanu, ge. Darji Gačnik, g. Stanku Šuštar-šiču, pevcem zbora Fantje na vasi iz Clevelanda ter sponzorjem, gre prisrčna zahvala.
Domžalski komorni zbor pred odhodom iz Clevelanda na letališče v Toronto
Marsikateri poslušalec naših koncertov je tako domov odnesel sliko svojega rodnega kraja. Čeprav so izseljenci za nas slišali že dosti prej, je bila to vendar enkratna priložnost, da nas osebno spoznajo in se pozanimajo, kako je v Sloveniji in krajih, iz katerih prihajamo. Vsak koncert je bil poleg srečanja izseljencev z glasbo tudi srečanje s Slovenijo in našimi kraji ter ljudmi. In prav ti trenutki so odtehtali marsikatero formalno predstavitev Domžal med koncertom v Torontu, Hamil-tonu, Ne>v Yorku, VVashingtonu, Steeltonu in Clevelandu. Kjerkoli smo bili, v letalu, na ulici, na ogledih znamenitosti, povsod so nas z veseljem sprejeli in nas radovedno spraševali, od kod smo in kaj počnemo pri njih. Povsem jasno nam je bilo, da večina ne ve, kje je Slovenija. Pogosto so bili prepričani, da je to neka eksotična država, v najboljšem primeru so nas zamenjali za Slovaško. Tako smo se morali kar potruditi in jih poučiti. Še najbolj smo morda poznani v Clevelandu, kjer živi večja slovenska skupnost. Za nas je bilo mesto zanimivo tudi zato, ker je bližnja občina Euclid posestrena z domžalsko občino. Tja smo tudi prišli s posebno in častno nalogo. Euclidski župan g. Lynch je namreč pred kratkim Domžalam poslal 1.000 knjig, kar je lepo dejanje, ki je obogatilo naš knjižni hram. Ga. županja Cveta Zalokar-Oražem se mu je zato zahvalila s posebnim
Sponzorji:
IZSELJENIŠKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU SLOVENSKO-AMERIŠKI SVET SLOVENSKO-KANADSKI SVET OBČINA DOMŽALE SKB LJUBLJANA d.d. KS SLAVKO ŠLANDER GLASILO SLAMNIK LB BANKA DOMŽALE d.d. CENTRALNA   ČISTILNA NAPRAVA DOMŽALE-KAMNIK ŠOU LJUBLJANA KREKOVA DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE d.o.o LESPAL d.o.o KOLIČEVO GOSTINSKO   PODJETJE TROJANE d.o.o EXIDO DOMŽALE OBČINA MENGEŠ OBČINA KAMNIK NAPREDEK DOMŽALE d.d. PRIMSELL d.o.o. NOVA GORICA ŠUBELJ AVTOSERVIS DOMŽALE SINTAL d.o.o
PROGRAM MIRAN PEZDIRC SP. TURNŠE
KOČNA KAMNIK d.d.
METALPROFIL
LB BANKA KAMNIK d.d.
CVETLIČARNA OMERS IVANKA
ARPA d.o.o.
CVETLIČARNA KSENIJA KOS INDUPLATI JARŠE d.o.o. USNJENI IZDELKI GROŠELJ TOKO DOMŽALE G. FRANC AVBELJ KARLOVŠEK d.o.o. DOMŽALE SIM d.o.o. KAMNIK
Domžale
/lamnik
9
65 LET BAJTARSTVA NA VELIKI PLANINI
Sto planinskih pesmi ob jubileju
Na visoko planino nas vodi naša pot, skrbi in težave doma smo vrgli v kot je začetna pesem v zbirki STO PLANINSKIH PESMI, ki jo je ob 65-letnici bajtarstva na Veliki planini založilo Planinsko društvo Bajtar. Ljubitelji planin, med njimi jih je zelo veliko iz naše občine, nadaljujejo tisočletno velikoplaninsko tra-
dicijo in ugotavljajo, da je še pred dobrimi 100 leti planina zunaj pašne sezone samevala, enako planšarske bajte.
Turizem in smučanje sta bila vzrok za prvo preurejeno bajto, ki je obiskovalce sprejela v letu 1930. Pisana druščina ljudi različnih profilov in izobrazbe je do danes zasedla skoraj vse pastirske koče na Veliki, Mali in Cojški planini in
O delu in načrtih DU Vir
Čeprav sedaj že kar nekaj časa niste nič prebrali v Slamniku o delu DU Vir, vam moramo povedati, da nismo zaspali, ampak kar pridno delali. Res je bilo tudi pri našem delu nekaj zatišja v poletnih (sušnih) mesecih, a smo tudi takrat reševali pereče zadeve sproti in v korist naših članov.
Sedaj pa je zopet čas, da vas seznanimo z življenjem našega društva do sedaj in s programom za leto 1996, kot smo to storili že v lanskem letu, čeprav vsi naših prispevkov niste prebrali, kar smo lahko ugotovili po članku v istem časopisu. Zato upam, da boste letos bolj dosledni pri branju in vas vabim, da s svojimi predlogi sodelujete pri delu društva.
Po zelo uspelem Zboru upokojencev Vira, ki smo ga imeli skupaj s proslavo 50-letnice osvoboditve, smo imeli že 7 sej upravnega in nadzornega odbora, sodelovali smo na Srečanjih upokojencev Slovenije in Gorenjske, organizirali tekmovanje upokojenskih klubov balinanja (DU Kamnik, Moravče, Lukovica in Vir), šli na krajše izlete s kolesi ter na izleta na Dolenjsko in Štajersko.
Na žalost moram povedati, da smo letos do sedaj spremili k zadnjemu počitku kar sedem naših članov in počastili njihov spomin z društvenim praporom, a si takih spremstev in zadnjih počastitev želimo čimmanj.
To so le najvidnejše dejavnosti društva, manj vidne pa so reševanje finančnih problemov, sodelovanje z drugimi društvi in ZDUS, iskanje
sponzorjev za naše delo ipd., kar skušamo po najboljših močeh reševati na sejah upr. in nadz. odbora.
Za naslednje leto pripravljamo kar nekaj dejavnosti. Seveda pa moramo za delo najprej pridobiti sredstva. Zato bomo tudi letos pripravili koledarje, nekaj sredstev pa bi radi pridobili s spominskimi žebljički za drog društvenega prapora. Vabimo vse krajane Vira in druge, da nas pri teh prizadevanjih podprejo in vplačajo ceno žebljička v pisarni društva ali pri g. Marici Nahtigal. Cena srebrnega žebljička je 2.000,00, zlatega pa 5.000,00 SIT.
Pripravili smo tudi program izletov in vabimo vse člane društva, da se čim prej prijavijo, na katere izlete bi radi, da jih bomo laže in pravočasno organizirali. Sodelovali bomo na Srečanjih DU Slovenije, če bomo le pravočasno obveščeni o njih, še posebno pa bomo sodelovali z društvi KS Vir in DU v naši bližini, če bodo zato pripravljeni. Radi bi pripravili razstavo ročnih del in kulinarike, saj smo prepričani, da je tega na našem področju zelo veliko.
O vsem tem pa se bomo podrobneje pogovorili na občnem zboru v marcu prihodnje leto. O datumu in dnevnem redu bomo pravočasno obvestili vse naše člane. Zato vabim vse tiste, ki še niste člani DU, da se nam pridružite čim prej, ker bomo le s skupnimi močmi naredili naše življenje lepše in prijetnejše.
Čeprav je še malo zgodaj za čestitke ob novem letu, naj vam vsem zaželim, da bi se vam uresničile vse drobne želje, predvsem pa mirno, zdravo in uspešno leto 1996!
Ob koncu bi se rada zahvalila vsem, ki ste nam pomagali s sredstvi, da smo lahko vsaj delno uresničili naš program, vsem sponzorjem in tistim, ki ste že vplačali žebljičke, izrečem pa grajo tistim, ki nam na naše prošnje in dopise niso niti odgovorili. Hvala tudi članom upravnega in nadzornega odbora KS Vir za razumevanje in sodelovanje ter vsem članom DU Vir.
Za DU Vir BET K A POTOČNIK - predsednica
začela ustvarjati čisto posebno sožitje med pastirji in bajtarji. Ti so pomembni tudi zaradi ohranitve dobršnega dela velikoplaninske arhitekture, pri čemer je največ pomagal arhitekt Vlasto Kopač, čigar načrti so ohranili tisočletno tradicijo kulturnega poslanstva Velike planine.
Prav to tradicijo in poslanstvo pa uspešno uresničuje županstvo bajtarjev in v letu 1989 ustanovljeno PLANINSKO DRUŠTVO BAJTAR, ki ima ob pravi meri občutka za bajtarstvo in planšarstvo tudi svoj znak, prapor, tradicionalne nazive: župan (g. Stane Erjavšek), tajnik, kulturnik, župnik, reševalec, mar-kacist, dimnikar, policaj, program z veliko stare ljudske folklore, veliko družabnosti pa tudi prostovoljnega dela, s katerim so nenazadnje postavili temelje kapele Marije Snežne. Zelo pester je bajtarski koledar, v katerem opozarjajo na tradicionalne prireditve: občni zbor, pastirčkove igre, pustni smu, kreso-vanje, turni smuk, izbor mis dilca, različne ture in pohodi, čiščenje planine. Sezono začenjajo v za-
četku oktobra, ko uradno simbolično s prevzemom lesenega ključa dobijo planino od pastirjev.
Ob 65-letnici so bajtarji izdali planinsko pesmarico z notnim zapisom, ki je najobširnejša doslej in v njej ohranjajo pozabljeno ljudsko izročilo. V njej so zbrane gorniške pesmi s pečatom Velike planine in Grintavcev ter napevi v obliki, ki je dostopna prav vsakomur. Besedila sta zbrala in pripravila Miro Repič, ki je vse note ročno napisal, in France Malešič. Bajtarji so knjižico pospremili z mislijo, da so od Velike planine dobili toliko dobrega in lepega, da ji morajo nekaj vrniti in pesmarica (lahko jo tudi kupite) je darilo planini za 65-let gostoljubja. Pridružimo se ob 65-letnici bajtarstva na Veliki planini v želji Društva, ki jo je zapisal g. Vinko Polič-nik, naj bo vez med vsemi ljubitelji in uporabniki Velike planine še trdnejša, prijaznejša, predvsem pa strpnejša v odnosu do ohranjanja tega bogastva:
Velika planina, osamljen bor
in bajte pastirske me vlečejo gor...
Mladinski informativni center »LUKA«
Mladinski informativni center »Luka« (MIC LUKA) je začel delovati 1. 7. 1994. Ustanovljen je bil z namenom, da omogočimo mladini zbiranje v prostorih, kjer ne bodo točili alkoholnih pijač in ne kadili, kjer se bodo mladi ljudje lahko zbirali, ne da bi za to potrebovali denar. MlC Luka vodijo mladi animatorji. V njem se mladina medsebojno spoznava, izmenjuje mnenja in informacije. Igrajo različne družabne igre (badminton, balinanje, šah, enka...), berejo časopise, revije, predvsem mladinske in poljudnoznanstvene (National Geographic, Gea...). Animatorji pripravijo duhovno misel.
MIC LUKA deluje v prostorih župnijske Karitas Domžale na Ljubljanski 34 (nasproti radia HIT) in je odprt vsak petek, soboto in nedeljo od 19-22 ure za vso mladino.
Za letošnje leto smo pripravili poseben program, ki že teče. Namen programa je združevati mladino in jo preko spoznavanja narave, človeka, umetnosti, dela in humorja navajati k strpnosti, dobrim delom in predvsem ljubezni do bližnjega.
Petkovi večeri so namenjeni spoznavanju narave. Iz živalskega sveta bomo prikazali različne znamenitosti podvodnega življenja, zbirke školjk in izdelke iz njih, posebnosti življenja posameznih živali in njihove značilnosti, prikaz zbirke metuljev; iz rastlinstva: zdravilne rastline, planinsko cvetje, zaščitene rastline, kaj lahko pridelujemo na vrtu, kako pripravimo zdravo hrano. Spoznavali bomo tudi različna dela za dom - priprava pogrinjka, izdelava ikeban, po želji tudi vezenje, pletenje, kvačkanje, barvanje pirhov, obliko-
vanje priročnih predmetov in okraskov iz gline in modelirne mase itd.
Sobotni večeri so namenjeni zabavi, v katero se bodo lahko vključili vsi prisotni. Pripravili bomo večere humorja, na katerih si bodo pripovedovali ali brali šale in humoristične zgodbe, ki jih bodo lahko tudi sami napisali. Oddaje Pokaži, kaj znaš, bodo namenjene tako glasbi in petju kakor tudi različnim skečem. Oddaje bomo snemali in jih nato predvajali, da se bodo izvajalci lahko tudi videli in slišali na ekranu, kar bo vsekakor zanimivo.
Nedeljski večeri so namenjeni predvsem vsem, vrstam umetnosti. To bodo večeri proze in poezije, ki bi naj spodbujale mlade ljudi k pisanju in razmišljanju o človeku in o medsebojnih odnosih v vseh starostnih obdobjih, predvsem pa v mladih letih. O odnosih med dekleti in fanti, o ljubezni, o lepoti. Prikazali bomo lepoto pristnih, poštenih medsebojnih odnosov, da bi po njih zahrepenela mlada srca in jim tako pomagali spoznavati lepoto življenja. Skozi umetnost slikarstva in kiparstva bomo skušali dojeti umetnikovo razmišljanje. Različni umetniki bodo ob svojih umetninah razložili svoja doživljanja. Priredili bomo večere filozofskega razmišljanja na temo Čemu smo na svetu.
Izvedbo programa je finančno podprla, enako kakor tudi že v lanskem letu, občina Domžale, letos pa še tudi ministrstvo za šolstvo in šport. S temi sredstvi smo in še bomo kupili najnujnejšo opremo.
Vse mlade vabimo v Mladinski informativni center Luka vsak petek, soboto in nedeljo od 19-22 «"*• LUKA MIC
Srečanje župnijskih pastoralnih svetov domžalske dekanije v Jaršah
V nedeljo, 5. novembra 1995, se je v jarškem župnišču zbralo peti-nosemdeset ljudi, večina so bili člani župnijskih pastoralnih svetov iz župnij v domžalski dekaniji. Med njimi je bilo navzočih tudi deset duhovnikov. Čeprav je bil povabljen tudi gost srečanja, gospod France Dular, župnik iz Železnikov in hkrati škofijski vodja za župnijske pastoralne svete, se žal zaradi bolezni ni mogel udeležiti.
Namen letošnjega srečanja je bil, da se kot člani župnijskih pastoralnih syetov oziroma ožjih župnijskih sodelavcev seznanimo s problematiko podeljevanja zakramenta svetega krsta, kriteriji za prejem tega zakramenta, cilji priprave staršev na krst otroka in možnostih za skupno pripravo staršev na krst otrok.
Začeli smo s kratko molitvijo v kapeli, sledile so litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Po pozdravu gospoda dekana Vlada Pečnika iz Doba je besedo prevzel gospod Lojze Rajk.
Dejal je, da sta miselnost in življenje današnjega človeka drugačna kot v preteklosti, zato je potrebno, da se tudi vera oznanja drugače.
Spodbudil je člane župnijskih pastoralnih svetov in vse druge navzoče za pomoč pri njihovem delu in oznanjevanju, med drugim tudi pri pripravi staršev na krst otrok v župniji.
Ker se po svetem krstu začne božje, večno, nadnaravno, višje, lepše življenje, je prav, da pripravo na zakrament svetega krsta vzamemo resno, še toliko bolj" pa življenje, ki naj bi ga kot kristjani po krstu živeli.
Po predavanju je sledil krajši odmor; v njem so si prisotni lahko ogledali na novo urejeno okolico župnišča, njegovo notranjost ter poklepetali z novimi in že starimi znanci.
Čakalo nas je delo po skupinah. Vsaka od štirih skupin je izbrala animatorja in zapisnikarja. Pogovor med duhovniki pa se je oblikoval v ločeni skupini.
Najvažnejši del srečanja je bil plenum; v njem je predstavnik vsake skupine poročal o svojem
delu v skupinah. Vsi navzoči so bili tako seznanjeni z našimi pričevanji, ugotovitvami in predlogi.'
Družina naj bi bila prva, kjer bi človek dobil izkustvo, kaj pomeni »biti kristjan«. Molitev in dober zgled staršev je tako v družini kot tudi med bogoslužjem bistvenega pomena za otroke. Biti moramo vedno pozorni na to, kako se vedemo in izražamo v bližini otrok, kajti ti so še posebej dobri opazovalci in posnemovalci odraslih. Družine je potrebno vedno znova seznanjati, kaj se dogaja v verskem življenju župnije in zunaj nje. K temu veliko pripomore verski tisk.
Pomembne so skupne priprave na krst. Bolj pomembno kot trajanje teh skupnih priprav pa je, da se starši zavedo, da je pogovor o tem potreben.
Vera nikoli ne sme biti samo naša osebna stvar. Biti mora občestvena. Prvo in temeljno občestveno življenje pa se najprej začne v naših družinah. Zgled starejših zakoncev je ena najpomembnejših stvarnosti, ki vpliva in oblikuje mlajše zakonce. Zato iskren pogovor.med mlajšimi in starejšimi zakonci veliko pripomore k utrjevanju prijateljskih vezi in vere.
Po duhovnem delu se je srečanje župnijskih pastoralnih svetov domžalske dekanije nadaljevalo s klepetom ob prigrizku in kapljici do-. brega vina iz župnikove kleti. ii<,rii»! V. R. in B. O.
DR. KSENIJA ŠELIH-IVANUŠA
Zasebna ambulanta za ginekologijo in porodništvo
Dr. Šelih Ivanuševo sem v Slamniku že predstavil, ne sicer popolno, ker človek nikoli ne more povedati vsega. Vendar naj povzamem glavne misli. Šelihova je zelo komunikativna, neposredna in kar je zlasti za zdravnika zelo pomembno, zna prisluhniti človeku, in to iz človeških, človečnostnih in strokovnih razlogov. Posebej mi je bilo všeč, da ni hitela s svojimi pacienti, čeprav sva bila domenjena ob določeni uri, kar pomeni, da svojo službo jemlje zelo resno in na tem mestu se ji v imenu žena in žensk prisrčno zahvaljujem.
Dr. Selihova je doma iz Mengša, ima dve hčerki in deluje zelo sveže ter duhovno bogato. Rada ima vse tisto, kar je lepo. S prvim oktobrom je odprla zasebno ambulanto za ginekologijo in porodništvo v Zdravstvenem domu Domžale, Mestni trg 2, Domžale. Imenuje se zelo domiselno KALLISTE, to je grški izraz za NAJLEPŠA.
Gospa doktorica, s tem, ko ste odprli svojo zasebno ambulanto, se je v naših Domžalah spet nekaj premaknilo. Imate pogodbo z ZZZS, imate koncesijo, ki jo je izdalo Ministrstvo za zdravstvo. Ženske prihajajo k vam po enakem sistemu kakor prej, ko še niste bili zasebnica; zanima pa me, kakšne so prednosti vaše zasebne ambulante.
Res je. Ministrstvo za zdravstvo republike Slovenije mi je izdalo koncesijo za opravljanje dejavnosti iz ginekologije in porodništva in z Zavodom za zdravstveno zavarovanje republike Slovenije sem podpisala pogodbo. V praksi to pomeni, da velja za pacientke enak sistem kot prej. Morda je res, da sem se s prehodom na zasebništvo skušala pacientkam še bolj prilagoditi. Za ginekološke dispanzerje po skoraj vsej Sloveniji je značilno, da so zelo zasedeni. Tako se ne moremo izogniti daljšim čakalnim vrstam. Z naročanjem smo uspeli doseči vsaj to, da ženam ni potrebno ure in ure presedeti v naši čakalnici. Tudi z delovnim časom sem se skušala prilagoditi ženam. Tako delam štirikrat na teden popoldne in štirikrat na teden dopoldne, in sicer ponedeljek od 14-18, torek, sreda in četrtek od 8.30-13 in popoldne od 15-18 ter v petek od 8-14. Kot sem že omenila, se morajo žene na pregled predhodno naročiti. Prvi delovni dan v mesecu naročamo za naslednji mesec, na primer prvi delovni dan; januarja se naroči žena za pregled v februarju. Pacientke se naročijo direktno na telefon, ki bo objavljen po 1. 1. 1996.
Kolikor vem, sodelujete tudi s plastičnim kirurgom. Ali lahko poveste kaj o tem?
Sodelujem s plastičnim kirurgom dr. Fabjanom. Dr. Fabjan ima v Kranju sodobno opremljen
sanatorij, kjer opravlja vse lepotne posege (posegi na obrazu: facelifting, operacija nosu in vek..., posegi na telesu: liposuk-cija, operacija visečega trebuha, korekcija dojk ...). V delo v sanatoriju se aktivno vključujem. Tako se je možno v moji ambulanti pogovoriti o vseh lepotnih posegih.
Gospa doktorica, rekli ste, da nudite svojim pacientkam možnost pogovora, posveta in izvršitev lepotnih posegov in ob vsej tej vaši univerzalnosti nas bo vse zanimalo, posebej pa seveda naše bralke SLAMNIKA, zakaj sploh uvedba samoplačniških ambulant.
Zavarovalnica (ZZZS) določa obseg dela v ambulanti. Natančno imam predpisano število storitev, ki jih lahko opravim. Zavarovalnica tudi natančno predpiše število žena, ki jih lahko oskrbi en ginekolog, in to je 6000 do 10.000. Torej na eni strani zavarovalnica zelo omeji, kaj lahko in koliko lahko naredim, na drugi strani pa želi, da 10.000 ženam nudim kvalitetno storitev. Prednost pri pregledih imajo noseče in bolne žene. Tako so nastale dolge čakalne vrste predvsem za redne letne preventivne preglede. Z namenom, da ženam vendarle omogočim pregled in jim ponudim tudi nadstandardne storitve, sem pričela z delom v sa-moplačniški ambulanti. Čakalna doba v samoplačniški ambulanti je največ en teden. Poleg običajnega pregleda ima žena možnost tudi do dodatnih storitev. Ena izmed najpomembnejših dodatnih storitev je ultrazvočna preiskava rodil. Ta je izključno samoplačni-ška, ker zavarovalnica meni, da je nadstandardna. Svetujem jo vsem ženam po 35. letu starosti. Z njo natančno pregledam maternico, sluznico maternice in oba jajčnika. Tako se lahko spremembe odkrijejo še v fazi, ko je običajno terapija uspešna.
Ali se ukvarjate s kakšnim športom oz. kaj je vaš hobi?
V zasebnem življenju sem srečna. Rada imam šport in glasbo. Ukvarjam se z jogo, tekom, rada grem v hribe.
Gospa doktorica, zahvaljujem se vam za pogovor. Želim vam veliko uspeha in Bog z vami.
IVAN KEPIC
Izlet domžalskih skavtov - roverjev in popotnic -v Novo mesto
Skavti smo popotniki, po dobri stari navadi hodimo peš, tokrat pa smo se nekoliko motorizirali in se v Novo mesto odpeljali z avti - in to sami skavti! Ta velik supeh je sad prizadevanja in pridobivanja šoferskega znanja vseh polnoletnih članov. Kakor koli že, skozi gosto temo kratkih jesenskih dni smo se to soboto (po opravljenih domačih dolžnostih) prebili do Kapitlja in tam napadli našega »starega« kaplana Janeza Kvaternika.
Po njegovi veliki gostoljubnosti (seveda s proštovim dovoljenjem smo našli streho nad glavo v učilnici št. 1. Pred spanjem smo si ogledali Kapitelj in cerkev; ker smo zamudili popoldansko pospravljanje rož in zlaganje drv, smo se mogli izkazati malo drugače - pripravili smo sodelovanje pri jutranjem bogoslužju. Za to je bilo potrebno nekaj pevske vaje. Srečali smo se tudi z novomeškimi študenti (ki zelo dobro pojejo). V spalke smo odšli šele naslednje dne. Vsaka nedelja je praznik, ker je tokrat bila zahvalna nedelja, pa še prav posebej. Zato smo si izbrali za duhovno vodilo tega izhoda: bodimo hvaležni, da je božje kraljestvo med nami takrat, ko si ljudje podamo roke med seboj in si pomagamo, takrat ko se skupaj veselimo, ker se odpovemo delu svojega egoizma, da lahko tudi drugi zažive v polnosti, ko povemo to, kar mislimo, da je prav ... in takrat, ko skupaj igramo odbojko. No, od tega zadnjega so nas vse bolele roke, dekleta pa so se uprla, ker se fantje niso več hoteli igrati v mešanih skupinah - egoizem pa tak! Na večerni refleksiji ob bregu Krke smo se z veseljem spominjali znamenitosti mesta, pa dogodkov, ki so nas zbliževali in nagovarjali k osebni rasti. Čudovit zahod in slikovita pokrajina sta nas spremljali na poti domov. Še se bomo vrnili, da preizkusimo Krko in kanuje, če že nič drugega. b. P., E. T.
10
/lamnik
Domžale
DOBER DAN, GOSPA ŠTEFKA BRODAR
Kje so zdaj časi,
ljubica, kje je na vasi lipica
Mi
Gospa Štefka Brodar je na letošnji razstavi v okviru kmečkega praznika ob vrsti ročnih del posebej pokazala tudi pletenje slamnatih kit. Tudi bluza, ki jo nosi na sliki, je njeno delo.
V družbi je izdelovanje ročnih del še prijetnejše. To prav gotovo vedo Štefka Brodar, Kristina Joger, Slavka Mihelčič in Marija Pod-bevšek.
jih je polno okoli prijetne domačije na Zgornji Dobravi. Zlasti pozimi, pravi, je več časa za šivanje. Zašije vse zase, pa za domače, posebno štirje vnuki in pravnučki so spretnih prstov babice zelo veseli. Kar zašije, rada okrasi z vezenjem,, da je izdelek lepši. Uporablja narodne motive, spretni prsti vezejo vzorce s križci in natančne oči, ki jim malce pomagajo očala, sledijo vzorcem, katere
PRVI PREDBOŽIČNI SEJEM
»Ročna dela iz skrinje stare mame«
vredno ogleda, Otvoritev bo popestrila pevska skupina deklet »Sirene« iz Homca.
Pravtako bo v tednu od 20. 12. 1995 do 23. 12. 1995 prvi predbožični sejem gotovo privabil krajane in okoličane, saj se bodo s svojimi izdelki predstavili skoraj vsi podjetniki iz Radomelj in okolice. V okviru sejma pripravljajo še večer risank za otroke, večer božičnih pesmi, večer z ansamblom in še kaj. Za vsakega se bo kaj našlo. Tudi za toplo pijačo in kakšno domačo poslastico bo poskrbljeno.
Turistično društvo vas torej vabi v Radomlje v decembru, ko bodo drugačne, prijetne in praznično obarvane. Na svide-
Iz Radomelj ZLATKA LEVSTEK
so tudi letos lahko občudovali na razstavi. Pred vojno je rada delala »rešeljeje« in še prav dobro se spomni prve razstave po koncu enega izmed tečajev, ko je prvič predstavila svoj izdelek. Od tedaj je bilo veliko razstav, tudi na prvi razstavi ob kmečkem prazniku v Moravčah pred šestnajstimi leti je sodelovala in od tedaj ni nikoli manjkala. Njena ročna dela, med katerimi je veliko prtičkov in prtov, lepih garnitur, bluz in še kaj bi se našlo, so vedno našla veliko gledalcev, ki so z zanimanjem pogledali njene izdelke, v katerih je veliko ur natančnega dela. Njeno življenje je lepo, čeprav ni bilo lahko, saj se spominja trpljenja v internaciji in težkega življenja, ko je s pridnostjo zmogla vse, tudi rediti angora zajčke, da je hči dobila lepo jopo, se nasmehne. V življenju je iskala predvsem svetle plati, saj »dati skoz« tako težko internacijo, kjer ji ni bilo prav nič prihranjenega in ostati tako čila in vesela, ni bilo lahko, a je gospa Štefka to zmogla. Tudi zaradi petja v pevskem zboru, kamor gre na vaje v Moravče včasih kar peš. Pomaga tudi Zvezi borcev, dela v aktivu kmečkih žena in gre rada na izlete, kamor bo hodila, dokler bo zdrava.
Ko se pogovarjava o njenem
domu in Zgornji Dobravi, se gospa Štefka še posebej razgovori. Najraje se ustavi ob stari lipi, zbirališču domačih, kjer s sestro Angelco radi zapojeta: Kje so zdaj časi, ljubica, kje je na vasi lipica, ki jo je sama zložila. Pa še tiste tudi nikoli ne pozabita zapeti: Tam doli za našo vasjo, tri lip'ce zelene cveto. Škoda, ker je petja pod domačo lipo vse manj... Ampak take vasi kot je Zgornja Dobrava, je ni, ponosno pripoveduje, saj se prav v tej prijetni vasici nedaleč od Moravč ohranjajo stari običaji, pri katerih sodeluje vsa vas, ki zna biti vesela. Tako povezani, kot smo mi, jih ni, se smeji moja sogovornica: vedno smo skupaj in si pomagamo, pa naj gre za ohranjanje starih običajev (prodajanje neveste, šranganje, kamelo) ali pa smrt, ko sovaščanom vedno izrečemo besede slovesa.
Veliko dela je vtkanega v prte in prtičke, različne garniture, krila in bluze, slamnate kite, v vsa ročna dela gospe Štefke Brodar, ki si želi miru, zdravja in razumevanja in nikoli ne pozabi povedati, da je ponosna na svoje ljudi, saj so vsi pridni.
Veliko zdravja, gospa Štefka, vse najboljše in naj bo letošnji 19. december prav poseben dan za vas!      VERA VOJSKA
BASKIJA - »EUSKALHERRIA«
Skrivnostna dežela še bolj skrivnostnega jezika
Gospo Štefko Brodar veselje do ročnih del spremlja že od rosne mladosti na Limbarski gori, ko je vsak prosti trenutek ob delu na kmetiji izkoristila za eno izmed ročnih del. To je bil lahko tudi zaslužek, predvsem pa je bila ljubezen do pletenja kit, vezenja, pletenja in šivanja, ki ji je gospa Štefka ostala zvesta vse do danes, ko jo polna zdravja in dobre volje »maha« proti osmemu križu.
Turistično društvo Radomlje se v letošnjem letu resnično lahko pohvali z nekaj uspešno izpeljanimi projekti, največji in najtežji pa je še pred njimi. Zastavili so si za nalogo, da bodo Radomlje v decembru drugačne. Pripravljajo novo praznično osvetlitev kraja, razstavo »Ročna dela iz skrinje stare mame« v dvorani v nadstropju kulturnega doma Krajevne skupnosti Radomlje in še prvi
Med 15-dnevnim potepanjem po Španiji sva z Urošem Koširjem, s katerim sva lani in letos v okviru Mednarodne izmenjave Service civil International vodila Mednarodna ekološka tabora »Bistrica 94 in 95« obiskala tudi špansko severno Avtonomno pokrajino Ba-skijo. V Španijo sva bila povabljena na Mednarodno srečanje »Bistrica Reunion 95«, na katerem je bilo prisotnih kar nekaj tujih udeležencev omenjenih slovenskih mednarodnih taborov. Po Barceloni in Madridu (kjer nas je med drugimi sprejel tudi slovenski veleposlanik v Španiji g. Franko Juri), sva bila tri dni gosta pri baskovski družini Ben-eoa, katere sin Unai se je letos poleti udeležil Mednarodnega ekološkega tabora »Bistrica 95«.
V Baskijo se iz Madrida pride v dobrih petih urah z zelo luksuznim avtobusom (video, klima, WC), ki ima zadaj celo poseben oddelek za kadilce! Tudi cena za približno 400km dolgo pot do tja ni pretirana - ca. 2.600 SIT. Ko Baske osebno spoznaš, ti odprejo vrata svojih domov na stežaj; treba je reči, da so to lepo in moderno urejeni domovi. Njihova hrana je nekaj posebnega - zelo okusna in izdatna, polna raznih omak, zelenjave, jajčnih jedi, morskih speci-alitet. Poskusiti morate posebno pripravljeno ribo »Merluza a la vasca«, potem je tu še izvrstna mlečna jed »Cuajada«, ki je še najbolj podobna našemu jogurtu, vendar ni kisla in se servira z medom.
Zadnji večer najinega obiska sva bila povabljena na dom Unaieve sestre Amaie, ki z možem živi v prijetnem stanovanju v manjšem mestecu Bergara (Provinca Gipuzkoa) in sledila je še ena nepozabna in presenečenj polna večerja. Njegova sestra ni samo odlična kuharica ampak tudi izvrstna slikarka kajti stene njihovih domov so polne prelepih slik z motivi baskovske po-
Plesti zna gospa Štefka kite iz slame - iz različnega števila slam in kite so vsaka zase najlepše in najprimernejše za posamezen izdelek. Zašije vse sama, tudi splete in veze, le kvačkanja se ni nikoli lotila, ker je po njenem mnenju prena-tančno delo, saj zahteva več kot le odmore med delom, ki ga nikoli ne zmanjka. Najraje pa šiva. Ob delu na domačiji ima posebno veselje z rožami, saj
predbožični sejem na velikem prostoru v centru, pred trgovino Diko.
Ves mesec december, ko so dnevi tako žalostno kratki, bodo Radomlje osvetljene in razsvetljene z vrstami belih luči, v dnevih od 20. 12. 1995 do 23. 12. 1995 pa si bomo lahko ogledali na razstavi, kaj vse so včasih delale naše stare mame. Ohranilo se je do današnjih dni  in je še vedno
krajine. Dve miniaturi sva kot darilo prejela tudi midva z Urošem. Ob svojem kratkem obisku v Baskiji sva poleg Bergare obiskala še Bil-bao in Gereniko, ta je v neposredni bližini Atlantika. Baskija je zelo hribovita in gorata dežala - podobna
Sloveniji, le industrije (predvsem težke) ima več kot preveč - zlasti še okrog večjih mest. Ampak taka je bila pač politika v času diktature generala Franca, saj so takrat industrijo (ki je bila v glavnem v lasti Špancev) tam gradili načrtno, da bi
tja nato preselili španske delavce (iz centralne in južne Španije), ter tako s špansko govorečimi priseljenci čimbolj spremenili strukturo avtohtonega baskovskega ljudstva. Med Francovo diktaturo je bilo na primer na javnem mestu prepovedano govoriti domač - baskovski jezik in za tak prekršek se je šlo lahko v zapor tudi do dve leti! Baskov je danes približno dva milijona.
baskovska zastava.
Baskovski »ata« z značilnim pokrivalom (čapelo)
V večjih mestih prevladuje španski jezik, v manjših mestih, predvsem v vaseh pa izključno baskovski jezik. Za prave Baske je Madrid bil in še vedno je isto kot za nas Slovence Beograd. Res je, da se je njihov položaj po padcu diktatorja Franca popravil, saj imajo priznano delno avtonomijo, javno lahko uporabljajo svoj jezik in nacionalne simbole,   vendar   v razgovoru
z njimi začutiš, da si želijo še kaj več od tega! Ko si nekaj časa tam, dobiš občutek, da imajo z nami Slovenci veliKo skupnega, le njihov jezik je popolnoma drugačen in ni podoben nobenemu oa evropskih jezikov. Zgodovinarji menda še vedno jaiso dorekli, od kod Baski izvirajo. Vsekakor so staroselci, ki se zaradi gora, ki obdajajo njihovo deželo, do pred nekaj sto leti niso »pomešali« z ostalimi narodi, ki so se selili čez ta del Evrope. Po nekaterih domnevah naj bi izvirali iz območja današnje Gruzije, saj je v njihovem in gruzijskem jeziku nekaj podobnosti.
Kakorkoli že, če vas bo pot kdaj zanesla v ta del Španije, vzemite si nekaj dni časa za ogled te lepe in nekoliko skrivnostne dežele Ba-skije. Za vzpostavitev prvega stika z gostoljubnimi Baski pa na koncu članka prilagam Mini baskovsko-slovenski slovarček, Baskovske prijateljice in prijatelje pa pozdravljam z: GORA EUSKADI - NAPREJ BASKIJA! MARTIN GROŠELJ
Policaj je prijazen mož
Hvala vsem policistom, ki so otrokom iz vrtcev približali njihov poklic in pomen v pravi obliki. Še najbolj gre zahvala gospodu Karbi, ki je znal motivirati svoje može in je našel voljo in čas prav za vse skupine otrok.
Ni namreč vseeno, kako otrok prvič doživi policista in pomembno je, da ga doživi že na predšolski stopnji - ne šele v šoli. Letos so prišli možje, ki so bili prijazni, imeli so pravi policijski avto z lučkami in sireno, pravo kapo pa lisice in pištolo... Otroci so bili navdušeni. Utrdili so znanja, katera so jim vzgojiteljice celo leto pospešeno posredovale in ponovili zlasti kdaj in kje smejo prečkati vozišče, zakaj morajo nositi rumene rutice in kresničke, kje se smejo in kje ne smejo igrati, kje in s kom morajo biti, kadar vozijo kolo ... Nato so policistom povedali, da skoraj vsi poznajo svoj naslov, da nikoli ne bodo »lopovi«, katerim bi morali natakniti lisice in zlasti, da poznajo najbolj varno pot v šolo.
Tako mali šolarji, kako pa mlajši? Ko je bil policist že pri otrocih, ki obiskujejo malo šolo, smo ga poprosili, naj se »pokaže« še malčkom. Seveda gre zahvala tudi požrtvovalnim vzgojiteljicam, ki so se na obisk policista izredno dobro didaktično pripravile. Zlasti smo previdno pripravile ukrepe za otroke, ki imajo pred policisti prirojen ali pridobljen strah. Obisk pri malčkih je bil vreden res prave pohvale. Kako čudovita je bila vzgojiteljica s policistovo kapo in kako prijeten je bil kakšen otrok pod njo; kako prijazen je bil ta mož, ki je otroke kar pobožal in dovolil, da ga pocukajo za hlače in pobožajo po obrazu. Mlajšim je bil najbolj všeč tudi avto, pa lučka, pa sirena in znak za ustavljanje vozil; policista kar niso in niso hoteli spustiti od sebe.
Posebna zahvala gre policistom zato, ker ni v vseh krajih po Sloveniji tako. Tudi pri nas smo imeli kakšno leto večje težave, zlasti zaradi razdrobljenosti oddelkov predšolskih otrok po različnih krajih. In zaradi preobremenjenosti policistov. Vendar je pomembno, da dajemo poudarek vzgoji predšolskih otrok zlasti zato, ker je zgoden vpliv na otroka v velikem številu primerov usoden za vse kasnejše življenje. V Domžalah, Mengšu, Moravčah in Lukovici poteka tudi program »Preprečevanje nezgod v cestnem prometu« in obiski policista v skupinah otrok so bili le del interventnega programa. Mislim, da je bil ta del dobro opravljen, zato še enkrat hvala policistom in vzgojiteljicam v svojem imenu in v imenu otrok.
PEDAGOŠKO-ORG AN IZACIJSKI VODJA VVZ DOMŽALE MARIJA JERINA
Zakaj tako!
Ob predstavitvi namere, da se izboljša prometna varnost na naših cestah z uvedbo ležečih cestnih ovir, je bila pri izbiri kriterijev dana prednost lokacijam na cestah pred šolami in vrtci.
Žal pa občinska uprava vključno s komisijo za varnost in vzgojo v cestnem prometu obljublja eno, dela pa drugo. Od petih ulic iz programa izgradnje v letošnjem letu ni nobene mimo šol ali vrtcev. Kot primer naj povem, da kljub večkratnim pobudam Osnovne šole Rodica in okoliških stanovalcev ostaja Kettejeva ufica še vedno dirkališče cestnih ne-uravnovešencev ter glavna obvoznica iz Gorenjske proti Štajerski. Pri tem nihče ne pomisli na našo najmlajšo, v prometu še neizkušeno populacijo, ki bi jo morali najprej obvarovati pred prometnimi nesrečami.
Prav zaradi odgovornosti do njih, si tisti, ki o tem odločajo, take neodgovornosti ne bi smeli privoščiti. JOŽE NEMEC
Občinski svetnik ZELENIH SLOVENIJE
Gostoljubna baskovska družina Bengoa. V sredini Unai, desno sestra Amaia in mama Carmen, levo oče Carlos in Amain mož
KAIXO (KAJŠO) = ZDRAVO - ŽIVIJO
AGUR - NASVIDENJE
NO LA SAUDE SU - KAKO SI KAJ
EUSKALHERRIA = DEŽELA BASKIJA
PAIS VAŠKO - (španski naziv za BASkllOi
EUSKADI = BASKtJCI ali BASKOVSKO LJUDSTVO
BILBAO ~ BJLBO
SAN SEBASTIAN = DONOSTlA '
1 »s BAT
2 »81
3 - HIRU (IRU)
4 - LAV
5 « BOST
6 = SEI
10 * HAMAR (AMAR)
199 * EHUN ETA LAROGITAHEMERF.TZI
235 = BERREUN ETA HOCEJTAHAMABOST
»POL JIH PA ZASTOP, ČE JIH MORŠ!«
Domžale
/lamnik
11
Vodja CPV, g. Rudi Volčini, razkazuje tehnično reševalno vozilo. Poklicni gasilci CPV Domžale v akciji.
MESEC POŽARNE VARNOSTI
(foto: V. Majhenič)
Za hitrejše posege ob prometnih nesrečah
Predstavitev tehnično reševalnega vozila Centra požarne varnosti je bil le del aktivnosti, ki so jih v okviru oktobra meseca požarne varnosti izvajala gasilska društva v vseh naših občinah: Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče.
V vsem tem obdobju je bil velik del prizadevanj usmerjen v primerno organiziranost te dejavnosti na območju nekdanje občine Domžale in sad teh prizadevanji je tudi Center požarne varnosti Domžale na Količevem, ki je posrečena, učinkovita in racionalna oblika zagotavljanja primerne požarne varnosti za potrebe HELIOSA in vseh štirih občin ter oblikovana na sodelovanju med gospodarstvom in lokalnimi skupnostmi.
Center požarne varnosti letos beleži peto obletnico začetka dela. Številne intervencije ob požarih, zagotavljanje ukrepanja ob drugih
nesrečah, 24-urno dežurstvo, strokovne storitve, preventivna dejavnost, servisiranje, prodaja gasilskih aparatov in druge opreme, stro-
poklicnih gasilcev, strokovnjakov, ki prihitijo na pomoč tudi, ko gre za zadrege pri odpiranju stanovanj, vozil in dvigal.
Hvala darovalcem, ki so prispevali za tehnično-reševalno vozilo:
HELIOS Količevo, TOSAMA Domžale, UNIVER-ZALE Domžale, KOMUNALNO-STANOVANJSKO PODJETJE DOMŽALE, CESTNO PODJETJE LJUBLJANA, ALIČ FRANC ORPAL, PLETILJSTVO VIDA RETELJ, ELPLIN - OSENK STANE, ELEKTRO - JERAS PETER, MIRO BIZJAK - PAPIRNA GALANTERIJA ter INDUPLATI JARŠE.
Hvala tudi vsem ostalim!
kovno usposabljanje in svetovanje, možnost priklopa podjetij na sistem stalnega nadzora požarnega varovanja - vse to in še marsikaj je delo
Delo Centra poglejmo še skozi številke:
1991 (od junija) - 19 posegov - 8 požarov in 11 tehn. intervencij
ISKRENA HVALA ZA VSO POMOČ
40 let Gasilske zveze Domžale
V letošnjem letu praznuje Gasilska zveza Domžale že 40 let obstoja in uspešnega dela. Začetki gasilske dejavnosti na domžalskem območju segajo sicer že v leto 1880, ko so v takratni slamnikarski tovarni ustanovili prvo Gasilsko društvo Domžale. Temu so sledila mnoga druga društva, ki so se 26. junija 1955 združila v tedanjo občinsko gasilsko Zvezo, ki se je po preoblikovanju občin organizirala kot Gasilska zveza Domžale.
Prvi predsednik OGZ Domžale je bil Martin Andrejka; po 14 letih predsednikovanja ga je nasledil Valentin Breznik, od katerega je leta 1975 mesto predsednika prevzel Aleksander Rihtar, njega pa je 1993. leta nasledil Marjan Slatnar: on je bil z vsemi štirimi župani tudi gostitelj svečane akademije ob štiri-desetletnici Gasilske zveze Domžale, ki je bila 20. oktobra v hali Komunalnega centra v Domžalah. Poveljniki so se menjavali pogosteje, in sicer so to funkcijo opravljali: Vinko Habjan, Franc Blejc, jože Šraj, Cveto Rihtar, Anton Flor-jančič in zadnjih 10 let Janez Bre-celjnik.
Preko 3.000 članov
Današnjo Gasilsko zvezo Domžale sestavlja 27 društev, v katerih dela preko 3.000 gasilcev, med katerimi so tako pionirji kot veterani, število podpornih članov pa je ogromno, saj verjetno ni hiše, ki ne bi vsaj simpatizirala z gasilci. Prav zaradi   medsebojne povezanosti
Slovesne akademije se je udeležilo veliko gasilcev, med njimi tudi gostje iz Koprivnice, ki so ob petnajstletnici uspešnega sodelovanja z GZ Domžale, prijateljem iz Domžal podelili priznanja. (Foto V. Majhenič)
uživa gasilstvo v občinah tak ugled in sloves, Gasilska zveza Domžale pa s svojimi uspehi in delavnostjo spada v vrh slovenske gasilske organizacije. O tem priča udeležba naših gasilcev na olimpiadah, kjer so vselej prejeli zlata odličja, v občini pa so uspešno izvedli tudi republiško tekmovanje Mladi gasilec.
Velik poudarek
strokovnemu
izobraževanju
Lasten verificiran team predavateljev že več let v okviru GZ Domžale izvaja strokovno izobraževanje in usposabljanje; učinek tega je več kot 100 usposobljenih gasilskih častnikov, vsako leto pa organizirajo tudi redno preverjanje uspo-
DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE
Pri prijateljih
Prijetne poletne izlete po domovini in tujini, med drugim je več kot sto članov Društva invalidov Domžale obiskalo tudi Višarje, so zaključili s prijateljskim obiskom pri pobratenem društvu invalidov Izola, kjer so jih po stari navadi pričakali s kruhom in soljo, nato pa jih odpeljali v muzej solinarstva.
Tu so imeli Domžalčani kaj videti. Pod strokovnim vodstvom so spoznali zgodovino solin in si jih tudi ogledali. Polni novih vtisov pa so se napotili v bližnje Jagodje, kjer
so jim pnpravili prisrčno srečanje, kateremu so se pridružili tudi njihovi prijatelji iz Kopra. Po pozdravu predsednikov in izmenjavi daril so v sproščenih pogovorih obudili spomine na skupno prehojeno pot in se dogovorili za tesno sodelovanje tudi v prihodnje.
Tako so se sredi septembra srečali na prijateljski tekmi v balinanju na pokritem balinišču na Količevem, kjer so se jim pridružili tudi njihovi prijatelji iz gorenjskih društev invalidov.
sobljenosti v obliki tekmovanj; tega se udeležuje od 130 do 150 enot - skupaj torej več kot 1.500 članov. Vsi ti člani se leta in leta uspešno merijo s kolegi iz vse Slovenije in letos so prinesli domov 19 pokalov, odlične uvrstitve pa dosegajo tudi na različnih meddruštvenih tekmovanjih doma in v tujini, vseskozi pa posebno skrb namenjajo tudi ustrezni tehnični opremljenosti zveze in društev.
Bližnjemu v pomoč
Aktivnosti in uspehi, tako zveze kot društev, so marsikatera že presegla sto let aktivnega dela, pri katerih so bili gasilci v preteklih štirih desetletjih zraven. Zato ne moremo našteti vseh, je v svojem govoru na svečani akademiji dejal častni predsednik GZ Domžale g. Aleksander Rihtar; prav letos je prejel najvišje republiško priznanje s tega področja. Uspehe pa je omenil tudi g. Miran Bogataj, državni sekretar, ki je bil slavnostni govornik. G. Marjanu Slatnarju in vsem gasilcem sta čestitala tudi predsednik Republiške gasilske zveze, predstavniki sosednjih občin in župani štirih novih občin, posebej prisrčne pa so bile tudi čestitke prijateljev iz Koprivnice ter predstavnikov društev. Akademijo sta s svojim nastopom polepšala Godba Domžale in Oktet bratov Pirnat. Ob koncu je Gasilska zveza zaslužnim posameznikom in podjetjem, društvom ter organizacijam podelila priznanja.
Praznovanje je bilo sklenjeno s svečanim mimohodom gasilskih enot s prikazom gasilske tehnike vseh občin ter veliko gasilsko-reše-valno vajo 27. oktobra 1995.
1992 - 110 intervencij, 64 požarov, 46 drugih intervencij
1993 - 106 intervencij, 84 požarov, 22 drugih intervencij
1994 - 108 intervencij, 87 požarov
1995 - 107 intervencij, 56 požarov in 52 tehničnih intervencij.
Velikokrat je šlo pri naštetih intervencijah tako za reševanje imetja kot za reševanje življenj. Vse to so poklicni gasilci, ki se vsakodnevno izpostavljajo nevarnostim, opravljali skupaj s svojimi prostovoljnimi kolegi in vsem zaposlenim v CPV HELIOS-a, 17 poklicnim gasilcem reševalcem,, gasilskemu tehniku in varnostnemu inženirju, ki vodi center, iskrena hvala.
Zaradi prometne nevarnosti naših cest, po magistralki pelje mimo nas dnevno več kot 30.000 vozil in ko ni dneva, da ne bi sirena policijskega avta ali reševalnega vozila opozarjala na nesreče, je vloga re-ševalno-tehničnega vozila neprecenljive vrednosti zlasti za reševanje življenj, saj gre navadno za sekunde.
Prav zaradi tega so se v Centru požarne varnosti z Repuliško upravo za zaščito in reševanje, Občino Domžale in Heliosom odločili, da za potrebe občirrDomžale, Lukovica, Mengeš in Moravče za-gotove nakup tehnično reševalnega vozila, ki bo v vsakem trenutku pripravljeno posredovati in reševati človeška življenja, saj so njegovo potrebnost že dokazali dosedanji posegi. Denar zanj pa so prispevala tudi nekatera domžalska podjetja. Vozilo so izdelali v AS BUS Domžale, je dosežek sodobne tehnike, domačega znanja, vgrajene pa so tudi izkušnje poklicnih gasilcev. Po pozdravu ge. Cvete Zalokar Ora-žem, županje Občine Domžale, ki se je zahvalila vsem gasilcem, g. Rudiju Volčiniju, vodji gasilske enote CPV pa izročila spominsko darilo, je Miran Bogataj, državni sekretar v Ministrstvu za obrambo, predal vozilo. svojemu namenu, ekipa poklicnih gasilcev Tone Slapar (vodja), Jože Jarc, Drago Huth, Jani Jeraj, Robert Hrovat, Bogdan Potočnik, Drago Brojan in Vid Vilar skupaj z reševalci Zdravstvenega doma Domžale pa prikazala delovanje vozila. Fantom iz Centra ob 5-letnici iskrene čestitke, vsem nam pa želje, da bi tehnično-teševal-nega vozila, to bo skupaj z reševalci v naslednjih letih reševalo življenje voznikov, ki bodo ostajali vkleščeni v avtomobilih ob prometnih nesrečah, imelo na naših cestah čimmanj dela. v.
O j te naše živali
V oktobru smo veliko brali in slišali o varstvu in zaščiti živali ter pozive proti mučenju. In prav je, da se kdo potegne zanje. Toda zakaj je toliko poudarka le na mačkah in psih? Mogoče pa zato, ker jih nekateri imajo že kar za družinske člane.
Večkrat vidimo kakšno mlajšo damo, ki v naročju prenaša kužka ali mucka in ga poljublja ali ljubčka, kot to matere počno z dojenčki. Seveda je nekaj drugega, če to dela kakšna stara mama, ki so jo že vsi zapustili in pozabili ter ji je taka živalca edini življenjski prijatelj. Pri mladenkah je pa to čudno in veliko mladih družin danes otrok sploh nima, kar bo sčasoma povzročilo izumrtje slovenske človeške vrste.
Toda da ne bo kdo mislil, da ne maram živali. Nasprotno, zelo rad jih imam. Zmerom je lepo gledati prijaznega mucka, ki pred vrati hleva ali mlekarnice čaka na svojo porcijo ravnokar namolzenega mleka. Za marsikaterega zoologa je pravo veselje imeti v stanovanju akvarij z ribicami, v kletki kanarčka ali papigo, v zabojniku pa hrčka ali kaj podobnega.
Ljubitelji živali imajo precej dela z njihovo higieno, in to predvsem lastniki psov. Vsakodnevno jih vodijo na sprehod in če je le mogoče, naj se kuža ponečedi na tujem svetu. Nekateri zelo uživajo, kadar se njihovi psi rekreirajo na tujem vrtu ali zelenici in tam celo kopljejo jame. Seveda pa so najbolj ponosni na rodovnike svojih psov. Primeri se tudi, da kje pes po ves dan laja in se kar hiša trese. Sosedje si zatiskajo ušesa, kakšen dojenček pa zaradi pretiranega hrupa ne more zaspati. Še slabše je s psi potepini, ki se po mili volji pojajo po vasi, vmes pa počenjajo svojo pasjo »folkloro«, to je, močijo in s tem barvajo vogale hiš, različnih drogov in obcestnih kamnov. Vmes pa kdaj napadejo kakšnega prvo-šolčka. Prav zaradi tega so starši otrok prvih razredov od radomeljske šole zahtevali, da otrokom omogoči varno pot v šolo in domov. Ja, kako vendar - da bi učitelji s palico v roki po cestah preganjali to lajajočo in napadajočo pasjo nadlogo?! In to naj bi bila oblika neke urejene države? Še v »predgnili« Jugoslaviji do leta 1941 je bil vsak nepriklenjen in potepajoči se pes kandidat za ko-njederca ali šintarja, kot smo takrat rekli. V glavnem, bil je neki red, ki ga sedaj ni in ga še dolgo ne bo; saj ga moramo narediti najprej v svojih glavah.
Še druga plat pogleda na živali. Nekateri vegetarijanci celo zagovarjajo mnenje, da ljudje ne bi smeli jesti živalskega mesa. Da je to nasilje nad živalmi. Da jih na splošno vsestransko mučimo ter da jih nazadnje še zakoljemo, skuhamo, spečemo in pojemo. Odločno so tudi proti poskusnim živalim.
Kaj pa je to: žival? V SSKJ piše, da je žival: BITJE, KI SE HRANI Z ORGANSKIMI SNOVMI, IMA ČUTILA IN SE NAVADNO LAHKO PREMIKA. Pa smo tam. Ali naj ta bitja sortiramo in razvrščamo po velikosti in koristnosti, po videzu ali pameti, ki jo premorejo, in še po čem? Ali naj jih razvrstimo po različnih kombinacijah? Na primer: kura, raca in osel niso kaj prida pametni, so pa hudirjevo koristni. Pse so naši predniki imeli predvsem za čuvaje domačije in mačke so lovile miši. Danes pa sta ti dve vrsti že kar nadomestek za otroke. Strupene ali divje živali, ki nam delajo škodo, ponavadi sovražimo, še posebno če so nam življenjsko nevarne; a vendar po svoji pameti živijo čisto naravno, saj morajo preživeti svojo biološko dobo. Za morskega psa pravimo, da je zverina. Le zakaj? Saj lovi le v morju, kjer že milijone let velja načelo, da velike ribe male žro. Če pa se v morju pojavi neko bitje, ki ima namesto repa kar dve nogi, si te vrste kuža ne dela problema. Kače, krastače ali podgane po videzu marsikomu niso všeč. Kaj pa velikost? Kako veliko pa mora biti neko živalsko BITJE, da spada med živali? En centimeter, en meter ali pa vsaj en milimeter? Kaj pa je s tistimi, ki jih s prostim očesom ne vidimo, to so mikrobi, bacili in virusi; slednji so pravzaprav le organizmi. Le zakaj najbolj navdušeni zagnanci nad živalmi zaradi obolelosti sploh gredo k zdravniku, da jim predpiše ANTIBIOTIKE? Če so kaj dosledni, naj bacilom in virusom, ki so jih »pridelali« v lastnem telesu ali jih brezplačno dobili od sosedov, pustijo mirno živeti.
Toda pustimo nesimpatične bacile in se pridružimo bolj plemenitim in pomembnejšim živalim, na primer konjem - vendar ne tistim, s katerimi kmetje še orjejo njive. Imenitnejši so konji, ki zmagujejo na vsakovrstnih tekmah, domišljavim lastnikom prinašajo slavo in denar, gledalcem pa seveda »kruha in iger«. Velikokrat zmaga tisti konj, ki ga je tekmovalec najbolj spodbujal z bičem in ostrogo. Ali sta to le spodbujevalni napravi ali pa vendarle navadni mučilni orodji? Da o bikoborbah, ki so si jih izmislili duhovno prizadeti ljudje, sploh ne govorimo.
Ali je kdo že preštudiral, kakšne bolečine in muke prestajajo na primer komar, muha, uš, stenica in drug mrčes, preden po zastrupitvi poginejo? Oh, koliko je še neznank na tem ljubem božjem svetu. Ali tudi za pretirane ljubitelje živali?
FRANCE CERAR
MARKET     IN DISKONT
Karantanska 6 , DOMŽALE
MARKET     IN DISKONT
DIKA .Radomlje
Zima prihaja - poskrbimo za živali
Če bi živali znale govoriti in ljudje znali poslušati, bi vsak dan slišali veliko žalostnih zgodb.
Odnos mnogih lastnikov živali je tako porazen, kajti o tem pričajo številne prijave na društvo proti mučenju živali, policijo in na veterinarsko inšpekcijo.
Prosimo in pozivamo organe javne varnosti in občinsko veterinarsko inšpekcijo, naj po zakonu dosledno preganjajo in učinkovito kaznujejo vsakega, ki muči žival. Ljudje se morajo končno zavedati, da so tudi živali del narave in imajo tudi one pravico do svojega dostojnega življenja. Prosimo, prisluhnite tej živalski stiski in trpljenju. Tudi one čutijo bolečino, lakoto, žejo, mraz, kot človek. Tudi one potrebujejo ljubezen in razumevanje.
Zima prihaja in v tem času so najbolj prizadeti psi - posebno psi
čuvaji na podežeju. Ponovno opozarjamo in prosimo vse lastnike, da poskrbijo za svoje prijatelje pse. Njihovo bivališče mora biti dosti veliko, psu primerno dobro to-1 plotno izolirana uta, dvignjena od tal. V njej naj bo otep slame ali krme. Pred uto na tleh naj bo položena velika gladka deska. Pes naj ne leži na cementu, kajti psi so izredno občutljivi na revmatična obolenja (ledvica). Streha mora biti nepremočljiva. Naj bo pes še tako utrujen, v najhujšem mrazu spada v hišo ali v hlev, posebno prav mladi psi in kratkodlaki. Obvezno mora imeti pes enkrat ali dvakrat na dan topel, izdaten obrok goste zdrave hrane in pitno vodo. Njegova veriga naj bo lahka, dolga tri do štiri metre, ovratnica (usnjena) ga ne sme stiskati ali drgniti. Ker je pes po naravi svobodno bitje,, je
veriga ali premajhen pesjak zanj ujetništvo in muka. Sprostite ga vsaj enkrat na dan, hvaležen vam bo. Obsojamo brezsrčne gospodarje, ki imajo pse osamljene v garažah, kleteh, drvarnicah ali v oddaljenih kozolcih in drugih neprimernih prostorih. Prepovedano je urediti bivališča psom na balkonih in terasah. Pes naj čuti, da je član družine! Ne zavržite odrasle pse ali madičke, naj ne bodo prepuščeni negotovi usodi in ne ubijajte živali nehumano. To je človeka nevredno dejanje.
Vse dobre ljudi pa prosimo, da v tem mrazu, ki prihaja, skupaj poskrbimo za zavržene, lačne in pre-mražene živali, poskrbimo za ptice, posebno za ptice v mestu. To je naša kulturna dolžnost!
Članica pri društvu proti mučenju živali ŠTEFKA K.
12
/lamnik
Domžale
Pisma bralcev
Hvala, Stane
Ne vem, če je prav, da se ti ravno jaz v imenu bralcev Slamnika zahvaljujem za tvoje urednikovanje. Ker so pa dobre želje vedno dobrodošle, menim, da bodo padle na plodna tla.
Poglej, dragi prijatelj, res sem te enkrat razočaral, vendar Bog je tisti, ki za nami popravlja.
Prisrčno se ti zahvaljujem za tvoje delo, novi urednici, gospe Dadi Brejc, pa želim veliko uspeha.
Stane, vem, da si imel veliko problemov, občudujem te, ker si jih zmogel premagati. Jaz sem bil urednik Naših pogledov, krščansko-demokratskega glasila, in sem imel nemalo težav pri objavljanju raznih prispevkov.
Kaj šele ti?
Hvala, srečno in Bog s teboj.
IVAN KEPIC
Popravek
V zadnji številki je tiskarski škrat naslov Razmišljanje o Mavričinem fotofestivalu spremenil v mavrični fotofestival. Pri montaži časopisne strani pa so urednikove škarje v sredini prispevka odstranile en odstavek in je bila s tem pretrgana miselna povezava. Ta manjkajoči odstavek je:
Ponavadi rečemo - konec dober, vse dobro. Tudi tokrat je tako; žal pa s fo pripombo, da še ni vse zaključeno. Ob številnih pohvalah je še druga plat medalje - to so finance oziroma denar. Predračun prireditve je segel daleč čez milijon tolarjev; zraven je seveda šteta tudi prenova male dvorane (obloga severne stene in nov strop s kombinirano razsvetljavo za razstave), ki je znesla skoraj pol milijona. To naj bi po obljubah v glavnem plačala Krajevna skupnost Radomlje. Ker pa je ta brez denarja (še tistih deset milijonov, ki ji pripadajo po občinskem proračunu, leži po izjavi predsednika krajevne skupnosti v Domžalah, v Radomljah pa da imamo samo številke), bo to plačilo zdaj padlo na Mavrico TD Radomlje.
Res sta bila o omenjenem fotofestivalu v Slamniku objavljena dva prispevka. Toda že glavni je imel tako majhen naslov, da žal ni predstavljal slovenske oziroma državna prireditve, na kateri so se zbrali fo-toamaterji iz vse Slovenije, to je iz 21 klubov.
Zamišljal sem si, da bo ta prispevek objavljen v okvirčku, ne pa v Pismih bralcev. To pa zato, ker to »mavrično« pisanje presega okvir
društva Mavrica; obenem pa gre za primanjkljaj, do katerega je prišlo z organizacijo in izvedbo te velike prireditve.
MAVRIČAR FRANCE CERAR
ODMEVI NA:
Pogovor z dr. Janezom Vasletom,
9. in 10. št. Slamnika 1995
Ko sem prebral intervju z g. dr. Janezom Vasletom v 9. in 10. številki Slamnika, sem se vedno znova vprašal, ali je smiselno odgovarjati na takšne osebne, pavšalne in neargumentirane napade ter nedokazane obtožbe ali ne?! Če se je g. dr. J. Vasle prepoznal tudi sam v mojem lanskem odgovoru na oceno g. E. A. Schvvarzbartla o njegovi zaskrbljenosti zaradi ponovnega vzpona »nekakšnih Gerbcev« med tistimi, ki »so se desetletja skrivali v mišjih in žabjih luknjah«, bo to že držalo! Zakaj se vendar oglašam in odgovarjam tistim, ki imajo ušesa, pa so vendarle gluhi in ki imajo oči, pa nočejo videti - kot je - žal - tudi g. dr. J. Vasle? _
Najprej splošen razlog: zaradi znanega pravila o stokrat ponovljeni laži, ki lahko postane za ene tudi »resnica«, če nanjo ni odgovora.
Drugi, konkretnejši razlogi so zlasti naslednji:
Iz trte je zvita trditev oz. bolje želja dr. J. Vasleta o delu prejšnje občinske skupščine Domžale, »ko smo v bistvenih stvareh znali uveljaviti skupni jezik« in »da bi se način dela obdržal«. Kaže, da gre tudi pri g. dr. j. Vasletu za izgubo spomina, saj je pozabil, kako je znal pogosto popolnoma svojevoljno voditi delo občine in občinske skupščine prav g. E. A. Schvvarzbartl. Rezultat tega so bile številne prekinitve sej občinske skupščine ob javnih protestih mnogih odbornikov in političnih strank. Krona takšnih svojevoljnih metod je bila seja občinske skupščine avgusta I. 1994, ko je g. Schvvarzbartl za vsako ceno sforsiral potrditev variante koridorja avtoceste preko Črnega Grabna ne glede na proteste številnih območij naše občine. Da bi bil absurd večji, so v zvezi s tem n.pr. ne dovolj poučeni prebivalci Dragomlja oz. skupine občanov s tega območja obtožili druge stranke in odbornike, da ignorirajo interese prizadetih občanov. Resnica je prišla na dan na zadnji seji
občinskega sveta dne 27. 10. 1995, ko so se ti isti predstavniki občanov Dragomlja lahko sami prepričali o tem, kdo je najbolj izrazito podprl njihova upravičena prizadevanja. Med tistimi, ki pa so nasprotovali njihovim predlogom, so bili ponovno nekateri strankarski pripadniki g. dr. J. Vasleta (SKD) in
DEBATNI KLUB GOVORNIK DOMŽALE
in
KNJIŽNICA DOMŽALE
V TOREK, 28.11. 1995, OB 19. URI V DOMŽALSKI KNJIŽNICI
PRIREJATA PREDAVANJE
»O TEM, KAJ LAHKO ZA SVOJE ZDRAVJE,
USPEH IN SREČO STORITE SAMI Z UPORABO ČISTE POZITIVNE ENERGIJE«
PREDAVAL BO RUDI KLARIČ, UREDNIK REVIJE SPREMEMBA -1. SLOVENSKE REVIJE S ČISTO POZITIVNO ENERGIJO
VSTOP PROST
bivši sočlani g. E. A. Schvvarzbartla.
Drugi razlog so popolnoma izmišljene trditve g. dr. J. Vasleta o »pravi eksploziji nestrpnosti«. Pri tem kot kronski dokaz navaja moj lanski odgovor na ocene g. E. A. Schvvarzbartla. Če ne gre drugače, si je stvari treba izmišljati, tako daleč so padli tisti, ki bi radi »sveto, križarsko vojno« za vsako ceno. Stvari so na srečo drugačne! Sam ugotavljam, da smo v naši občini s skupnimi prizadevanji vseh strank, zastopanih v občinskem svetu, ter županje uspeli sprejeti odločitve o vseh bistvenih vprašanjih tekočega življenja in razvoja občine. Tako smo med prvimi v Sloveniji izvolili vse organe občinskega sveta, sprejeli novi statut občine in občinski proračun, vrsto pravilnikov o financiranju stanovanjske izgradnje, obrtništva in podjetništva, kmetijstva in štipendiranja itd. O marsikateri stvari mislimo sicer različno, pa vendar smo sposobni o vseh ključnih vprašanjih sprejemati skupne odločitve. Domžalska občina se vrača na pot hitrejšega napredka na vseh področjih družbenega življenja. Rezultati so deloma že vidni, še bolj bodo pa v prihodnje. Seveda bi bilo neupravičeno, če bi trdili, da nekatere zadeve (n.pr. kulturni dom) niso bile začete že v prejšnjem obdobju.
Priznati moram, da včasih res ni idilično na sejah občinskega sveta, toda v osnovi deluje kot normalen izraz različnih pogledov in interesov.
Včasih pride tudi do (pre)hitrih preglasovanj, toda tudi to je del večstrankarske demokracije. Takšna pravila igre smo sprejeli skupaj in jih moramo vzeti v zakup z dobrimi in slabimi stranmi.
Vse, kar je bilo doseženo v delovanju občine Domžale letos, je rezultat naše večje ali manjše sposobnosti, podrediti osebne ali skupinske poglede širšim, večinskim interesom. Pri tem ne vidim, da bi bili samo eni »pripravljeni priznati in upoštevati drugačna mišljenja«. To si je g. dr. J. Vasle enostavno izmislil - vsaj kar zadeva občino Domžale in njeno delovanje. Zdi se, da gre g. dr. J. Vasletu in nekaterim njegovim somišljenikom na živce prav to, da občina Domžale tudi pod takšno županjo in takšnim občinskim svetom dobro deluje.
Ne vem, s čem lahko g. dr. J. Vasle lahko dokaže svoje trditve o »neizmernem pohlepu po oblasti« nekaterih, ki da so »boleči in zaskrbljujoči«. Očitno je, da g. dr. J. Vasle in njemu podobni nočejo sprejeti demokratičnih pravil igre oz. le, če so njim v korist. Če je župan iz njihove stranke, je to dobro in demokratično, če pa je iz druge stranke, pa je to grdo, ljudstvo pa očitno »zapeljano«. Se bo pač le moral sprijazniti tudi on s so-bivanjem naše županje in našega občinskega sveta. Presojali nas bodo občani po naših dejanjih, ne po naših besedah. Ljudje so v povprečju pametnejši, kot so jim pripravljeni priznati samooklicani novi dušebrižniki. Glas ljudstva se je pokazal tudi na volitvah za sedanji državni svet, ko je velika večina volivcev v naši občini dala podporo novemu kandidatu (g. A. Ocepku, direktorju Arboretuma Volčji potok), ne pa g. E. A. Schvvarzbartlu. V tem grmu verjetno tiči zajec, da prejšnji predsednik ni ponovno kandidiral za župana. Še en poraz bi bil preboleč!
Namesto zaključka:
Ko berem neargumentirane napade g. dr. J. Vasleta name in na drugače misleče od njega, si vedno znova mislim: kakšna škoda, da se je g. dr. J. Vasle spremenil iz spoštovanega in priljubljenega otroškega zdravnika v politika starega kova?!
Ne glede na to in ne glede na njegove ocene pa mu želim veliko uspeha pri njegovem delu za dobrobit Slovenije in v bodoče tudi kakšno prijaznejšo, bolj krščansko misel za drugače misleče. Saj vsi poznamo tisto Jezusovo: »ljubite svoje sovražnike«.
S spoštovanjem FRANCI GERBEC
Odgovor Francetu Cerarju
V rubriki Pisma bralcev je bilo objavljeno razmišljanje o mavričnem fotofestivalu izpod peresa g. Franca Cerarja, člana FKK Mavrica. V njem je omenjena tudi moja funkcija in občina Domžale. Nepoučenemu bralcu skuša vsiliti vtis, da sem se jaz kot tudi Občina Domžale do organizatorjev 21. slovenske razstave diapozitivov obna-
šala mačehovsko in pišmeuhovsko. Brez potrebe se ob tem omenja dolg občine do Krajevne skupnosti Radomlje, ki so ga v resnici, kot pravite, pridelali prejšnji oblastniki. Se vedno trdim, da je problem v njihovih obljubah, ki so jih dajali, in ne v mojem županovanju od 1. 1. 1995. Nova oblast bo popravljala stare napake in o tem se z vodstvom KS Radomlje že intenzivno pogovarjamo, vendar pa bi bilo prav, če bi tudi prejšnji oblastniki počistili za sabo. Nihče, tudi vi, g. France Cerar, ne, mi po desetih mesecih dela nima pravice očitati napak prejšnjih velikih obljuboval-cev in obenem že v naprej predvidevati, da bo tudi v prihodnje tako.
O investiciji v prenovo dvorane so me Radomljam obvestili šele ob otvoritvi festivala. Ker v proračunu za njeno obnovo ni bilo planiranih sredstev, jih zanjo nisem mogla zagotoviti. Najbrž se boste kot davkoplačevalec strinjali, da s skupnim denarjem ravnam v okvirih zakonitosti. Vaše napeljevanje, da se naj to pač »pokrije«, je daleč od pravne države.
Naj pa ob tem povem, da sem s ponosom in veseljem sprejela pokroviteljstvo nad omenjenim festivalom, iz sredstev proračuna občine Domžale pa zagotovila organizatorjem 360.000,00 SIT. Ob tem naj poudarim, da je bil to najvišji znesek, ki ga je iz postavke jubileji, sponzorstva, pokroviteljstva prejel katerikoli organizator v letu 1995. S tem mislim, da je povedano vse, zlasti pa moj odnos do prizadevnih Mavričarjev, organizatorjev festivala in Radomljanov.
CVETA ZALOKAR ORAŽEM Županja občine Domžale
Nekultura pri šoli
Podpisani smo skupina, ki s svojimi individualnimi hišami meji na zemljišče šole Venclja Perka v Domžalah.
Z velikim razumevanjem in strpno smo sprejeli dejstvo, da šola pomeni otroke, otroci pa nemir. Vendar vse to sodi le v čas pouka in ob učnih dejavnostih.
Ker je šola, kadar ni pouka, popolnoma nenadzorovana, so se ne-ograjenih šolskih igrišč polastili številni odrasli in mladoletniki ter jih spremenili v poligon, na katerem se poleg nabijanja žog nogometa, odbojke, košarke, hokeja, odvijajo tudi vratolomne vožnje z motorji brez dušilcev in avtomobili, ki jih večinoma vozijo mladoletni vozniki.
Vse to spremlja rjovenje opitih navijačev, kar traja vse popoldneve in pozno v noč, zlasti hudo pa je ob vikendih in poletnih počitnicah.
Za temi nešportnimi obiskovalci ostajata igrišče in okolica nastlana s pločevinkami, z razbitimi steklenicami, s cigaretnimi ogorki, človeškimi iztrebki in z vonjem po urinu.
Ker je igrišče prostorsko stisnjeno med individualne hiše v strogem centru Domžal in smo podpisani zelo prizadeti, smo zadevo večkrat poizkusili urediti na mestih, ki so pristojna za red in komunalo v Domžalah - brez uspeha.
Nujno zahtevamo, da v interesu neoviranega dela šole, pa tudi higiensko in siceršnje varnosti šolarjev ter potrebnega sožitja s stanovalci takoj poskrbite za primerno visoko ograjo in zvočni zid. Dostop na Roško ul. je treba urediti s prometnimi omejitvami (30km na uro) in postaviti znake, ki prepovedujejo parkiranje zunaj urejenega parkirnega prostora ob šoli in cestne gre-bine na Roški ul.
15 PODPISOV
Poslovanje avtošole SAM
Z odcepitvijo Slovenije in demokratizacijo družbe se je tudi pri nas uveljavil nov način opravljanja vozniškega izpita. Nove avtošole, ki so v večini v privatnih rokah in so se sedaj razbohotile kakor gobe po dežju, so skoraj izbrisale iz spomina čakalne dobe in iskanja inštruktorjev.
Kot bodoči voznik se lahko v občini Domžale odločiš med 16 avtošolami. Sam sem se odločil za avtošolo SAM iz Moravč, Jurkova 6, lastnik Pavle Kokalj. V začetku junija tega leta sem pri njem začel opravljati praktične ure vožnje. »Uspešno«  sem opravil tudi
Župani občin Domžale, Mengeš, Lukovica in Moravče so na predlog komisij, ki pokrivajo področje priprav in izvedbe delitvene bilance, na svojem sestanku 14. novembra 1995 sprejeli naslednjo
ZAHTEVO
Občina Domžale, občina Mengeš, občina Lukovica in občina Moravče (v nadaljevanju Podpisnice zahteve) smo intenzivno pristopile k opravljanju nalog, ki so posledica prehoda na novo organiziranost lokalne samouprave, Pr| tem je poleg vseh drugih težav in obveznosti najzahtevnejši prav gotovo projekt priprave, uskladitve in verifikacije delitve premoženja prejšnje skupne občine.
Obstaja cela vrsta razlogov, ki Podpisnice zahteve prepričujejo o koristnosti in nujnosti čimprejšnjega sporazumnega dogovora. Kljub zglednemu medsebojnemu sodelovanju pa smo prepričani, da bi sistemsko postavljena izhodišča (obligatornejša od internih dopisov in navodil) v marsičem pripomogla k lažjemu in hitrejšemu dogovarjanju, obenem pa kar najbolj izključevala možnost vsebinskih nepravilnosti ali napak.
Z obžalovanjem in presenečenjem ugotavljamo, da nam doslej razen Zakona o lokalni samoupravi (splošen okvir) in dopisa Službe za reformo lokalne samouprave (štev. 788/95 VJG z dne 19. 7. 1995) niste posredovali nobenih dodatnih pojasnil, navodil in priporočil, ki bi jih lahko koristno uporabili pri našem dogovarjanju. Se posebej bi to bilo pomembno za delitev tistih segmentov skupnega premoženja, ki bi utegnili postati sporni in zato zaviralni za celoten proces dogovarjanja.
Podpisnice zahteve soglasno ugotavljamo, da se mačehovski odnos 'države' do novonastalih občin nadaljuje tudi pri delitvi premoženja. Vse preveč je nalog, pri katerih so tudi vsebinske rešitve prepuščene iznajdljivosti občin, kar dokaj hitro lahko pripelje do blokad pri redni dejavnosti ali nepravilnosti, katerih posledice se bodo tako ali drugače pokazale šele v prihodnosti.
Zaradi vsega zapisanega zato zahtevamo,
da nam v zvezi z delitvijo skupnega premoženja čimprej posredujete proceduralna in vsebinska navodila, ki naj bodo pravno pravilno verificirana in nespremenjeno veljavna tudi v prihodnosti.
Če takšnih navodil zaradi njihovega neobstoja ni mogoče posredovati, se naša zahteva nanaša na takojšnji začetek postopkov, katerih rezultat bodo ustrezne podlage za pripravo in izvedbo delitvene bilance med novo-nastalimi občinami.
Opozarjamo vas, da so orientacijski roki, opredeljeni v Zakonu o lokalni samoupravi, praktično že preseženi.
V pričakovanju takojšnjega pisnega odgovora vas lepo pozdravljamo.
ŽUPANI OBČIN:
DOMŽALE:
CVETA ZALOKAR-ORAŽEM
MENGEŠ: JANEZ PEK
LUKOVICA:
ANASTAZIJ-ŽIVKO BURJA
MORAVČE: MATJAŽ KOČAR
Zahteva se posreduje Vladi Republike Slovenije (Službi za reformo, lokalne samouprave), Državnemu zboru Republike Slovenije (Ko-mfciji za reformo lokalne samouprave) ter medijem.
društveni izpit. Po še nekaj urah, skupaj 37. me je omenjeni lasntik prijavil na zaključni praktični del pred izpitno komisijo. Tu pa so nastopile težave. Omenjena komisija me je seznanila, da izpita ne morem opraviti, ker ima avtošola SAM prepoved delovanja in ni registrirana za opravljanje te dejavnosti.
Seveda me je omenjena ugotovitev močno presenetila in zadevi sem skušal priti do dna. Naprej sem odšel na občino Domžale, točneje na oddelek za notranje zadeve, kateri so izdali odločbo o prenehanju dejavnosti avtošole. Od tam na inšpekcijske službe in na postajo PM Domžale. Skupna ugotovitev je bila, da vsi poznajo protizakonito delovanje avtošole SAM, vendar čakajo na... Na kaj, sam nisem mogel ugotoviti. Med tem je bila avtošola SAM že izbrisana z registra podjetij. Lastnik Pavle Kokalj se še naprej vozi z avtomobilom
renault 5, s tablo AVTOŠOLA SAM, na njegovi hiši še zmeraj visi tabla omenjene avtošole, prav tako še zmeraj vabi morebitne kandidate z raznimi letaki in plakati.
Omenjen zapis nima namena razkriti delovanja oziroma nedelovanja državnih služb (inšpekcij, PM Domžale, itd.) in neukrepanje ob takih goljufijah. Naj bo to opozorilo vsem bodočim voznikom. Svetujem vam, da pred izbiro avtošole povprašate na izpitni komisiji o izbrani avtošoli.
IGOR ZUPANČIČ
Domžale
/lamnik
13
DOMARK     DOMARK DOMARK
MARKET IN DISKONT
Karantanska 6, Domžale ZA VAS VSAK DAN NEKAJ NOVEGA
Ugodne akcijske cene
Diskontne cene
popolnjena široka ponudba, center mesta, prikladno parkiranje
dodatni popusti za nakupe nad 5.000 in 10.000 sit
MARKET IN DISKONT
DIKA.Radomlje
PREVERITE NAŠO POSEBNO PONUDBO
ODGOVOR G. TOMAŽU STEBETU NA TEMO
»Tipski zabojniki da ali ne«
Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki (Ur. vestnik št. 6/92) ureja pravice in dolžnosti tako uporabnikom (občanom) kot izvajalcu (KSP Domžale), ki odvaža in deponira komunalne odpadke. Odlok v 11. členu obvezuje občane, da so dolžni zbirati komunalne odpadke v tipizirane posode. Dejstvo je, da odlok ne našteva natančno vseh posod oziroma zaboji-kov, ki naj bi bile tipske ali bolje ne »sledi« spremembam standardov oziroma proizvodnji smetarskih zabojnikov. Povedati moram, da domači proizvajalci opreme (Emo Celje, Zarja Petrovce) ne izdelujejo več 801 okroglih smetarskih posod.
Naš osnovni namen obveščanja občanov o nabavi določenih smetarskih zabojnikov je potekal v tem smislu, da bi le-te lahko praznili strojno. Poleg tega smo želeli opremo (zabojnike) poenotiti za vse naše uporabnike tako, da jo bo mogoče vklopiti v koncept ločenega zbiranja odpadkov. Priznati moramo, da se bo z uvedbo zabojnikov na kolesih zmanjšal fizični napor našim delavcem in da je s tem opravljen določen korak k humanizaciji dela. Nenazadnje so naši uporabniki že v veliki meri zamenjali 801 posode z zabojniki na kolesih, ker so si s tem olajšali delo pri namestitvi zabojnikov za možen odvoz odpadkov. Z obveščanjem naših občanov o nabavi tipskih posod smo želeli tudi povedati, da je odpadke potrebno odlagati v smetarske posode, (to obvezo ureja 11. člen odloka) in ne v različne kartonske škatle in raznovrstne vreče.
Opravičujemo se vam, če so vam delavci z malomarnim ravnanjem uničili smetarsko posodo in jo brez vašega dovoljenja tudi odpeljali. Vendar, v kolikor bi bila vaša iskrena želja po odpravi takih in podobnih primerov (v dani situaciji bi morala biti), bi nas o tem dogodku lahko takoj obvestili, da bi primer preverili in seveda na osnovi ugotovitve ustrezno ukrepali. V večini primerov takšnih reklamacij (poškodbe smetnjakov), se je na
osnovi ogleda ugotovilo, da se posoda s strani občanov ni ustrezno čistila ali bolje vzdrževala, posledica tega pa je bilo pregnito dno posode. Morda nas iz tega razloga niste želeli pravočasno obvestiti o poškodbi le-te.
Povedati moram, da smo, v kolikor se je ugotovila poškodba na smetarskih posodah zaradi malomarnega dela naših delavcev, le-to takoj popravili, v kolikor smo bili pravočasno obveščeni, in če le-te ni uničila korozija.
V zvezi s pristopom k ločenemu zbiranju odpadkov v vaši občini Mengeš pa boste morali odgovor poiskati pri gospodu županu, saj smo komunalci v dani situaciji le operativni izvajalci sprejetih - zahtevanih nalog. Ne glede na to, pa bi želel poudariti, da je bil za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov opravljen pilotni projekt na dveh tipičnih kompleksih. Ločeno zbiranje odpadkov (biološki, steklo, papir, nevarni odpadki in ostalo), smo izvajali od meseca maja 93 pa do aprila 94 na področju individualnih stanovanjskih hiš .kot tudi na področju blokovne izgradnje. Na osnovi tega je Mariborski ekološki inženiring posredoval 6. 7. 1994 občini Domžale končno poročilo o izvedenem pilotnem projektu. Nadalje pa je (občina Domžale sprejela ponudbo In-•štituta za ekološki inženiring o pripravi programa za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov v občini Domžale.
Naloga zbiranja, odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov je lahko direktno dodeljena javnemu občinskemu podjetju. Dejstvo je, da so ustanovitelji javnih podjetij občine. To pomeni, da občina v celoti nadzira delo javnega podjetja in ga tudi usmerja. Tako obravnava in potrjuje predloženi plan poslovanja, obravnava in potrjuje poročila o poslovanju, potrjuje spremembo cen komunalnih storitev (če tega ne ureja dr-
žava), nenazadnje deli tudi dobiček v javnem podjetju, v kolikor bi bil ustvarjen in lahko po mili volji izvaja revizijo poslovanja javnega komunalnega podjetja.
Revizija - analiza poslovanja za leto 91, 92 ter ocena poslovnega načrta za leto 1993 (opravila jo je zunanja firma ZOP po naročilu Izvršnega sveta občine Domžale v juniju 1993), je med drugim pokazala, da je bila takratna cena (enostavna reprodukcija) odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov v občini Domžale od 60 občin po višini na 42. mestu. Na osnovi navedenih dejstev se sprašujem, kaj vas vodi, sili v iskanje drugega izvajalca (koncesionarja) za opravljanje te dejavnosti?
Priznam, da bomo morali do neke mere izboljšati kvaliteto dela in slej ko prej pristopiti k racionalnemu modelu ločenega zbiranja odpadkov, kar pa ni razlog za iskanje drugega izvajalca. Zmotno je razmišljati o »dobrotniku« (za izvajanje dejavnosti zbiranja, odvoza in deponiranja odpadkov) na oni strani Alp, ki bi rad brezplačno nekaj doprinesel k promociji Slovenije, ki bi občanom brezplačno podelil smetarske zabojnike, ki bi se odpovedal dobičku in nenazadnje na našo željo odpeljal sporne odpadke preko meje v svojo deponijo.
Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale prejme za reden odvoz in deponiranje odpadkov iz gospodinjstva s stanovanjsko površino 95 m2 376 SIT mesečno. To mesečno plačilo nam nalaga sledeče obveze:
- štirikratni odvoz komunalnih odpadkov na mesec
- dvakrat letno odvoz kosovnih odpadkov
- brezplačno deponiranje gospodinjskih, hišnih, vrtnih odpadkov, pripeljanih s prikolico osebnega avtomobila, oziroma v manjših količinah.
Vi pa seveda zahtevate (kot imajo
elektromehanika servis pralnih in pomivalnih strojev
CMREKAR ALJAŽ
16?=	Q£L\
C	
	
delavnica:
VIR, Šubičeva 23
DOMŽALE
tel.: (061) 714-332
gorenje
seRvis Močnik
Servisiranje motornih žag, motornih kos in vrtnih kosilnic.
Pšata 38, Dol/Lj. tel.: 061/ 374-224 Delovni čas: po.,to.,č«.,p«.: ©d9."-14."inodl6.~-18" «-,: od 14.--18.", se.: od »."-14.". SE PRIPOROČAMO I
RAČUNOVODSKI SERVIS
Vodenje poslovnih knjig in svetovanje za podjetja in obrtnike v skladu z računovodskimi standardi.
KENIKS,d.o.o. Domžale Telefon: 713-568
Prešernova 48 61230 Domžale Tel.: 061/722-920
KSENIJA LUBI
savna solarij masaža
urejeno v sosednji občini Kamnik), da vam za ta denar (376 SIT mesečno) nabavimo in postavimo tudi ustrezno posodo, ki nam v dani situaciji predstavlja strošek v višini 16.000 SIT. Amortizacijska doba posode po določilih proizvajalca traja pet let. Težko privzamemo vaš model ločenega zbiranja odpadkov (ki ga menda že izvajate) in ga prenesemo na ostale občane. To pa iz razloga, ker sistem ločenega zbiranja odpadkov še ni urejen, ni komercialno zanimiv ali bolje zahtevan, kar pomeni, da v dani situaciji lahko ločeno odlagate le biološke oz. organske odpadke.
Danes parola o zbiranju in vrnitvi dragocenih surovin za industrijo ni privlačna. Hočem reči, da je potrebno za že zbrano surovino (železo, steklo, plastika...) odstranjevalcu (Dinos-u) plačati opravljeno storitev. Menim, da bo morala država predhodno določiti strategijo ravnanja z odpadki, kasneje smo na vrsti komunalci.
Morda pa boste nekaj doprinesli k rešitvi problema, če boste baterije (kot posebni odpadek) odnesli v predal ministra Gantarja, da bo le-ta čim-preje poln.
Namreč, v sobotni prilogi Dela (4. november 1995), je minister Gantar izjavil, da baterije odlaga v predal in čaka, kdaj bo postavil strategijo za ravnanje s posebnimi odpadki.
Odgovor pripravil: Tehnični vodja KSP Domžale JANEZ REPNIK, inž. gradb.
Rojska c. 15, Domžale
VIDEOSNEMANjA
STORITVE IZ VARSTVA PRI DELU
Tel. 711-875
		
		
		
		
1—' '—,		
Nudimo vam:
• ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu,
• montažo in prodajo SAT in klasičnih anten, možnost plačila na obroke.
Telefon: 061/727-042
I Izobraževanje za obrtnike in podjetnike
IPODJETNIŠKA AKADEMIJA
• VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA KAMNIK - DOMŽALE
PET MODULOV - 90 UR
- PODJETNIK IN VODENJE PODJETJA
- MARKETING
- PODJETNIŠKI MANAGEMENT IN ORGANIZACIJA
- EKONOMIKA IN FINANCE
- KADROVSKI MANAGEMENT
PRIČETEM: 30. NOVEMBER 1995
USPOSABLJANJE POTEKA OB TORKIH IN ČETRTKIH OD 18.00 DO 20.30
Program sofinancirajo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti ■ Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Gospodarska zbornica Slovenije ■ Združenje podjetnikov Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije ter Občina Domžale in Občina Kamnik
KMETIJSKA TRGOVINA
AGRARD
VAM NUDI:     NA VIRU
- nerjaveče sode 351,551, 801, 1001 ...
od 9555,00 SIT
DALJE
električne mesoreznice
OD
49.990,00 SIT
DALJE
rezervni deli kosilnic
AVTO DETR D. 0.0. ZORMAN MENGEŠ
Slovenska c. 66 Tel., fax: 737-313 Tel.: 737-041
NOVI POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL LADA
Nudimo ugodne kreditne pogoje. Kupci, čaka vas lepo presenečenje.
14
/lamnik
Domžale
NOV USPEH JANEZA JEGLIČA
Tri najzahtevnejše tehnične smeri preplezali Domžalčani
Nadaljevanje s prve strani
Prav zaradi tega so ameriški plezalci za plezanje v navidez povsem gladkih stenah razvili posebne tehnične pripomočke, ki drugje ne pridejo v poštev v taki meri. Med drugim omenimo t. i. bakrene glavice (cooper heade). To so nekaj milimetrov debele bakrene glavice s tankimi žičkami, na katere se da vpeti vrv. Alpinisti bakrene glavice s kladivom zatolčejo oziroma sploščijo v drobne luknjice v steni, potem pa se nanje previdno obešajo. Težko si je predstavljati občutek, ko svojo težo zaupaš 4 milimetrski bakreni plombici v plitvi luknjici, pod tabo pa je več sto metrov praznine!?
V smeri, ki jo je Janez jeglič preplezal s prijateljem, pa je nešteto raztežajev, vrvnih dolžin, s katerimi alpinisti merijo dolžino smeri, v katerih je treba premagati po 10 in celo 20m samo viseč na takšnih bakrenih glavicah. Nekajkrat sta morala plezalca, viseč na teh glavicah, celo zanihati po več metrov, da sta se preko povsem gladke stene zagugala do novih drobnih razčlemb? Če katera od obremenjenih bakrenih glavic ne bi zdržala teže, bi to lahko pomenilo usoden padec, saj bi se druge glavice zaradi večje obremenitve pulile druga za drugo. Alpinisti takemu padanju rečejo s spakedranko kar »foršlus« oz. zadrga. Težave v smeri Morje sanj so razporejene praktično nepretrgano preko vseh 900m višine. Od 26 raztežajev, kolikor jih je v smeri, jih ima kar 16 oceno A4 ali več. Toliko tako zahtevnih raztežajev nima nobena druga smer v El Capitanu, ki je pri alpinistih pojem za skrajno zahtevno plezanje.
Janez in Miha pa sta si pri napredovanju pomagala tudi z rurpi, nekakšnimi tankimi ploščicami, pravzaprav britvami, iz zelo kakovostnih kovin, ki jih zabijejo v najtanjše razpoke. S seboj sta imela cel komplet t. i. hudičevih krempeljcev, drobnih kaveljčkov, ki sta jih zatikala za luske, pomagala pa sta si tudi s klini, ki jim alpinisti imenujejo kar noži in puščice (Lost Arow), zelo prav pa so jima prišli tudi metulji (Friendi), nekakšne zagozde, ki jih namestijo v razpoke tako, da se v njih zagozdijo in zadržijo alpini-stovo težo.
Vsa ta oprema alpinistu omogoča premagovanje skoraj gladkih sten,
vendar je vse varovanje včasih bolj moralna opora, kot pa resnična zaščita. Fanta se med plezanjem sploh nista ukvarjala z mislijo na padec. Vsako takšno razmišljanje bi njun podvig ustavilo, še preden sta prišla pod steno. Z izkušnjami, ki sta si jih nabrala v dolgih letih plezanja v drugih najtežjih smereh sveta, sta vso svojo energijo usmerjala le v kar najbolj zanesljivo iskanje prehodov in napredovanje. Koncentracija pri takem plpzanju mora biti popolna in le izkušnje in študij podrobnosti lahko omogočijo plezanje brez usodnih napak. Naša plezalca sta nalogo več kot odlično opravila, saj sta vzpon končala brez najmanjšega padca, dosegla pa sta tudi drugi najhitrejši čas za vzpon prek te smeri. Za celotno smer sta potrebovala le 6 dni in pol. Ob tem je treba povedati, da sta najhitrejši vzpon opravila 13. ponavljalca smeri, ki pa sta takrat imela nameščene že vse bakrene glavice, naslednji 14. ponavljalci pa so vse glavice izbili iz luknjic, tako da sta morala Janez in Miha, ki sta opravila 15. ponovitev, vse glavice znova zabijati v steno, ob tem pa so prejšnji ponavljalci, ko so izbijali bakrene glavice iz stene, ponekod skalo tako poškodovali, da tam ni bilo več mogoče namestiti novih bakrenih glavic.
To je upočasnilo napredovanje, fanta pa sta s seboj na plezariji imela tudi 90kg opreme, ki sta jo morala vlačiti za sabo preko celotne smeri. Največ teže je pri tem odpadlo na tekočino, saj sta s seboj imela kar 18 dvelitrskih steklenic vode in 16 pločevink piva. Plezanje v Yosemitih je zahtevno tudi zaradi vročine, saj se tam temperatura v senci čez dan praktično vedno dvigne čez 30 stopinj C, ob skalah, ki se kar razbelijo, pa je še precej bolj vroče. Zaradi tega je treba s seboj imeti več tekočine, fanta pa sta se morala tudi ves čas ščititi pred soncem. V zgornjem delu stene in še zlasti ponoči sta se morala plezalca spopadati tudi z mrazom, saj so noči tam prav neverjetno hladne. Poleg plezalne opreme, treh vrvi, pijače in hrane pa sta morala za sabo v posebnih transportnih vrečah, ki jih alpinisti zaradi nerodnosti in težav, ki jim jih povzročajo s trenjem in zatikanjem ob skale, rečejo prašiči, vleči tudi spalne vreče, opremo za kuhanje in sestavljivo dvojno posteljo. Med
TAK DOMŽALE
VABI K VPISU NOVE ČLANE OD 13 LET NAPREJ. VPIS BO V KLETNIH PROSTORIH HALE KOMUNALNEGA
CENTRA DOMŽALE. VPISUJEMO V PONEDELJEK, TOREK ČETRTEK IN PETEK OD 17. DO 20. URE. VABLJENI!
Jeglič pri nabiranju moči v fit-nes centru Panter na Rodici
Sponzorji in donatorji, ki so mi pomagali:
- KA pri Planinski zvezi
- Slovenska vojska, kjer sem zaposlen
- Ljudska banka
- Salevva, La Sportiva, Pro Montana Tržič
- Občina Domžale
- PD AO Domžale
- Metal Profil - fitnes Panter
- Aesse Italija
- Dia studio Klemene
- Likar Šport
- Jan-son rent-a-car
plezanjem pa sta z videokamero celo posnela za 3 ure dolg film in poslikala 30 filmov, tako da je vzpon dobro dokumentiran.
Njun plezalni dan se je začenjal nekaj pred sončnim vzhodom, ko sta sredi mrzlega jutra začela s prebujanjem in kuhanjem tople hrane. Drugi plezalci med plezanjem v El Capitainu običajno jedo le mrzlo hrano, Janez in Miha pa sta iz izkušenj vedela, da je le bolje, če si vsak dan pripravita tudi kak topel obrok, juho, makarone ipd., dan pa sta začenjala tudi z obvezno kavico. Dnevi so se med njunim plezanjem krajšali, zato sta vsak dan z vzponom začenjala malo pozneje, plezala pa sta brez počitkov po 12 ur, vse do večera, ko sta spet namestila zložljivo posteljo in na njej začela s kuhanjem in pripravami na spanje. 7 kilogramska postelja meri 80 x 180cm, pomenila pa jima je vse razkošje in dom za čas podviga. Postelje med vzponom nista niti razdirala, tako da sta jo vlekla sestavljeno kar čez celo smer in sta z njo tudi varovala tistega, ki je plezal naprej. Nekajkrat ju je med vzponom prehitela noč, tako da sta se na spanje pripravljala že v temi. Vsak dan sta si za nagrado privoščila malo pločevinko piva, ker pa sta plezala hitreje, kot sta načrtovala, so jima na koncu ostale še tri pločevinke. Ob večerih sta se navduševala tudi nad skakalci z jadralnimi padali, ki se takrat, ko je vzgonski veter najboljši, mečejo v globino čez rob stene in po 700 do 800 metrih prostega padanja šele 200 do 300 metrov pred tlemi odpro padala. Janez pravi, da je to srhljiv, a tudi veličasten pogled in da ga je ob opazovanju drsenja pisanih kupol imelo, da bi se še sam poskusil v tem športu. ,
V El Capitainu sta še dve smeri podobne težavnostne stopnje, v obeh pa so bili od Slovencev uspešni ravno alpinisti iz našega konca. Samer Jolly Roger je Janez Jeglič s Praprotnikom preplezal spomladi leta 1993, drugi najuspešnejši domžalski alpinist Silvo Karo pa je istega leta jeseni s Kamniča-nom Markom Prezljem preplezal VVvoming Sheep Ranch. Janez pravi, da se mu je zdel Jolly Roger, čeprav ima manj raztežajev z oceno A5, težji, vendar je bilo takrat prvič, da se je srečal s tako težavnim plezanjem. Zaradi nepoznavanja razmer in nezaupanja v zanesljivost varovanja se jima je takrat vse zdelo težje, res pa je tudi, da je Morje sanj precej bolj navpična in previsna smer kot Jolly Roger. To se je izkazalo kot pozitivno pri transportu opreme, saj se je dalo transportno vrečo - prašiča, ki je prosto zanihal stran od stene, brez trenja precej lažje in hitreje vleči za sabo, kot prej, ko se je drgnil po steni.
Težko je presoditi, katera smer od omenjene trojice je najtežja, lahko pa smo ponosni, da so vse tri najtežje smeri zmogli ravno naši alpinisti. Američani so Janeza in Miho že poznali, saj so si ju dobro zapomnili po vzponu v Jolly Ro-gerju. Takrat sta povzročila senzacijo, saj niso verjeli, da bosta dva, zanje neznana alpinista, zmogla tako zahtevno smer. Zdaj so že vedeli, za kako kakovostno navezo gre, presenetila pa sta jih s hitrostjo vzpona, saj so ju pričakovali šele čez tri ali v najboljšem primeru dva dni. Janez pravi, da je presenečen, kako Američani dobro vedo za vse vzpone v El Capu (kot alpinisti imenujejo El Capitain) in kako je kdo plezal. Tam so zelo dobro zapisani tudi drugi slovenski plezalci.
Janez Jeglič, ki je zdaj, podobno kot Silvo Karo in Marko Prezelj, zaposlen pri slovenski vojski v športni četi - četi samih vrhunskih slovenskih športnikov, pravi, da bi se še rad poskusil s kakšno smerjo podobnih težav, predvsem pa si zdaj za cilj postavlja premagovanje smeri s težavnostno oceno X+. Preplezal je že več smeri z oceno X, zdaj pa si želi še težjih, seveda pa bi se rad udeležil tudi še kakšne odprave v visoke hribe. Mika ga cela vrsta ciljev, saj je v alpinizmu in plezanju zelo vsestranski. Je prvi in doslej edini Domžalčan, ki je stal na Mont Everestu, odličen je v lednem plezanju, saj je kar dvakrat osvojil prvo mesto na republiškem prvenstvu v hitrostnem plezanju po zaledenelih smereh v Bohinju, odličen pa je tudi kot športni plezalec. Služba mu omogoča, da se v celoti posveča alpinizmu, zato ni čudno, da je ves čas v takšni telesni pripravljenosti, da bi se brez kakršnih koli težav lahko priključil katerikoli klasični odpravi v Himalajo.
Njegov podvig v Yosemitih so podprli: KA pri PZS, Ljudska banka, Sakvva, La Sportiva, PRO Montana Tržič, Občina Domžale, Metal Profil, Iglu Šport, Treking šport, North VVest sport, Aesse Italija, Dia studio Klemene, Storitve Ivnik, Likar šport, City Wall, Janson-rent-a-car.
MIRO ŠTEBE
ATLETSKI KLUB DOMŽALE
Uspešno tudi v Brežicah
Mladi tekači Atletskega kluba Domžale, ki so se redno udeleževali vseh tekem po Sloveniji, so se odzvali tudi prijaznemu vabilu AK FIT Brežice in
se udeležili državnega prvenstva v cestnem teku.
Na prijetnih progah sredi Brežic sta najodmevnejša rezultata dosegla Tomaž Kušar in Meta Pungerčar, ki sta v svojih kategorijah osvojila medalji. Jasna Paladin, Karmen in Vida Repnik Prešeren ter Bojana Vojska pa so dosegle uvrstitev med prvih šest.
Od 15. novembra dalje je za vse člane že organizirana zimska vadba v telovadnicah osnovnih šol Roje in Rodica, vodstvo kluba pa že usklajuje tudi program atletskih tekmovanj v prihodnjem letu, ko naj bi v občino pripeljali vsaj eno državno tekmo. V.
KOTALKARSKI KLUB PIRUETA
Damjanin come back
Državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju je mimo. Saj je že minilo kar nekaj časa, od kar je dosegel ko-talkarski klub Pirueta svoj največji uspeh. Veliko smo že pisali o tem, vendar ne moremo mimo, da ne bi izpostavili edino našo tekmovalko v kategoriji članic, to je Damjana Sla-viček.
Vrnila se je v kotalkarski šport po nekaj letih odmora (poškodba kolena), tokrat pa je dokazala, da se zopet vrača v formo, ki jo je nekdaj zlahka dosegala. Nekdaj odlična drsalka, standardna članica državne reprezentance Slovenije je dosegala najboljša mesta tudi na evropskih prvenstvih. Prav tako uspešna, če ne morda še bolj kot v drsanju, je bila v kotalkanju, saj je osvojila nekaj naslovov državnega prvaka ter več kot odlične rezultate na evropskih prvenstvih.
Sedaj nastopa v kategoriji članic in cilj ji je izboljšati rezultat do sedaj najboljše tekmovalke v kategoriji članic v Sloveniji v umetnostnem kotalkanju, to je Alenke Oven, sicer članice KK Rudar iz Velenja.
Z vestnim delom in rednim treniranjem, kar ji omogoča matični klub, ji
ta cilj prav gotovo ne bo težko doseči. Poleg zahtevnega študija na fakulteti posveča veliko pozornost vzgoji mladih tekmovalcev in skrbi za podmladek. Njena prava sezona se približuje, kajti v letu 1996 ima velike načrte na tekmovanjih po Evropi in ne bo lahko doseči rezultatov, ki si jih je začrtala v kotalkarskem športu.
Njena pridobitev za klub Pirueta pomeni ogromno, saj smo tako postali društvo, ki ima v svojih vrstah tekmovalce od cicibanov do članov, kar je bistvo športa, da se z vzgojo mladih pride do članskih vrst, kjer se pokažejo pravi rezultati, hkrati pa to pomeni primerjavo kotalkanja z drugimi športi.
Šahovske novice
Napredkov turnir mladih
Tudi drugo letošnje srečanje mladih šahistov iz domžalskih in kamniških osnovnih šol ter Mengša, Vodic in Grosuplja je lepo uspelo in doseglo svoj namen. Udeležilo se ga je 12 deklet in 30 fantov; odigrali so skupen turnir 9 krogov v pospešenem tempu 2 x 20 minut.
Zanesljivo je zmagal Mark Agovič s 7 1/2 točke pred Urošem Jerovškom (oba ŠK Komenda) s 6 1/2 točke in velikim prijetnim presenečenjem komaj 8-letnim Markom Srebrničem (Grosuplje) s 6 1/2 točke, ki je osvojil tudi III..kategorijo. Na 4. mestu je bila najboljša med dekleti Simona Zupane (ŠK Komenda) s 6 1/2 točke, kar tudi predstavlja presenečenje in je postala III. kategornica.
V Društvu za modelarstvo in aeronavtiko MODRA PTICA je veliko mladih. Jim bomo znali in zmogli pomagati, da bodo tudi v prihodnje redni gostje na stezi v Radomljah?
20 LET USPEŠNEGA DELA
Modra ptica želi više
V letošnjem letu praznuje Društvo za modelarstvo in aeronavtiko MODRA PTICA dve desetletji uspešnega dela. Po nekaj letih premora je delo v društvu, ki vključuje 35 članov, ponovno zaživelo in predsednik Rajko Hafner si želi, da bi društvo v prihodnje delovalo kot nekoč.
Mednarodni miting
Sad dela sedanjega vodstva je uspešna izvedba mednarodnega mitinga v maju, k čemur so veliko prispevali posamezniki in intitucije, ki so materialno in finančno podprli
miting: OBClNA DOM2ALE, OBRTNA ZBORNICA DOMŽALE, SLOVENIJALES LJUBLJANA, STUDIO ARTLINE MENGEŠ, BENTON MENGEŠ, EDIGS PEGE D.O.O. MENGEŠ, HORJAK PRECISE D. O. O. DOMŽALE, OROPLAST D.O.O. KOMENDA. Iskrena hvala!
Iščemo sponzorje!
Modra ptica bi rada poletela še više, bi lahko na kratko označili željo vseh članov, da bi bili v prihodnje še uspešnejši. Zato si prizadevajo, da bi pridobiti sponzorje, ki
bi jim finančno pomagali, da bi laže kupili opremo, ki jo pri dejavnosti ni nikoli dovolj. Vsi, ki bi želeli pomagati ali pa sodelovati pri novih projektih, vabljeni, informacije dobite na tel. 712-585 TONI, 713-842 RAJKO ter 715-410 DUŠAN.
Nov projekt
V prihodnjem letu si namreč želijo realizirati nov projekt - skupinski let z nekaj novimi modeli, ki jih že gradijo. V letošnjem letu so namreč že bogatejši za dva ekstremna modela: jadralno letalo DG 300 in dobro poznano vojaško letalo F 16 A. Izdelava omenjenih letal in načrtovanih novih je rezultat znanja, izkušenj in neutrudnega dela.
Primernejši pogoji v prihodnje
Po mnenju Rajka Hafnerja, predsednika, pa še vedno ostaja eden izmed največjih problemov, to so neurejeni pogoji dela društva. Društvo ima namreč svojo vzletno oz. pristajalno stezo v Radomljah v okviru športnega igrišča, kjer pa zemljišče lastninsko ni rešeno, radi pa bi tudi konkreten dogovor z nogometnim klubom o uporabi zemljišča. Druga njihova velika želja pa je pridobitev ustreznih prostorov za delavnico, v kateri bi izdelovali svoje modele.
Rešitev obeh problemov je pogoj za nadaljnje uspešno delo MODRE PTICE, zato pričakujejo pomoč in razumevanje vseh, ki pri reševanju problemov sodelujejo.
V.
PET MINUT ZA ŠPORTNICO
Teja Gregorin
Teja Gregorin je dijakinja Športne gimnazije v Škof ji Loki, kamor jo vsako jutro iz Ihana odpelje oči; ta je tudi sicer njen zvesti spremljevalec na športni poti, ki se strmo vzpenja k višku. Ta petnajstletna smučarska tekačica, članica Tekaškega smučarskega kluba UNIOR Olimpija, kamor se je zaradi bistveno boljših pogojev preselila iz domačega tekaškega kluba Ihan, tekmuje od 6. razreda OŠ dalje, ko se je aktivno začela ukvarjati s smučarskim tekom.
Prvim uspehom na manjših tekmah so sledili večji, pravi pa so prišli s selitvijo v nov klub in trdim treningom, ki je določen tudi na osnovi meritev Fakultete za šport in sodelovanja z znanim atletskim trenerjem Srdjanom Djordjevičem; ta sodeluje pri načrtovanju kondicij-skih treningov. Največ pa je seveda odvisno od Teje, ki se je v prejšnji sezoni že veselila prvih mest na medklubskih in mednarodnih tekmah. Trenira prav vsak dan po dve uri, včasih tudi večkrat, njeno življenje je strogo organizirano, polno odrekanj pa tudi veselih trenutkov, od katerih se posebej rada spominja zmage na Emona pokalu, v katerem se merijo najboljši mladinci. Teja je stalna članica perspektivne mladinske selekcije, s katero je že nastopala na tekmovanjih Topolino, Opa. Veliko trenira sama, hvali trenerja Klemena Svoljška in je zado-
voljna s sodelovanjem z Boštjanom Lekanom. Njeni treningi so pestri in raznoliki, v njem je veliko atletskih prvin, krosa, fitnesa, rolke so njene stalne letne spremljevalke, pozimi pa smuči. Letošnja sezona dobro kaže.
Veliko kondicije in spretnosti je pridobila s tekmovanji v rolkanju, ki so predhodna priprava na tekme v smučarskih tekih, kjer Teja najraje teče pet kilometrov. Njena velika želja je, da bi prišla v državno reprezentanco, da bi bila uspešna na OPA - kriteriju mladih Evrope in, čisto potiho, da bi osvojila enega izmed naslovov državne prvakinje. Prosti čas je zanjo smučarski tek, ki ga le včasih zmoti met na koš, od katerega pa se Teja hitro vrne k treningom, Ki ji bodo pomagali, da bo morda letošnja zimska sezona zanjo najuspešnejša doslej. Srečno, Teja!
Prvenstvo Srednje šole Domžale
Na letošnjem tekmovanju je sodelovalo 23 dijakov, ki so se pomerili v 7 krogih švicarskega sistema v pospešenem tempu 2x15 minut. Po pričakovanju sta bila najboljša III. ka-tegornika Dejan Čadjavčan in Jasmin Agovič (oba 2. letnik).
Odprto mladinsko prvenstvo občine Kamnik
Med novembrskimi počitnicami je ŠK Komenda izvedel turnir po švicarskem sistemu s tempom 2x1 ura, na katerem so nabirali prepotrebne izkušnje tudi mladi šahisti iz Domžal, Doba, Mengša.
Zmagovalec mojstrski kandidat Bojan Hribar (ŠK Komenda) je premagal vse nasprotnike.
TAK Domžale
Težko atletski klub Domžale je dne 21. 10. 1995 organiziral ODPRTO prvenstvo Slovenije v dviganju uteži v Hali Komunalnega centra Domžale. Nastopili so tekmovalci iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške ter klubi iz Slovenije. Tekmovanje je potekalo v zelo prijetnem razpoloženju, organizacija je bila na visokem nivoju, gledalci pa so uživali ob doseženih rezultatih. Prireditev se je pričela ob 15.30 uri z otvoritvenim govorom gospe županje. Njene besede so nam dale pobudo za še boljše delo v klubu, predvsem z mladimi. (Zahvalili bi se radi tudi sekretarju Športne zveze Domžale g. Ranku Cukrovu za pomoč pri organizaciji).
Tekmovanje je potekalo po pričakovanju, saj so zmagali tekmovalci iz Madžarske kot ekipa in posamezno. Najboljši je bil Sallai Kardy, drugi Mi-halyka Tibor, tretji pa Papp Peter, vsi trije iz Madžarske. Naši tekmovalci so se uvrstili dobro, saj je bil Jože Klo-pčič 7. izmed 20 tekmovalcev, njegov rezultat pa je bil malo slabši od pričakovanega. Za domačo ek|po so nastopali še Franc Klemene ter Stane Drčar, kateri je še debitant v naši ekipi. Nastopal je tudi Marko Bevk, izven konkurence, ker so nastopali samo trije iz vsake ekipe.
Nastopale so še ekipe iz Modlinga Avstrija, Rijeka iz Hrvaške ter Velenje, Celje in Olimpija. Presenetili so nas tekmovalci iz Modlinga, saj je bila ekipa bolj veteranska, vendar so dokazali, kako lahko dvigaš uteži še po 50. letu starosti. Njihov član je namreč poiskušal narediti nov evropski veteranski rekord do 99 kg, 140,5 kg v sunku.
Radi bi se zahvalili vsem sponzorjem, Občini Domžale, Športni zvezi Domžale ter vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji.
ŠPORTNI POZDRAV IZ TAK DOMŽALE
Domžale
/lamnik
15
Mali oglasi
SLAMNIK
7  2 1
0X1
POMAGAM PRI težavah z osnovnošolsko in srednješolsko angleščino. Tel.: 722-266 Romana
INSTRUIRAM matematiko, fiziko, kemijo za osnovne in srednje šole. Tel.: 739-412. SERVIS športne opreme (koles, smuči ...) v Domžalah, Masle-jeva 6 (za Kurivom). Odprto: od 10. do 12. in bd 15.30 do 18.30. Ponedeljek zaprto. Tel.: 714-083.
SERVIS šivalnih strojev, Kaju-hova 15, Preserje (v bližini Ke-misa). Tel.: (061) 723-324 ali 727-897. Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, sobota od 9. do 12. ure. JE VAŠ OTROK drugačen? Bi radi zanj posebno varstvo? Pokličite tel.: 812-723. SUHA mešana drva ugodno prodam. Tel.: 721-849. PRODAM rabljen štedilnik. Tel.: 724-157
PODJETNIKI OBRTNIKI TEAM 4 KALČIČ & Co d.n.o. 61230 Domžale Ljubljanska 72 tel.: 714-951
za vas opravlja računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti ter tajniška dela.
Zagotavljamo kvaliteto.
INSTRUIRAM matematiko, fiziko, mehaniko in energetiko za srednje in osnovne šole. Tel.: 737-266.
V BISTRIČICI (Stahovica) ugodno prodam zazidljivo parcelo. Cena po dogovoru, tel.: (061) 826-285.
KVALITETNE instrukcije iz matematike, fizike in angleščine nudi študentka fizike, tel.: 712-061.
INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnovne elektrotehnike, tel.: 738-662.
INSTRUIRAM matematiko za osnovne šole ter 1. in 2. letnik srednje šole. Tel.: 722-205.
Redno ali honorarno zaposlimo
ČISTILKO
za čiščenje prostorov v popoldanskem času za območje Domžal
IN ČISTILCA STEKEL
ČISTOČA D. O. O. tel. 715-771
OBRTNIKI-TRGOVCI!
Opravljam knjigovodske in računovodske storitve, strokovno in solidno. Obdelava je računalniška. Tel. 722-710
KVALIFICIRANEGA kovinarja s prakso, sposobnega zaposlim za izdelavo gostinske opreme v Trzinu. Dober OD. Tel. 724-188
IŠČEMO HONORARNO računovodju za vodenje računovodskih del v društvu. Nastop s 1. 1. 1996. Tel.: 713-584
SERVIS RTV
TEHNIKE V DOMŽALAH: DUŠAN HRIBAR
Pri nas popravimo
RTV aparate v enem dnevu
V novem bloku zraven Gostilne Keber sredi Domžal na Ljubljanski c. 110 je Dušan Hribar odprl SERVIS RTV TEHNIKE, kjer popravlja TV sprejemnike, videorekorderje, radio aparate in hi-fi naprave. Dušan Hribar, elektrotehnik z več kot šestnajstletnimi izkušnjami s področja dela z avdio in video tehniko, pozna vse skrivnosti RTV aparatov in zanesljivo bo tudi pri vašem ugotovil, zakaj so težave. Če ga boste poklicali po tel. 722-752 - servis je odprt vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure, se bo oglasil pri vas doma in če bo le mogoče, aparat popravil kar takoj. Če bo okvara večja, ga bo odpeljal s seboj z obljubo, da bo nazaj v enem dnevu, če le ima v delavnici primeren rezervni del. Če tega ni pri roki oz. je potrebno večje popravilo, boste popravljen aparat dobili najkasneje v tednu dni, v tem času pa boste svojo najljubšo nadaljevanko lahko spremljali na TV, ki vam ga bo za ta čas posodil Dušan Hribar.
Če bo potrebno, bo preveril vaš antenski sistem in vam v primeru okvare, svetoval, kam se obrnete.
Pa še na nekaj opozarja g. Dušan Hribar vse svoje bodoče stranke: popravila opravlja po konkurenčnih cenah, pred lokalom pa je
SERVIS RTV TEHNIKE
veunu dovolj prostih parkirnih mest!
Se jezite, ker vam je »crknil« eden izmed RTV aparatov. Nikar, zavrtite 722-752 in pokličite g. Dušana Hribarja. Če okvara le ni prehuda, boste večer preživeli ob svoji najljubši radio oz. TV odcjaji.
ROLETE, žaluzije, lamelne jplise zavese v različnih barvah in izvedbah izdelujemo, montiramo, obnavljamo, ter popravljamo.
Tel.: 713-310
BIRO
KAMNIK - prodamo hišo v 3. grad. fazi, 260m2, na parceli 710 m2. Cena cca 160.000 DEM.
X BIRO d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana, tel.: 061/316-698 ali 1326-277 vsak delavnik med 9. in 18. uro in v soboto med 9. in 13. uro.
KAMNIK - V Šmarci prodamo etažo hiše 140m2 na parceli 350 m2. Cena cca 129.000 DEM.
X BIRO d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana, tel.: 061/316-698 ali 1326-277 vsak delavnik med 9. in 18. uro in v soboto med 9. in 13. uro.
MENGŠU - prodamo poslov-nostanovanjski objekt, 300 m2, ck, tel. na parceli 500m2. Primerno za pisarniško dejavnost ali lokal. Dobra lokacija. Cena cca 220.000 DEM. Možen ugoden kredit.
X BIRO d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana, tel.: 061/316-698 ali 1326-277, vsak delavnik med 9. in 18. uro in v soboto med 9. in 13. uro.
DOMŽALE - Na Viru prodamo hišo 310m2, v 3. gradbeni fazi, na parceli 530 m2. Cena cca 149.000 DEM.
X BIRO d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana, tel.: 061/316-698 ali 1326-277 vsak delavnik med 9. in 18. uro in v soboto med 9. in 13. uro.
MENGEŠ - prodamo garsonjero, 30 m2 s ck, ktv, balkon. Cena cca 55.000 DEM. X BIRO d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana, tel.: 061/316-698 ali 1326-277 vsak delavnik med 9. in 18. uro in v soboto med 9. in 13. uro.
MENGEŠ - prodamo 4 SS v hiši velikosti 115 m2 s ck, tel. garažo, klet. Cena cca 165.000
mm
ALTERMED      Salon zdravja
vseruski Center alternativne medicine
Kamniška 21 Preserje pri Radomljah
Uspešno zdravimo sledeče bolezenske simptome:
• Bolečine v hrbtenici, sklepih in udih;
• Glavobole in vrtoglavice;
• Diskhernia;
• Bolečine v miokardu; Otroško skoliozo I. in II. stopnje;
• Nepravilnosti krvnega obtoka
Informacije in naročila: Salon zdravja MO-GY, tel. 727-818
Vsak delavnik od 15. ure dalje.
dr. Andrej Tourchenkov
specialist manuelne in refleksoterapije
DEM. Možnost nakupa cele hiše.
X BIRO d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana, tel.: 061/316-698 ali 1326-277 vsak delavnik med 9. in 18. uro v soboto med 9. in 13. uro.
DOMŽALE - prodamo 3,5 SS, velikosti 106 m2, super komfortno, staro 11 let. Cena cca 197.000 DEM. .
X BIRO d.. o., Dalmatinova 2, Ljubljana, tel.: 061/316-698 ali 1326-277 vsak delavnik med 9. in 18. uro in v soboto med 9. in 13. uro.
DOMŽALE, KAMNIK in MENGEŠ z okolico kupimo garsonjere do več sobnih stanovanj po tržni ceni.
X BIRO d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana, tel.: 061/316-698 ali 1326-277 vsak delavnik med 9. in 18. uro in v soboto med 9. in 13. uro.
DOMŽALE, KAMNIK in MENGEŠ z okolico kupimo hiše do 150.000 DEM in parcele po tržni ceni.
X. BIRO d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana, tel.: 061/316-698 ali 1326-277 vsak delavnik med 9. in 18. uro in v soboto med 9. in 13. uro.
DA NE BOSTE PRAZNIKOV PREŽIVELI V TEMI NASPOKLIČITE ŠE DANES.
ELEKTRO ERHART s.p. Breznikova 29, Domžale (061)714-261
popravimo vam staro električno napeljavo ali pa položimo novo, uredimo praznično razsvetljavo izložb in lokalov
Ne poizkušajte sami ukrotiti elektriko, Ml bomo to storili ZA VAS HITRO IN VARNO.
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PEUGEOT
Rova 3a, 61235 Radomlje Tel.: (061) 727-010 servis
Faks: (061) 727-319 (061) 727-798 prodaja
NAJNOVEJŠI PEUGEOT 406
Z ABS-OM, SERVOVOLANOM IN DVEMA ZRAČNIMA BLAZINAMA V SERIJSKI OPREMI ŽE OD 30.800 DEM NAPREJ
Posebna ponudba vozil:
PEUGEOT 106 OPEN ZA 16.700 DEM
PEUGEOT 306 TANGO Z VSO DODATNO OPREMO
ZA 24.700 DEM
OMENJENA IN TUDI DRUGA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI LAHKO OGLEDATE, IN KUPITE PRI RO-DEXU RADOMLJE.
Frizerski salon
61230 Domžale tel.&fax: 061/721-459
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO O SPREMEMBI DELOVNEGA ČASA IN SICER:
TOREK 8.-18.
SREDA 8.-15.
ČETRTEK 8.-15.
PETEK 8.-18.
SOBOTA 7.-13.
NEDELJA PONEDELJEK
ZAPRTO
HVALA ZA RAZUMEVANJE IN SE PRIPOROČAMO.
NOTRANJA OPREMA PROSTOROV
OBNOVA-t riLNO OBLAZINJENO POHIŠTVO, TAPECIRANJE SEDEŽNIH GARNITUR IN PREDELAVA STANOVANJSKEGA IN PISARNIŠKEGA TAPECIRANEGA POHIŠTVA. BOKSARSKE VREČE
OBLOGA STEN Z BLAGOM, TAPETE OBLOGA TAL - TEPIHLIT1S0N
TAPETNIŠTVO - DEKORACIJE
SEVER PETER, ŠMARCA, PIBERNIKOVA 23 telefon: 061/813-951,61241 KAMNIK
Ljubljanska 70/1 p, p. 61230 DOMŽALE
tel.: 061/71 1-790
Posredovanje del za dijake in študente.
- do denarja tudi med šolskim letom
- veliko dobro plačanega in zanimivega dela
- hitro do težko prigaranega zaslužka URADNE URE: OB DELOVNIKIH OD 8. DO 15. URE, SREDA OD 8. DO 18. ure.
KO ŽEPNINE NI DOVOLJ...
3JAV
16
/lamnik
Domžale
JUS-SECURITY
VARNOSTNA, DETEKTIVSKA IN INTERVENCIJSKA SLUŽBA
.nm-aacuiumr d.o.o.
Mubl|*n*tta 102 61230 DonliK
Telefon: 715-776. mobitel 0609/615-159
Prodaja, montaža in priklop
VARNOSTNIH ALARMNIH SISTEMOV
na 24-urno nadzorno službo z oboroženo intervencijsko skupino
URK0-trgovina z instalacijskim materialom, montaža, servis in popravilo vodovodnih instalacij
Slamnikarska 16 61230 Domžale Tel.: 061/724-110
OPTIKA
golavšek
Mengeš, Slovenska 30, tel.: 737-968 Domžale, Ljubljanska 88, tel.: 722-911 (v bližini Kuriva)
OBNA VLJANJE IN PREDELA V A SEDEŽNIH GARNITUR TER DRUGEGA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA,
IZDELAVA SEDEŽNIH GARNITUR TER FRANCOSKIH POSTELJ STANDARDNIH DIMENZIJ ALI PO VAŠIH ŽELJAH. MOŽNOST PLAČILA NA TRI ČEKE.
TAPETNIŠTVO JARC
EMILJARC, PREVOjE 131, 61225 LUKOVICA
MOBITEL: 0609-635-915
U
DELAVSKA UNIVERZA
DOMŽALE, d.o.o.
61230 Domžale, Kolodvorska 6
RAZPISUJE programe
VERIFICIRANE PROGRAME ZA PRIDOBITEV STOPNJE IZOBRAZBE:
- agroživilska šola: PEK, SLAŠČIČAR, MESAR - IV. stopnja
- gostinska šola: KUHAR, NATAKAR - IV. stopnja
- trgovska šola - pričetek februar '96
- poslovodska šola - pričetek februar '96
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
- DOS, VVINDOVVS, VVORD FOR VVINDOVVS (25 UR)
- urejanje preglednic (16 ur)
PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE:
- »odenje knjig za samostojne podjetnike - obrtnike
- tečaj strojepisja
- tečaj strežbe v gostinskih obratih
- EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj)
PROGRAMI ZA PROSTI ČAS:
- tečaj šivanja in krojenja
- tečaj aranžiranja cvetja, ureditve izložbe in posebnih prostorov AVTOŠOLA:
- TEČAJ CESTNO-PROMETNIH PREDPISOV - Pričetek 27. 11. 1995
- učenje vožnje
- tečaj za traktoriste
Prijave sprejemamo na Delavski univerzi Domžale, d.o.o. vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonski številki 711-082 in 712-278.
POHIŠTVO - salon
pohištva!
Kuhinje Gorenje, VVideole, Svea... (Preko 42 modelov)
Kuhinja za vsak dom!
Dnevne sobe, Novi modeli (34 modelov)
Največja ponudba dnevnega pohištva, hrast, breza,
češnja ter črne in bele kombinacije regalov.
Sedežne garniture iz usnja in blaga, narejene po
vaših merah!
Spalnice in otroške sobe v različnih kombinacijah.
DEL PONUDBE: KUHINJA VVIDEOLE 3 metre 87.740,00 SIT, DNEVNA SOBA KAMPO 72.400,00 SIT NA ZALOGI: TROSED - POSTELJA ANG -3D MIZICE BONDT.
Oglasite se v vašem Salonu Liiz Karantania, Ul. Antona Skoka 2, DOMŽALE, tel. 061/711-804 • Delavnik: 8-12 in 15.30-19.00
TI
Izdelava vizitk, dopisov, tisk na kuverte, etikete in druge tiskovine, osmrtnice
Matija Verčnik
61230 DOMŽALE, Prešernova 10 Telefon: 061/715-546
[[[lllin;
Preserje pri Radomljah Kamniška 21 tel.: 727-818
KULTURNO DRUŠTVO MIRAN JARC - ŠKOCJAN ŽUPNIJSKA KARITAS DOMŽALE KRAJEVNE SKUPNOSTI MESTA DOMŽALE IN SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI DOMŽALE
VABIJO
na dve predstavi za otroke in odrasle
MIKLAVŽEV VEČER:
v ponedeljek, 4. decembra in v torek, 5. decembra ob 17.30
v HALI KOMUNALNEGA CENTRA DOMŽALE.
Predšolski otroci domžalske občine bodo obdarjeni.
Pred dvorano KOMUNALNEGA CENTRA BO 4. in 5. 12.1995 velik MIKLAVŽEV SEJEM.
ZASEBNA ZOBOZDRA VSTVENA ORDINACIJA
dr. JAGODA STREHOVEC Potočnikova 15, Domžale
Obveščam cenjene stranke, da je delovni čas ordinacije:
PON., SRE., ČET. TOR., PET.
13.00-19.00 8.00-13.00
Informacije po telefonu: 712-990 in 722-122.
FiTROi B U MARIBOR—*■            M °	
___-----—'	n t———,    '3 i
O   CENTER B mil	' 1 □ NIKI    1          00 1 —L f
OBRTNIKI, PODJETNIKI Brezplačno reklamiranje vaših storitev in izdelkov. Obrtniki, podjetniki, pokličite in vpisali bomo vaše osnovne podatke, kot so: predmet poslovanja, delovni čas, telefon, cene in ostali podatki po želji. Ko vam zmanjka idej!	IŠČETE: Obrtnika, serviserja, trgovino, izdelek, naslov ali telefon... Pokličite  in poiskali bomo v naši banki podatkov vašo želeno informacijo? Ko vam zmanjka idej! Pokličite 090 48-05
Pokličite 090 48-05	Cena 1 minute je 94 SIT
Cena 1 minute je 94 SIT INFO-HELP	INFO-HELP
fm 1 MI JUS N m CENEJE						
AVTOŠOLA »JUS« Ljubljanska 102 61230 DOMŽALE		A	16 let 18 let	Yamaha cooper 125 SR	-20% 1.600 POPUST	
Uradne ure:		B	18 let	Peugeot 106 Golf diesel Nissan patrol turbo	-10% 1.395 POPUST	
Pon.: 10.-12. in 16.-18. Sre.: 10.-12. in 16.-18. Pet.: 10.-12. ure		C	18 let	Mercedes 12.13	-30% 2.100 POPUST	
Telefon: 715-776 Mobitel: 0609/615-159		H	14 let	Samo teorija CPP	-40% 2.100 POPUST	
Domžale
/lamnik
17
VETERINARSKI ZAVOD D. E. DOMŽALE CESTA TALCEV 19 C 61230 DOMŽALE
OBVESTILO
Zaradi reorganizacije veterinarske službe, sporočamo vsem uporabnikom veterinarskih uslug iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče naslednje obvestilo.
CENTER POŽARNE VARNOSTI DOMŽALE - HELIOS D.O.O. DOMŽALE, je nesebično pristal prevzeti stalno mesto za sprejem naročil za vse koristnike veterinarskih uslug v času stalne pripravljenosti in dežurstva.
To je od 14.00-6.00 ure v Centru požarne varnosti Domžale, Količevo 2 a, na tel. št. 713-848.
Hkrati sporočamo tudi delovni čas na sedežu zavoda in naročanje na tel. št. 712-884
Ob delavnikih od 7.00-11.00
V sobotah od 7.00- 9.00
Nedelje in prazniki od 8.00- 9.00
V istem času obratuje tudi splošna in specialistična AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI.
Naročila za osemenjevanje krav in telic sprejemamo do 9.00. Na voljo je DEŽURNI VETERINAR: mobitel 0609-627-305.
Za potrebe zdravljenja izdajamo tudi vsa veterinarska zdravila.
Zdravstvena spričevala za živali se dobijo na sedežu D. E. Domžale.
VETERINARSKI ZAVOD D. E. DOMŽALE
Javno opravičilo!
Prostovoljno Gasilsko društvo Studa se javno opravičuje samostojnemu obrtniku gospodu Stanetu Volčiniju iz Štude glede predračuna za izdelavo kovinskih vrat in oken v Gasilskem domu Studa v letu 1995.
PGD Studa
V SPOMIN
Minilo je leto, odkar smo se poslovili od naše drage žene, mame, tete, babice in prababice
Ivanke Svetlin
iz Domžal
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, se je spominjate v molitvi, prižgete sveče in ji poklanjate cvetje. Hvala vsem, ki z dobro mislijo v srcu kjerkoli in kadarkoli pomislite nanjo.
Vsi njeni
DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE
Spoštovani člani
obveščamo vas, da je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. oktobra 1995 sprejel ZAKON O ŽRTVAH VOJNEGA NASILJA, ki začne veljati 1. januarja 1996. Predsedstvo Društva izgnancev Domžale se bo aktivno vključevalo v uresničevanje pravic svojih članov, vendar je potrebno počakati na izdajo podzakonskih aktov.
Zato vas obveščamo, da se še vedno lahko včlanite v naše društvo, ki vam bo pomagalo pri pridobitvi potrebnih potrdil, vse ostale zadeve pa boste kasneje urejali v okviru pristojnih državnih organov.
Takoj, ko bomo dobili podrobnejše informacije o postopkih, pa bomo sklicali sestanek vseh članov društva.
Društvo invalidov Domžale
V letu 1995 smo praznovali dve desetletji samostojnega dela Društva invalidov Domžale, v katerem uspešno deluje 1408 članov ter veliko število njihovih družinskih članov in zvestih prijateljev z območja sedanjih štirih občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče.
Pestre aktivnosti so se odvi-
jale vse leto, ob koncu letošnjega pa vas bo spet obiskalo 33 naših prizadevanih poverjenikov, ki vas bodo razveselili z novimi koledarji, v katerih boste zvedeli prav vse, kar vas o našem delu in vašem sodelovanju zanima.
Prijetne decembrske dni vam želimo.
Študentski klub Domžale
Naše člane in ostale obveščamo o novostih, ki se dogajajo te dni v klubu. Redne aktivnosti (rekreacija, aerobika, fitnes,' sauna, plesni tečaji, squash ...) potekajo nemoteno. Novosti tega meseca so:
• predprodaja celodnevnih smučarskih kart za Veliko planino po samo 800 SIT.
• priprave na tretje-tradicionalno bru-covanje so v polnem teku. Svečani dogodek se bo predvidoma zgodil 7. ali 14. 12.
95. Mesta v organizacijski ekipi so še prosta
# ekipa Študentskega kluba se bo borila za športni duh v košarkaški »TRIM LIGI«
# študentski servis je založil mikice za naše člane. Dobite jih lahko vsak dan na servisu
# zamudniki se lahko še pridružite ostalim tečajnikom v plesni šoli Mickey Mouse za samo 2.500 SIT. Tečaji so prila-
OBČINA DOMŽALE Oddelek za prostor in varstvo okolja
objavlja JAVNI RAZPIS
ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM
Predmet razpisa so:
poslovni prostori v pritličju objekta Ljubljanska 85, Domžale v površini 65,15 m2 in pripadajoči kletni prostor. Poslovni prostori se namenjajo za informativno turistično dejavnost.
Izklicna višina najemnine za poslovne prostore je 26 DEM/m2. Prostore je za namenjeno dejavnost potrebno adaptirati. Prostori se oddajajo za nedoločen čas.
Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente:
2.
4.
1. Izpisek sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti. Bonitetno poročilo Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje (BON 1, BON 2, in BON 3) dokazilo o rednem plačevanju dajatev in prispevkov.
Program dejavnosti s posebnim poudarkom na informativno turistični dejavnosti, pomembni za občino Domžale. Predlog interesenta o najvišji ceni najemnine, ki jo je pripravljen plačati.
Ponudbe z označenimi dokazili od 1. do 4. naj interesenti pošljejo priporočeno na naslov:
OBČINA DOMŽALE - ODDELEK ZA PROSTOR IN VARSTVO OKOLJA, LJUBLJANSKA 89, DOMŽALE S PRIPISOM »ZA JAVNI RAZPIS P. P. - NE ODPIRAJ«
Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave. Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprte. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala.
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite po telefonu št. 714-005, 722-022.
Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni v 15 dneh po izbiri.
gojeni različnim zahtevnostnim stopnjam
• Prvo letošnje potopisno predavanje z diapozitivi in glasbo, bo petek, 1. 12. 95 v Knjižnici Domžale. Začetek ob 18.00 Predaval bo izkušen predavatelj Simon Kravanja o svojem letošnjem popotovanju po Avstraliji - deželi kontrastov. Vse ostale informacije, prav tako klubske izkaznice dobite lahko vsak dan v Študentskem servisu Domžale/Študentskem klubu Domžale. Zaželeni so tudi kakšni predlogi o novih aktivnostih.
Telefon: 711-790, Študentski klub Domžale, Ljubljanska 70, p.p. 102, 61230
Domžale
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJA OBMOČNA ENOTA LJUBLJANA KRAJEVNA ENOTA DOMŽALE LJUBLJANSKA 72a, DOMŽALE
VABI
LASTNIKE GOZDOV IN VSE, KI JIH ZANIMAJO GOZDOVI IN GOZDARSTVO NA
SREČANJE LASTNIKOV GOZDOV IN GOZDARJEV ZAVODA ZA GOZDOVE,
KJER BODO GOZDARJI PO SVOJIH NAJBOLJŠIH MOČEH POSKUŠALI ODGOVORITI NA VAŠA VPRAŠANJA Z VSEH PODROČIJ PRI SEDANJEM NAČINU GOSPODARJENJA Z GOZDOVI:
-POJASNITI PRAVICE IN DOLŽNOSTI GOZDNIH POSESTNIKOV, KI JIH NALAGA ZAKON O GOZDOVIH - SESTAVO IN DELOVANJE ZAVODA ZA GOZDOVE - FINANCIRANJE GOZDARSTVA - IN ŠE...
POGOVOR BO POTEKAL
ZA OBČINO DOMŽALE
KJE: V ŽEJAH PRI SV. TROJICI NATANČNEJE: V DOMU KRAJANOV (OB NAJVEČJEM KIPU SV. FLORIJANA) KDAJ: V PETEK, 8. DECEMBRA, OB 10.00 URI
ZA OBČI NO MORAVČE
KJE: V MORAVČAH NATANČNEJE: V DVORANI KULTURNEGA DOMA KDAJ: V ČETRTEK, 14. DECEMBRA, OB 18.00 URI
VABIJO DOMŽALSKI GOZDARJI!
V SPOMIN
Janku in Mariji Grošelj
iz Doba
V srce sta se zapisala, tam bosta ostala vekomaj, iz njega vaju ne bo zbrisala, ne časov sila, ne tuji kraj.
Dala sta nam toliko lepega. S hvaležnostjo se ju spominjamo. Njuni otroci z družinami.
Bili smo srečni in veseli, ko smo Vas, mama, imeli. Zdaj hiša je prazna, ko Vas več ni,
za vedno zatisnili ste trudne oči.
V SPOMIN
16. novembra sta minili dve leti,  odkar nas je zapustila draga mama, stara mama in teta
Valentina Gorjup
iz Radomelj
Čas mineva, žalost in neskončna praznina ostajata. Vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu ih postojite ob njenem grobu, prisrčna hvala.
Vsi njeni!
Če bi ljubezen in spoštovanje mrtve budila, tebe, naš dragi Petrček, ne bi že eno leto težka zemlja krila.
V SPOMIN
Petru Krambergerju
učencu osnovne šole Rodica
Prvega decembra mineva leto družinske tragedije, ko te je neizprosna triletna bolezen ob dvanajstem rojstnem dnevu iztrgala iz naše sredine. Hvala vsem, ki sočustvujete z nami in obiskujete njegov prerani domek na mengeškem pokopališču.
Njegovi: mami, oči, bratec, mama, ata
V SPOMIN
Tine Brojan   Francka Brojan
roj. Hribar, iz Ihana
iz Domžal
20. novembra je minilo 15 let, odkar si nas zapustil, dragi očka. Z mami sta skupaj že preko eno leto. Želimo vama spokojni mir.
Žalujoči: sin Tinko s hčerkama, Fani in Ina s svojima družinama '
18
/lamnik
Domžale
Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Tiho (e zaspala naša ljuba žena, mama, stara mama, babi in sestra
a Vozel
roj. Pšeničnik z Vira
Marij
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darovanje za maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se praporščakom, pevcem Tosame, g. Pečniku za lepo opravljen obred in organistki Petri. Vsem še enkrat - iskrena hvala.
Vsi njeni
Spomin na srečo ni več sreča, spomin na bolečino je še vedno bolečina.
V SPOMIN
24. novembra mineva leto žalosti, ko nas je tako iznenada zapustil naš dragi mož in očka
Ivan Orehek
Čas mineva, žalost in neskončna praznina ostajata. Hvala vsem, ki s spominom nanj postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Ko ostane bolečina, ko spoznaš, da ni poti nazaj, ostane nam le misel živa in nenehni ta, zakaj?
V SPOMIN
Te dni mineva žalostno leto, odkar je za vedno odšel od nas dragi mož, ata in stari ata
Marjan Kos st.
in enajst let, odkar nas je zapustil ljubljeni sin, mož, oči in brat
Marjan Kos ml.
s Krtine
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, jima prižgete svečke in se ju spominjate.
Vsi njuni
V SPOMIN
Četrtega novembra mineva žalostno leto, enajstega decembra pa dve leti, odkar sta nas mnogo prezgodaj zapustila naša nenadomestljiva mama in ata, dedek in babica
Ivanka Majdič in Anton Majdič st.
iz Soteske pri Moravčah
Čas beži, nobena solza vaju ne zbudi, okrog hiše in v hiši je praznina, a v srcih naših bolečina, da vaju, draga mama in ata, ni več med nami. Hvala vsem, ki se ju spominjate in postojite ob njunem preranem grobu.
Žalujoči
V SPOMIN
Francetu Bolharju
Zadnji dan oktobra smo se na domžalskem pokopališču poslovili od Franceta Bolharja, usnjarja v Domžalah. Kot je bila njegova zadnja želja: v ožjem družinskem krogu dopoldne ob enajstih.
Umrl je v štiriinosemdesetem letu. Vse življenje je prebil v Domžalah, kjer je po očetu prevzel usnjarsko delavnico, ki jo je s presledki po drugi svetovni vojni vodil do pozne starosti. Kot je omenil njegov starejši sin na krajšem pogrebnem nagovoru je bil gospod Bolhar sicer univerzalen človek. V mlajših letih od telovadca, sadjarja, fotoamaterja, pilota, do navdušenega planinca, je bil predvsem usnjar - in to z dušo in telesom. Njegova življenjska miselnost, ki jo je skušal z deljenim uspehom uveljaviti tudi pri svojih potomcih - kot osnova vsake dejavnosti je izobrazba in pridnost. 3 temi lastnostmi je bil mož bogato obdarjen. Usnjarstvo ni razumel
m
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta in starega „ očeta
Mirka Matičiča
z Vira
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za ustna sožalja, poklonjeno cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. kaplanu iz Doba za lepo opravljen pogrebni obred in organizaciji ZB za poslovilni govor.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Prvega decembra mineva leto žalosti, solz in bolečine, odkar si nas za vedno zapustila, draga žena, mama in babica
Minka Kokalj
Iskrena hvala vsem, ki se je spominjajo in postojijo ob njenem grobu v Moravčah.
Domžale, december 1995 Vsi njeni
Ljubila si zemljo,
družino in dom,
a v tihi jeseni
odšla si v večni dom.
Zaman bil je boj,
vsi dnevi upanja, trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
V SPOMIN
Mariji Šare
Pšančevi Minki s Homca
V prelepi jesenski tihoti mineva žalostno leto, odkar si za vedno odšla od nas. Za teboj ostala je praznina brez konca ... z nami živiš s svojo dobroto in svojo ljubeznijo.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dobrega moža, očeta in starega ata
Toneta Habjana
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Domžale, 17. novembra 1995 Vsi njegovi
FRANCE BOLHAR (desno) s prijateljem iz šolskih let MILIVOJEM BERNIKOM v Kobaridu leta 1992.
kot obrat rokodelca ampak kot znanost, ki jo je odkrival vse življenje. Še kot osemdesetlet-nik si je naročil strokovno knjigo z zadnjimi ugotovitvami s tega področja. Za laika komplicirano temo je na osnovi svoje temeljite izobrazbe na visoki usnjarski šoli v Freibergu/ Sachsen razumel in rad posredoval dalje.
Pridnost je bila njegova druga lastnost. V državni službi kot obratovodja in kasneje kot samostojen obrtnik ni poznal prostega časa. Pred šestnajstimi leti ga je zadela srčna kap. Počasi si je opomogel in v svoji delavnici preživel še skoraj trinajst let - dokler ga noge niso več ubogale in se je moral umakniti
v svojo hišo. Srce je bilo zadnje, ki ga je zapustilo - prevelika izčrpanost in visoka starost mu nista dali, da bi si po poškodbi noge še opomogel.
Vedno je upal, da se bo tradicija njegovih prednikov nadaljevala, da bo kdo od njegovih številnih potomcev to dejavnost prevzel in dalje vodil.
Z njegovo smrtjo je usnjarstvo dokončno zapustilo rodbino Bolhar ali Bolharjeva rodbina to dejavnost. Kakor koli že, s Francetom Bolharjem je odšel izjemno sposoben in delaven mož. Redko je bil deležen priznanja. Pri ljudeh, ki so ga poznali, pa je bil spoštovan.
S starejšim sinom, zaposlen je v eni največji usnjarski industriji na svetu v Nemčiji, sta si ob vsakem obisku izmenjavala izkušnje te stroke. C. Bolhar je bil vsesplošno izobražen in strokovnjak na raznih področjih. Mnogi se še spominjamo, kako strokovno in hkrati razumljivo je na šoferskih tečajih razlagal moto-roznanstvo. Vse do svoje visoke starosti je pozorno spremljal književnost. Kot zaveden Slovenec je veliko bral slovenske pisatelje. Na to spominja njegova bogata knjižnica. Prebiral pa je tudi nemške strokovne knjige, zlasti o letalstvu in mornarici. Hkrati je bil živi leksikon dogodkov v Domžalah v tem stoletju.
Od nas je tako odšel še en Domžalčan.
S. S.
Hiša tiha je ostala, ko si vzela od nas slovo. V srcih bolečina je ostala, ki prenehala ne bo.
ZAHVALA
Kruta in zahrbtna bolezen nam je mnogo prezgodaj vzela iz naše sredine ljubljeno ženo, mami, hčerko, sestro in teto
Jelko Hozjan
roj. Gorjup, z Rudnika pri Moravčah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za sv. maše ter številnemu spremstvu na njeni zadnji poti. Globoko zahvalo smo dolžni vsem Babčnikovim in sestri Mariji za nesebično pomoč, ki so nam jo nudili v teh težkih dneh. Prisrčna hvala patronažni sestri ge. Kristini za skrbno nego na domu. Zahvaljujemo se tudi sodelavkam in sodelavcem Rašica Moravče za cvetje in denarno pomoč, ge. Anki pa za tople besede slovesa. Iskrena hvala g. župniku Viktorju Primožiču za opravljeno cerkveno slovo na poti njenega zadnjega počivališča ter pevcem iz Moravč in trobentaču za zaigrano Tišino. Prisrčna hvala vsem, ki ste ji karkoli dobrega naredili in jo med njeno boleznijo z obiskom ' razveseljevali.
Vsi njeni
Niti zbogom nisi rekel,
niti roke nam podal.
Utihnil je tvoj ljubeči glas,
obstalo je tvoje ljubeče srce,
ostali so sledovi tvojih pridnih rok
in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.
Smrt te vzela je prerano,
v naših srcih ti naprej živiš,
zato pot nas vodi tja,
kjer ti v tišini spiš.
Tam lučka ljubezni naj vedno gori
in tvoj nasmeh med nami še naprej živi.
ZAHVALA
Komaj je dopolnil šestdeset let, ko nas je zapustil dragi mož, očka, dedek in brat
Janez Osolnik
iz Selc pri Moravčah
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za sv. maše in cerkev ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Viktorju Primožiču za pogrebni obred. Iskrena hvala g. Petru Janežiču za organizacijo pogreba in ganljive poslovilne besede ob grobu. Iskrena hvala Moravskim pevcem za zapete žalostinke in g. Močilnikarju za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Kdo slutil tvoje je bolečine, ko hrepeneče gled~al si planine -ti delo in petje je omililo življenje, da vdano prenašal svoje si trpljenje?
ZAHVALA
Smrt me je prerano ločila od mojega ljubega moža
Staneta Habjana
iz Spodnjih Jarš
Preskromne so besede zahvale za požrtvovalno pomoč vsem sosedom, ki so nama ob bolezni kakorkoli pomagali, enako zdravniku dr. Svoljšku za dolgoletno zdravniško skrb in patronažni sestri g. Vidi Čeh za lajšanje bolečin. Vsem sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in znancem hvala za spremstvo na njegovi prerani zadnji poti, gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni pogrebni obred. Prisrčna hvala pevcem Zbora upokojencev Janez Cerar Domžale za zapeto pesem v slovo in njihovemu govorniku za poslovilne besede, Oktetu bratov Pirnat za ubrano petje, gospodu Kompa-retu za zaigrane žalostinke in vsem darovalcem cvetja in sveč. Vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
V globoki žalosti njegova žena Francka
Domžale
/lamnik
19
ZAHVALA
Odšel si tja, od koder ni vrnitve, kjer ni sovraštva in ne skritih bolečin, zdaj v hladnem grobu mirno spiš, vendar v naših srcih še živiš
13. oktobra je v devetinšestdesetem letu po hudi bolezni prenehalo biti srce dragemu bratu in stricu
Jožetu Resniku
iz Zlatenka 9 nad Blagovico
Hvala vsem, ki ste ga med boleznijo obiskovali v bolnišnici in na domu ter mu lajšali bolečine. Posebna zahvala sosedom iz Zg. Zlatenka za pomoč ob najtežjih trenutkih, sorodnikom in znancem za podarjene sveče in cvetje ter maše in izraze sožalja. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Milana Korošca
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, nekdanjim sodelavcem, znancem in prijateljem z Velike planine za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, prispevke v druge namene ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo ZB Vir tov. Koplanu in tov. Ivanetiču za poslovilne besede, praporščakom, članom BK Budničar za nošenje žare, odbornicam RK Vir, podjetju Sarrio Slovenija--Količevo, delavcem MNZ Ljubljana in Oktetu bratov Pirnat za zapete izbrane pesmi. ^
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in dedka
Leona Kosa
s Krajnega Brda
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč in številno spremstvo na" njegovi zadnji poti. Hvala pevcem kvinteta iz Kranja, g. kaplanu za pogrebni obred ter sovaščanom in Društvu upokojencev AHL za ganljive poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi dr. Jenkovi za zdravniško pomoč med njegovo boleznijo in zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta za izkazano pozornost. Vsem še enkrat hvala! Vsi njegovi!
Umrla si nam, dobra in skrbna Micka,
zaprla trudne si oči,
naj bog odpre ti rajska vrata,
to želimo ti zdaj vsi.
ZAHVALA
V šestinosemdesetem letu starosti nas je po hudi bolezni tiho zapustila naša draga sestra in teta
Marija Rokavec
iz Mošenika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, za izročena sožalja in sv. maše ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Viktorju Primožiču za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala govornici Štefki, hvala pevcem za zapete žalostinke in za zaigrano Tišino ob slovesu.
Vsem iskrena hvala
ZAHVALA
Ko bolezen ustavi utrip srca
in le tvoja pesem predrami čustva vsa,
vsak sam pri sebi se zave,
da brez tebe vendar bo drugače vse.
Gregor Podgorelec
učenec 4.b razreda OŠ Trzin
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče jn številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku Pavlu Krtu, g. kaplanu Mitji Leskovarju in g. Ivanu Podgorelcu. Hvala mladinskemu cerkvenemu zboru in otroškemu zboru OŠ Trzin. Hvala za zaigrano Tišino in Jani Narobe za poslovilne besede. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali in nam stali ob strani ob teh težkih trenutkih, še enkrat hvala.
Žaluj
oci vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči  izgubi  moža, ata, dedka, pradedka in strica
Jožeta Krulca
Krulčevega ata z Dunaja pri Moravčah
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred in poslovilne besede. Zahvala vsem govornikom, praporščakom, čebelarjem in zdravstvenemu osebju ZD Moravče. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Vsi njegovi
Naša hiša tiha je postala,
ko si ti, draga mama, zapustila jo.
V srcu nam je bolečina ostala, ki prenehala ne bo.
0t ZAHVALA
V enainsedemdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama,
sestra in tašča
Ivana Klopčič
roj. Grilj, Sobantova mama s Prevoj
Ob tej boleči in nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo za vso izkazano pozornost sorodnikom, sosedom in znancem. Posebno zahvalo izrekamo UKC Ljubljana - Nevrološki kliniki za vso nego in skrb med njeno boleznijo. Zahvala velja tudi g. župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen cerkveni obred, Moškemu pevskemu zboru iz Lukovice ter trobentačema. Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za sv. maše. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki ste našo drago mamo tako številno pospremili na njeni zadnji poti, jo spoštovali in imeli radi.
Žalujoči domači
ZAHVALA
Po hudi in kratki bolezni nas je dne 6. 10. 1995 zapustil dragi mož, oče, dedi in brat
Janez Močnik st.
iz Trzina, Jemčeva 35
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste v trenutku žalosti stali ob strani, nam pisno in ustno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem, vsem gasilcem, pevcem okteta Zvon iz Mengša in Franciju Stoparju za zaigrano Tišino. Vsakemu posebej in vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Trzin, Zaboršt, Količevo
Žalujoči: žena Majda, hči Tanja z družino, sin Jani z družino in sestri Ela in Mara z družino
ZAHVALA
Ob smrti moža, očeta, brata in starega očeta
Jakoba Bitenca
Anžicevega Jaka iz Rafolč
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, oddane sv. maše in prispevke ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se župniku g. Svetetu za lepo opravljen obred, govornikoma Zveze mobiliziran-cev in Krajevne skupnosti, pevskemu zboru Janko Kersnik iz Lukovice in trobentaču Tišine g. Stoparju. Posebna zahvala tudi skrbnemu osebju in vodstvu Doma počitka Mengeš, kjer je bil pokojni skoraj eno leto. Vsem še enkrat iskrena hvala! •
Vsi njegovi!
Kje si. ljuba mama. kje tvoj mili je obraz, odšla od nas si brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas.
ZAHVALA
V sedeminpetdesetem letu nas je mnogo prezgodaj zapustila naša dobra žena, mama, stara mama, teta in tašča
Olga Grilj
roj. Krampelj, iz Trnjave 27, Lukovica
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za maše. Hvala kolektivoma Belinke in Svilanita. Posebno lepo se zahvaljujemo g. župniku za cerkveni pogrebni obred, g, Francu Novaku za poslovilni govor, cerkvenemu pevskemu zboru iz Krašnje za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi patronažni sestri ge. Irmi. Hvala vsem za spremstvo naše drage mame na njeni mnogo prerani zadnji poti. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem in trajnem spominu.
Vsi njeni!
ZAHVALA
V devetinsedemdesetem letu starosti je umrl naš dragi mož, oče, stari ata in tast
Ivan Kralj
upokojeni gradbeni delovodja iz Domžal
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala ZZB in VVI Domžale ter podjetju SCT Ljubljana za počastitev spomina ter dr. Farkažu za večletno zdravniško skrb.
Domžale, september 1995 Žena Ani, sin Janko z ženo Danico, vnuka Boštjan in Aleš
ZAHVALA
V sedemdesetem letu nas je po hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast
Anton Vidergar st.
s Škrjančevega 9
Ob boleči izgubi našega dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Hvala dr. Banku za zdravniško pomoč. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred, Gasilskemu društvu iz Radomelj in ostalim društvom, praporščakom, moškemu pevskemu zboru iz Radomelj, g. Kosmaču za poslovilne besede ob njegovem grobu ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
1M
ZAHVALA
Ob smrti naše drage'mame, stare mame, prababice, tašče
Ani Hribar
roj. Ogrinc, iz Domžal
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze ustnega in pisnega sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za sv. maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Ladislavu Hacetu za njegovo nesebično pomoč in zdravljenje njene neozdravljive bolezni. Hvala tudi g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, Oktetu Pirnat za zapete žalostinke ter vsem, ki ste jo med njeno boleznijo z obiskom razveselili.
Vsi njeni
ZAHVALA
V šestinosemdesetem letu starosti nas je zapustila draga sestra, feta, sestrična in svakinja
Mihaela Dolenc
iz Preserij pri Radomljah
Iskrena hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, vsem sorodnikom, sosedom Levstikove ulice, Pelechove ceste, podjetju Induplati, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen poslovilni obred.
Vsi njeni
Da bodo otroci in vsi, ki verjamejo v zimske pravljice in tradicionalna izročila, kar najlepše doživeli decembrska obdarovanja:
MIKLAVŽ v
blagovnici VELE
# Tradicionalni Miklavžev sejem
1., 2., 4. m 5. decembra od 10. do 19.30
# Velik ognjemet in obisk Miklavža,
v soboto, 2. decembra, ob 18. uri
# Prireditev z obiskom Miklavža
v dvorani Komunalnega centra 4. in 5. decembra ob 17. uri. Prireditev organizira Kulturno-umetniško društvo Miran Jarc Škocjan
# Obisk Miklavža v Napredkovih trgovinah
1., 4. in 5. decembra od 16. ure dalje.
# V blagovnici Vele na oddelku igrač vas čaka 3.000 različnih vrst igrač.
Z NAPREDKOM BO NAJLEPŠI OTROŠKI PRAZNIK ŠE LEPŠI
V
NAPREDKU VEDNO NEKAJ NOVEGA, VEDNO NEKAJ VEČ. OBIŠČITE NAS!
NAPREDEK
svojim kupcem
V decembru bodo vse trgovine Napredka ob sobotah odprte do 17. ure.
Blagovnica Vele bo decembra ob sobotah odprta od 7.30 do 19. ure. V blagovnici Vele že teče tradicionalna božična prodaja - na oddelku papir.
Konec novembra odpiramo prenovljena oddelka drogerije in cvetličarne. Bogata ponudba, akcijske cene.
Še teče ugodna prodaja konfekcije: 10% gotovinski popust, 7% popust pri plačilu s plačilno kartico.
15. decembra organiziramo akcijo Napredek svojim kupcem. Ta dan bodo v vseh Napredkovih trgovinah ugodne prodaje. Pred blagovnico Vele bodo organizirane akcije Napredkovih ' dobaviteljev, popoldne bo nastopila godba na pihala, ob 19.30 pa bo v dvorani Komunalnega centra zabavna prireditev z žrebanjem nagrad.
Preberite nov Napredkov prodajni katalog.
Poročilo iz centra požarne varnosti
Rafolče 5.10.1995 ob 12.25 uri so dobili poklicni gasilci poziv) da gori stanovanjska hiša. Na kraju so se gasilci sami prepričali, da gori električni bojler v kletnih prostorih, kar so pogasili z ročnimi gasilnimi aparati C02.
Mačkovci 6. 10. ob 19.55 uri so občani zaprosili za gašenje opuščenega sena na jasi v produ, kajti zaradi nizkega tlaka se je dim plazil po naselju, kar je bilo moteče za tamkajšnje stanovalce.
Prevoje 14.10. ob 2.05 uri zjutraj so gasilci začeli gasiti kozolec dvojnik, na kraju so videli, da v oknih gori seno in tudi kozolca se je ogenj že dobro lotil, kar so poklicni in prostovoljni gasilci iz Prevoj pogasili.
Domžale 19. 10. ob 0.05 uri so domžalski policisti obvestili gasilce za požar v TEN-TEN-LIFE v spodnjem še nedokončanem lokalu, kjer so bile shranjene razne stvari, je zagorelo in to so pogasili poklicni in prostovoljni domžalski gasilci.
Epigrami
Mladim in novim PODJETNIKOM
Kdor novo - tuje le - ime si išče, naj firmi HLAPCIX in COPATOS brž poišče. S fest štofom tam se ful in best postreže, ekspres za prima super kšeft obveže.
Javna razsvetljava na Škrjanški cesti
Na vsakih dvesto metrov lučice brlijo,
da Škrjančani v svetle čase sploh lahko hitijo.
Reklama za cigarete za vsakim oglom
West supel lahko - nežno umori, zato, kadilec, naj te ne skrbi.
France Cerar
Mengeš 24. 10. ob 14.50 uri so gasilci CPV in prostovoljci iz Mengša intervenirali v Jelovškovi ulici, kjer je zagorelo v hišni elektro omarici, kar so pogasili z ročnimi C02 aparati.
Mengeš 24. 10. ob 19.55 uri so zopet sodelovali gasilci iz CPV Mengša, ker se je v Kamniški ulici vžgal TV sprejemnik, ki je bil zaradi ognja tudi popolnoma uničen, precej škode je še na kuhinjskih elementih, na lesenih stenskih oblogah, pa tudi stene bo potrebno prepleskati, saj so zelo potemnele zaradi dima. Ogenj so pogasili z ročnimi gasilnimi aparati C02. »
Depala vas 29. 10. ob 14.58 uri so gasilci posredovali pri gašenju osebnega vozila yugo 55. Ogenj je izbruhnil v prednjem, motorskem delu.
Količevo 30. 10. ob 23.40 uri je znani lastnik zastave 750 vozil iz Količevega proti Dobu, na ravnem preglednem delu cestišča je vozilo iz neznanega vzroka prevrnil. Vozilo so zajeli ognjeni zublji, brezbrižni voznik pa je odšel z mesta dogodka.
Iz naslova tehničnih intervencij so gasilci posredovali šestkrat, štirikrat pri čiščenju cestišča po prometni nesreči, ker je na voznem delu ostalo razlito olje in gorivo, dvakrat so reševali probleme stanovalcem pri puščanju vode v stanovanjih.
Domžale - najbolj urejeno mesto
Domžale - najbolj urejeno mesto
Turistična zveza Slovenije je županjo Občine Domžale g. Cveto Zalokar-Oražem obvestila, da je v akciji Moja dežela - lepa, urejena in čista med srednjimi in manjšimi mesti naše mesto Domžale zasedlo prvo mesto.
To je izreden uspeh Občine in mesta Domžale v akciji, v kateri je Turistična zveza Slovenije   pod pokroviteljstvom
Ministrstva za okolje in prostor RS in Ministrstva za gospodarske dejavnosti RS ter s pomočjo sponzorjev izvajala in uresničevala tradicionalno tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva narave pod geslom »Moja dežela - lepa, urejena in čista«.
Več o sami akciji in podelitvi priznanj pa v naslednji številki!
AHAČIČ
v/l_SLHL SERVIS KiW5WMl TRGOVINA
gorenje
AKCIJA
PRALNI STROJI ŽE OD 47.950,00 SUŠILCI PERILA 37.900,00 PRALNO-SUŠILNE GARNITURE 96.000,00
HLADILNIKI SAMOSTOJEĆI IN VGRADNI -POPUST DO 20%
PREDSTAVITEV IN PROMOCIJSKA PRODAJA NOVIH BARVNIH TELEVIZORJEV TV GORENJE
PLAČILNI POGOJI
GOTOVINSKI POPUST DO 20% PRODAJA TUDI DO 10 OBROKOV BREZ OBRESTI.
VELIKI NOVOLETNI POPUSTI
ODPRTO: od 9.00 do 19.00, sobota: 8.00 -12.00
Prešernova 1a, 61230 Domžale, SLOVENIJA Tel.: 061/722107
/lamnik
Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Oomžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik.
GLASILO UREJA UREDNIŠKI ODBOR: DADA BREJC, odgovorna urednica • BOGDAN OSOLIN, pomočnik odgovorne urednice • člani uredništva: FRANC CERAR, MARIJA KAVKA, MARTIN GROŠELJ, VERA VOJSKA, Dr. BOGDAN DOLENC • Urednik strani Občine Lukovica: TOMAŽ BOLE • Urednik strani Občine Moravče: BERNARDA MAL
Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 62, Domžale • Odgovorna urednica DADA BREJC, tel.: 721-022 • Lektor AVGUŠTIN PIRNAT • Uredništvo ERNA ŽABJEK KOČAR, tel.: 721-022 • Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR.
Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana.