| Peter Fajfar • ZASLUŽNI PROFESOR DR. JANEZ DUHOVNIK - 70 LET
ZASLUŽNI PROFESOR DR. JANEZ DUHOVNIK - 70 LET
Zaslužni profesor dr. Janez Duhovnik praznuje 1. aprila 2012 sedemdesetletnico. Med slovenskimi gradbeniki slovi kot celovita osebnost izjemnih strokovnih in moralnih kvalitet. Zelo uspešno je deloval pri pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem delu in tudi po upokojitvi neutrudno nadaljuje svoje delo v korist stroke. Rodil se je na Količevem, v osnovno šolo je hodil v Radomljah in v Preski pri Medvodah, gimnazijo je končal v Šentvidu nad Ljubljano. Po diplomi leta 1965 na konstrukcijski smeri gradbenega oddelka takratne FAGG je najprej tri leta delal pri podjetju Gradis na gradbiščih cestnih in železniških mostov ter industrijskih objektov. V tem času je opravil strokovni izpit. Leta 1969 se je kot asistent zaposlil na FAGG, kjer je ostal do upokojitve leta 2004. Magisterij in doktorat je opravil na FAGG v letih 1974 in 1985. Leta 1977 je bil izvoljen v naziv docent, 1982 je postal izredni profesor, 1991 pa redni profesor. Med letoma 1987 in 1989 je bil predstojnik takratnega VTOZD - gradbeništvo in geodezija, med letoma 1989 in 1993 je bil prodekan, v obdobju 1993-1994 pa dekan takratne FAGG. Leta 2005 mu je bil podeljen naziv zaslužni profesor zaradi njegovega izjemnega prispevka k delovanju FGG, k razvoju gradbeništva in k tehnološkemu razvoju pri projektiranju konstrukcij z računalnikom.
Prof. Duhovnik je predaval številne predmete s področja statike konstrukcij in projektiranja konstrukcij z računalnikom na dodiplomskem in podiplomskem študiju gradbeništva. Napisal je učbenik Statika linijskih konstrukcij I, ki ga je izdala FGG, in bil soavtor učbenika Metoda končnih elementov za linijske konstrukcije, izdanega na Univerzi v Mariboru. Bil je mentor številnim diplomantom, petim magistrom in petim doktorjem.
Raziskoval in razvijal je postopke za računalniško projektiranje gradbenih konstrukcij in razvijal programsko opremo. V začetku osemdesetih let je pričel raziskave o možnostih uporabe računalnikov pri tistih delih procesa projektiranja gradbenih konstrukcij, ki so se dotlej pri nas in v svetu opravljali na klasičen način. Raziskovalna ekipa, ki jo je vodil, je bila prva v takratni Jugoslaviji, ki se je lotila tega problema. Pri svojem delu se je ukvarjal s postopki za konstruiranje armature, s postopki za projektiranje montažnih armiranobetonskih konstrukcij, z ekspertnimi sistemi za projektiranje gradbenih konstrukcij in s splošno problematiko uporabe računalnika v gradbenem inženirstvu. Spodbudil je sistematično raziskovanje na ožjem področju gradbene informatike, zato velja za ustanovitelja tega področja pri nas. Bil je slovenski koordinator projekta TEMPUS JEP 3008, pri katerem je sodelovalo dvanajst evropskih univerz. Ta projekt je postal osnova za izjemno uspešno sodelovanje raziskovalcev iz IKPIR pri projektih Evropske unije na področju informacijskih tehnologij. Rezultate svojega dela je samostojno ali s sodelavci objavil v številnih člankih v domači in mednarodni strokovni literaturi.
Za Janeza Duhovnika je značilna tesna povezava med raziskovalnim ter razvojnim in strokovnim delom. Rezultate raziskav je skušal, če je le bilo mogoče, tudi sam uporabiti v praksi, pridobljene izkušnje pa je uporabljal pri pedagoškem delu in jih upošteval pri načrtovanju nadaljnjega raziskovalnega dela. Med sodelavci je slovel kot najboljši inženir med profesorji. Pri reševanju najtežjih problemov v praksi smo vedno iskali njegove nasvete. Kot odgovorni projektant ali revident je sodeloval pri vseh fazah ali pri posameznih delih projektov številnih izvedenih konstrukcij. Pri vseh projektih je uporabljal za tisti čas najsodobnejše metode in tako prispeval k njihovi uveljavitvi v vsakdanjem konstruktorskem delu. Slavljenec je bil ves čas svoje strokovne kariere izredno angažiran pri reševanju strokovnih problemov na fakulteti in zunaj nje. Kot vodja gradbenega odbora na FAGG je pomembno prispeval k izgradnji fakultetnega laboratorija leta 1983, ki je omogočil opravljanje eksperimentalnih raziskav in sodelovanje študentov pri eksperimentalnem delu. Pod njegovim vodstvom je bil leta 1995 urejen laboratorij za računalniško projektiranje konstrukcij, ki je pomembno prispeval k uvajanju uporabe računalnika pri pedagoškem delu. V obdobju 1984-2001 je organiziral devet seminarjev z naslovom Računalnik v gradbe-
nem inženirstvu (kasneje Gradbena informatika), ki so predstavljali osrednje slovensko strokovno srečanje o uporabi računalnika v gradbeništvu. Leta 2001 je bil pobudnik ustanovitve Slovenskega društva za gradbeno informatiko in njegov prvi predsednik. Vodi delovno skupino za uvajanje evropskih standardov Evrokod 0 in Evrokod 1 v Sloveniji in sodeluje pri pripravi drugih predpisov na področju gradbeništva.
Posebno plodno je njegovo uredniško delo. Leta 2000, ko je grozilo, da bo Gradbeni vest-nik, osrednja strokovna gradbeniška revija, po 49 letih izhajanja propadel, je postal glavni urednik te revije, ki odtlej redno izhaja vsak mesec. Bil je urednik 17 zbornikov domačih seminarjev in več drugih publikacij. Kot ustanovni član je izjemno dejaven v Inženirski zbornici Slovenije (IZS). Od njene ustanovitve leta 1996 je član izvršilnega in kasneje upravnega odbora matične sekcije gradbenih inženirjev. Med letoma 1999 in 2001 je bil predsednik komisije IZS za sistemske zakone pri graditvi objektov in urejanju prostora, med letoma 1998 in 2001 predsednik uredniškega odbora glasila Novo v IZS, prvi predsednik komisije za natečaje IZS, sedaj pa je član komisije za strokovne izpite in komisije za informiranje.
Vse naloge in položaji, ki so mu bili zaupani, je opravljal in jih še opravlja izjemno vestno in odgovorno. Zaradi velike angažiranosti, sposobnosti in iniciativnosti je povsod dosegel zavidljive uspehe. Za svoje delo je dobil nagrado Rastka Stojanovica Jugoslovanskega društva za mehaniko (1974), državno odlikovanje z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo (1987), postal je zaslužni (1996) in častni (2002) član Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani (2005) in častni član Inženirske zbornice Slovenije (2009), dobil je zlato plaketo FGG ob 90. obletnici fakultete (2009) in posebno zahvalo ZDGITS za dolgoletno osebno predanost, prizadevnost, aktivnost pri urejanju Gradbenega vestnika ob 60. obletnici ZDGITS (2011). Njegove poštenost, načelnost in doslednost so pregovorne. Vsem je ostal v spominu, ko je na strokovnih srečanjih v nekdanji Jugoslaviji svoje referate dosledno predstavljal v slovenščini. Prijatelji in sodelavci se Janezu Duhovniku v svojem imenu in v imenu slovenskih gradbenikov zahvaljujemo za vse opravljeno delo in za dobrobit gradbeniške stroke in mu ob življenjskem jubileju želimo še veliko dejavnih let!
Peter Fajfar