T sredo in saboto izhaja in velja: »a celo leto aa pol leta sa četerfc leta # , Pa pošti: sa eelo leto . . <> for. 30 kr. aa pol l eta . 3 „ 20 „ za žetert lota . 1 „ 70 „ 5 tor. — kr. 2 * 70 * 1 - 40 * SLOVENEC. „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke! 1 ' Nar. pesem. Oznanila. Za navadno dvestopno verst, se plačuje: 5 kr. ktera se enkrat 8 for. ktera se dvakrat, 30 kr. ktera se trikrat natiskiije; več© pismenke plačujejo po prostora* Za vsak list mora biti kolek (stempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračaj«. Št. 12. V Celovcu v sredo 22 . februarja 1865. Tečaj L if Česa je Slovencem treba V VIII. Svet se naše dni strašno hitro suče, vse napreduje na vse strani. Vsak den se skorej kaj novega iznajde, in Bog ve, kaj še le bode. Kdor torej tiho stoji, ta zao¬ staja v svojo sramoto in nesrečo. Treba je torej tudi nam Slovencem, da napredujemo. Kako bi mogli na¬ predovati na polji jezičnem, pravil je „Slovenec“ sled- njikrat; danes kaj malega pove, kako naj napredu¬ jemo na polji gospodarskem. Da človek gospodariti zna, silo treba je posebno naše dni: Denarja se veliko potrebuje, denar se pa teško dobi. Beliti si mora jf&vfsk glavo, da jo pametno in in modro zadene, — sukati’ mora_noge in roke, da se znajo dela pridno poprijeti, — siliti mora zemljo, da mu obilno rodi, — boljšati živino, da mu kaj dobička do- naša. Česa je torej nam Slovencem treba, da napredu¬ jemo na gospodarskem polji? Treba nam je : 1. Dobrih šol. Šole so se precej zboljšale,— naj veči dobiček je pa ta da so postale narodne , po Slo¬ venskem slovenske. Zdaj človek vsaj zastopi, kaj bere in česa se uči, ima več veselja do nauka, nauči se ne¬ kaj za prihodnje življenje, ne zažene svojih hukvic tako hitro pod klop in prebira še tudi odraščen rad šol¬ ske bukve. Pa vendar je to še vse premalo za naše potrebe. Naši Slovenci se morajo omikati v kmetijstvu, v oberništvu, v sadjo- in sviloreji, v kupčijstvu i. t. d. Ljudska omika je pravo bogastvo in studenec sreče in blagostanja. Zatorej je treba, da se naše šole razšir¬ jajo, in da se po kmetih napravijo kmetijske, po mestih pa rokodelske šole. Pa tudi odraščeni naj se ne zanemarjajo. Ti naj bi se ob nedeljah popoldne ali ob ne delcih zbirali v šoli alj kje drugod, in tam naj bi jim razkladal gosp. učenik alj kak drug rodoljuben mož prav po domače, kratkočasno in praktično potreb¬ nih reči. Kako bi se mladi svet razbistril in omikal! -— Prave šole ljudem so pa tudi tako imenovana „izgledna go sp o dar s tva“. Umni in v kmetijstvu bolj izurjeni kmetovavci in posestniki večih zemljišč naj si posebne Sesti iščejo v tem, da svoja zemlijšča tako obdelujejo, naj bi bila sosedom v izgled, poduk in spodbujo. Kmet je kasen pa neveren, in se‘ še le tedaj nove robe po¬ prime, fco mu gotov dobiček v medočje bije. — Veliko pripomorejo tudi razstave domačih pridelkov, kakor- šna je bila minulo leto v Zagrebu. Tu se ljudje oči- l vidno prepičajo, kako umno gospodarstvo pridela več in boljšega blaga, kakor pa stara terma. Tudi to spod¬ buja in drega človeka, da si bolj prizadeva, ker se njegova roba hvali in njegovo ime slavi široko po svetu. — Slednjič razširjajo omiko v gospodarskih zadevah tudi kmetijska in obertnijska društva, če so modro osnovana in pridno delavna. Veliko dobrega so storila ta društva, pa še veliko več bi ga bila storila, če ne bi bila zapadla birokraciji in centralizaciji: Ve¬ liko preveč se pisari in preveč govori in to le — v po¬ glavitnem mestu pri odboru, ki derži vse vajeti v svoji roči. Treba nam je: 2. Pripravnih ji g. Žalostno je bilo nekdaj za slovenskega kmeta; sirota ni imel skorej nobenih bukev, pisanih v slovenskem jeziku: ni imel torej bu¬ kev, iz ktejrih bi si bil mogel jemati potrehnih naukov za svoje gospodarstvo. Vse je stalo na starem mestu in šlo po starem kopitu: Kakor je delal stari oče, delal j© tudi mladi sin. Hvala Bogu! vse to je minulo, — slo¬ venski gospodar ima dosti bukev, in jih ima v svojem materinskem jeziku, prav lebko se podučuje in napre¬ duje. Hočemo nekaj bukev imenovati, ki so slovenske¬ mu gospodarju posebno koristne in potrebne. Kot perva zvezda se sveti „k m e t i j s k a kemija 44 gosp. Vertovca ; za njo pa pridejo : „umno kmetovanje 14 ,,,zvedeni kmet 44 , „živinozdravilstvo“ s svojimi oddelki, ..vinoreja 44 , „vertnar 4i , „stari Urban 44 , „čbelarček 44 , „nauk murke in svilne červe rediti in svilo pridelovati 44 , obilno bogate ^Novice* in mali sicer pa vse hvale vredni, „umru go¬ spodar 44 . Pa poreče kdo, jaz nimam denarja za toliko bukev. Nočemo preiskovati, alj nimajo kmetje naših dni dosti denarjev za druge reči, alj ne donašajo vsi na bukve in časnike izdani krajcarji dobička na rajniše, — povemo vam le kratko, kako bi si lehko pomagali. Stopite bolj umni in previdni kmetje cele soseščine v družbo in na- i uavite si malo knjižnico; koliko po tem pride vsako eto na enega, kako veliko pa bode dobička? Rajši bote doma ostajali, lepe bukve prebirali, kratke čase imeli, menj denarja zapravljali, v kmetijstvu napredovali, greha se varovali, in si božji blagoslov na svoje gospo¬ darstvo sklicali. Treba nam je : 3. Dosti denarja. Za gotov denar je den de- nešni tako terda, da po celi vasi skorej ne dobiš nič okroglega. Brez denarja pa ni nobenega gospodarstva, tim menj napredovanja v gospodarstvu. Zatorej poslu¬ šajte Slovenci, kaj so vam tako lepo povedale „Novice 44 : „Ni treba razlagati, kako je večkrat kmet v stiski za 50 ali 100 gld., ki jih potrebuje, pa jih ne dobi. Sosed mu jih ne posodi, ker jih večkrat sam nima, —• hranilnica (Sparcasa) je deleč in veliko potov je treba, da dobi kaj ali pa nič, — gorje mu pa, ako pride odertnikom v roke! Kako si tedaj pomagati? Kakor si pomagajo drugod, pomagajmo si tudi mi; napravimo si taka društva, kakoršna imajo po nem¬ ških deželah, da pomagajo kmetom, pa tudi rokodelcem. Za rokodelce je v Ljubljani že več let tako društvo, ktero jim posoja denar; na terdnih nogah stoji, in ve¬ liko rokodelcem je že pomagalo iz zadreg. ^Novice 4 * iz velikega zbora, ki ga ima to društvo kmali po novem letu, vsako leto naznanjajo, kaj se godi v tem društvu, ki se je samo po sebi ustanovilo. — Kar se tedaj more storiti za rokodelce, more se tudi storiti za kmeta, ako se le za vsaki kanton (okraj ali „bezirk 44 ) ali vsako tehantijo, ali za več okrajev ali tehantij nekoliko veljavnih, pametnih, domoljubnih mož, to reč v roke vzamejo in družbo ustanovijo. K’ — 46 — se moglo to storiti, je kmetijska dražba kranjska po nasvetu magistralnega svetovavca in deželnega odbor¬ nika g. Guttmann-a v poslednjem zboru sklenila. Raz¬ poslala je po tem sklepu n a čer t takih družb vsem kmetijskim poddružnicam, naj ga še one pretehtajo, po dobro prevdarjenih mislih popravijo, in nasvetujejo po¬ tem glavnemu odboru kmetijske družbe, da se pre¬ dela v osnovi pravil ali statutov. Zastran menic (bek- selnov), o kterih je v tem načertu beseda, je že mestni župan gosp. dr. Costa svetoval premembo. Ker se tedaj ta reč ravno zdaj preudarja po deželi, podajo tudi „Novice u vsem svojim bravcein, posebno kmetiškim gospodarjem, duhovnikom, učiteljem in vsem drugim domoljubom po deželi, ki imajo serce do kmeta, ta načert, naj ga tudi oni preudarijo in se prav živo unamejo za-n); naj se pogavarjajo povsod o njem, da bode potem kmali mogoče, družbe te iz papirja spra¬ viti v d j a n j e. Naj se domoljubi povsod posvetujejo s poddružni- cami kmetijskimi — ne samo na Kranjskem, ampak tudi povsod drugod po Slovenskem se morejo napra¬ viti take družbe — in spolnilo se bo tudi pri nas, kar 3 ,Whitfelder Correspondent“ piše iz Angleškega: „Le dveh veljavnih in premožnih mož je povsod treba, da se unameta za dobro stvar in se je krepko poprimeta, in na blagor kmetijstvu bo vstalo na noge mnogo tacih družb. “ Takih posojilnic 4 ' je treba, da bode kmet v sili in potrebi denarja na posodo dobivljal. Deržavni zbor naj pa zraven tudi skerbi, da se davki in plačila, kolikor koli j e le mogoče, znižajo, zraven pa potrebne ceste napravijo in pota poiščejo, da bojo naši kmetje svojo robo drago in lehko proda¬ jali, tujo pa dober kup in lehko kupovali. — Slovenci! Napravite si dobrih šol, poskerbite si pri¬ pravnih knjig in osnujte si posojilnic kmetom v denarno pomoč — in napredovali bote na polji gospodarskem. ^Slovenec 44 bode vam od teh reči še veliko pravil in vas podpiral, kolikor le premore. Deržavni zbor. Nadalje je bilo posvetovanje o potrebah „bogo- čast j a“. Povedalo se je, da bi za popravo stolne cer¬ kve v Poreču 3765 gld. treba bilo dovoliti. Tam vse vse bolj ali manj revščina in pomanjkanje tare, tedaj naj bi deržavna blagajnica pomagala. Herbst pa pravi, da imajo po cerkvenem pravu kor ar ji dolžnost, stolne cerkve v dostojnem stanu ohranovati, kar pa Š m e r.l i n g nekako odbijati skuša. Pomoč pa vendar ni bila dovo- ljena, kakor lani Praški stolni cerkvi, kjer je gotovo v vsakem oziru več premoženja, kakor menda v celi Istriji. Idovolii pa je odbor popraviti cerkev sv. Antona v Terstu in cerkvena poslopja v Ledini in Ob loki na Gori¬ škem. Ker vživajo škofje Goriške nadškofije v primeri z drugimi le majhno letno plačo, rekel je Šmerling, da bi bilo bolje, male škofije v eno večo zediniti in potem tudi ondotnemu škofu večo letnino dati. Od, prav tako, in gotovo jih je malo, ki bi zoper to ugovarjali; ali tudi niža duhovščina zasluži, da bi se ji enkrat sta¬ nje kaj polajšalo! — Cč. gg. oo. frančiškanom v Sinju na Dalmatinskem se je pa odrekla pomoč od 4000 gld. vzlasti ker je Šme rling tehtno povdaril, da so tamoš- nji frančiškani o času deželnih volitev celo izdaj ske »nove snovali. Strašne besede! Kaj pa, ko bi vsemu temu le vzrok bila njih gimnazija, ki je čisto slovan¬ ska? Škof Dobrila se je pač lahko pri Smerlingu pritožil, da kar se Dalmacije tiee, ni tam ustavnega vlada¬ nja. Morebiti pa v tej zadevi za obe strani še hujše ne¬ sreče pridejo,^preduo se dobro spregledalo bode. — Še je tudi znani Sindler zoper Linškega škofa besedoval, da ima, kar je čez 12.000 gld., preveč dohodkov, itd. Ali vmiriti ga je skušal Šmerling s tem, da je že vse v pravem redu; kar pa še ni^ morebiti, bo pa gotovo skorej.—'Česa se bo še neki Šindler lotil, on isti, ki je bil s konca kakor jagnje, in je k vsemu le kimati znal, dokler da je postal c. kr. bilježnik. Avstrijansko cesarstvo. Dežele niže-avstrijanske. Sluiiaj. Minister Pl e ne r je vendarle poslancem 18. t. m. proračun za 1. 1866 v posvetovanje predložil. Rekel je, da bode še kakih 30 milijonov goldinarjev primanjkovalo,67. leta pa da bodo že stroški z dohodki uravnani. Prav iz serca je to želeti, če bo le tudi res, in že ne bo prepozno! Poslanci neki so tudi volje ga pretresovati. Šmerling tedaj jih ni zastonj me- čil, ko so bili unidan pri njem v gostji in jih je z lepa nagovarjal, naj ne kljubujejo dalje, ker vlada želi in hoče vsem le dobro! — O zadevah polabskih voj¬ vodin pa se ne ve ne bela ne černa. Vidi se le, da Bi s m ar k dobro zna vodo — na svoj mlin obračati. — Slovanska „ beseda 44 si bode konec t. m. predstoj- ništvo volila. Za avstrijske Slovane pač to društvo v stolnem mesto mnogo dobrega pomenja in obeta. Da bi le tudi dober vspeh imelo! — Zdaj še le po ma¬ lem na dan dohaja, zakaj da se je tolikrat in tako po- gostoma v tukajšnji deržavni tiskarnici ogenj naznanjal in je tudi res gorelo. Kurilo se je namreč prav pridno s tiskanim papirjem, ki so ga imeli prav veliko naku- pičenega. Prodali so ga potem, in tu se je zvedelo, da ga je bilo vsega 20.000 centov (stotov). Za božjo voljo, kaj pa delate? Dežele notrajno-avstrijanske. V Celovcu 20. febr. Včerajšnja beseda s plesom v lepo okinčanej čitavnici je bila tudi kakor vselej lepa in živahna. Snidilo se je lepo število gospodov in n odičen, da si tudi ni bilo prijetno vreme. Pogovori ili živi in tudi plesalo se je kar navdušeno do jutra. Godli pa so verli godci tukajšnjega huzarskega polka vse hvale vredno. —• Slovenci! tako je lepo, in nadjamo se, da bode tudi slovenski duh z vašim prizadetjem zmirej bolj serca tudi dozdaj še merzlih prešinjal in ogreval. — Tudi husarji kraljeviča bavarskega nas sko¬ rej zapustč, tedaj oba polka (regimenta) naenkrat. To pa deržavo veliko stane in malo upanja imamo, da bi vojaško ministerstvo kaj prida prihraniti zamoglo. Pra¬ vijo, da to premestovanje pride na 60.000 fl. Prihodnjo nedeljo bode tudi tukej veliki „korso“, ki se ga bode neki veliko gospode vdeleževalo. Denes dopoldne je spet nad čevelj visoko snega E adlo. Pota se morajo z „mašino“ narejati. Gotovo se ode spet od zametov in nesreč čulo. — Ufa Hudi. w — Pri nas imamo čvetere vislice v šoli. Vendar nikarte misliti, da šolarje nanje obešamo, ker smo bolj prijazni med sebo, kakor pa Rusi in Poljaci. Sicer nas pa vendar omenjeni stebri opominjajo, da v naši riovozidani šoli nismo bili brez smertne nevarnosti. Po drugih krajih so potresi krivi, da hiše na kup lete; pri nas pa je menda „ Jupiter pluvius 44 (dež) tako dol¬ go šolski strop namakal, da se ga je preceja velik kos od stropnikov odkerhnil in je na tla padel. Šibi sega pa še nekoliko, zato pa so mu dali leseno podporo po kon- — 47 — ca stoječo, ki inojster-skazom pa tistim, ki so nje¬ govega prezgodnjega padca krivi, kaže, kteri kraj je zanje naj bolj pripraven. Ko bi se bil ta polom med šolo primeril, bi bili štirje šolarji ob življenje, ali 'pa vsaj gotovo nevarno poškodvani. Strop je tri ali štiri perste nametan, in več kakor dva sežna od tal. Pa še na eni rani naša šola boleha: preveč imamo šolar¬ jev, premalo pa klopi. Zastran preobilnega šte¬ vila šolarjev se pa dan danes le redko kdo še pritoži, ker vse tišči svoje otroke v šolo, kjerkoli okoliščine šolanju niso popolnoma sovražne ali celo nasprotne. — Kako pa se srenjčani težko pripravijo, šolskim potrebam vstreči, tega se človek, ki živi na kmetih, in s šolo opra¬ viti ima, lehko vsaki den prepriča. Dveh klopi smo čakali tri mesece, predno so bile gotove, zdaj pa so že popolnoma zasedene. Dveh bi še potrebovali po zimi, po letu pa jih menda treba ne bo! Ko bi pa kdo uteg¬ nil misliti, da je tej šolski pomanjkljivosti kriva vne- marnost ali zanikernost priprostega kmeta, bi gotovo krivo sodil. Dobre volje — ne menim Židane volje, zakaj ta je potihnila, dasiravno je predpust, — se ne manjka, temuč le zdatnega pripomočka, novcev (denar¬ ja). Tega se prepriča človek pri prodaji šolskih knjig in pri oskerbljevanji drugih za šolo potrebnih reči, pri nabiranji udov za družbo sv. Mohora in pri drugih po¬ govorih in opravilih, ki jih kdo ima s priprostim ljud¬ stvom, s kmetom, rokodelcem, obertnikom i. t. d. Kdor terdi, da ljudem sploh menjka dobre volje glede na¬ predka, je slep, kakor v zajec, kedar spi, dasiravno gleda z odpertimi očmi. — Šolarjev imamo 113; pa je tudi v Lipič a h šola, tedaj v eni fari dve šoli, dva učitelja in dva kateheta. Vendar se pa v sleherni šolski sobi shajajo otroci dveh ali pa še celo treh razredov. Bi mar ne bilo mogoče, našo šolo v tej reči kaj prestrojiti, ako bi jo v preudarek vzeli možje, ki imajo pravico govoriti? Bi se mar ne moglo tako napraviti, da bi en učitelj učil v pervem pa drugem razredu, eden pa v tretjem? Zakaj dva ali tri razrede v eni šolski sobi, v enem in ravno tistem času — štiri ure na den — učiti in tako terjatvam zdajnega časa zadostovati, kakor po drugih krajih, kjer se ni treba pritoževati zoper te zoper- nosti, to se pravi več kakor —• hruške peči! Iz Belaške okollee. (Slovenščina in kne- z o škof Val e ntin). Kar sedajnega škofa Valentina oznam, — in poznam jih dolgo, že od pervih šol, — iii so sicer rojen Nemec, pa nam Slovencem vselej prijazen in pravičen. V serainišču so se pa slovenskega nauka tako poprijeli, da so poznej kot špiritual bogo¬ slovce izverstno slovenski učili. Hodili in delali so dolga leta po nemških pokrajnah, — slovenskega je¬ zika pa vendar zabili niso: tudi zdaj govorijo radi in pridigujejo lepo in gladko slovenski. Pa še več: od dne do dne se bolj in bolj kaže, da so Slovencem pravični, da spoznajo prave potrebe slovenskega ljudstva in da malo marajo za stare napačne navade in predsodke. Danes omenjam le eno samo staro napako, ktera je bila v Kerški škofiji v navadi. Znano je, da je Celovec okoli in okoli obdan od samih slovenskih far, in da tudi Belak proti jugu in jutru ima samo slovenske fare. Naravno je torej, da je v Celovcu in Belaee po¬ sebno med posli in rokodelci veliko Slovencev, ki le malo alj pa clo nič nemški ne znajo. In glejte! V Ce¬ lovcu je bila stara navada, rekel bi, skorej postava, da je pri vsaki fari le en sam duhovnik smel biti Slovenec, v Belaee pa med vsemi duhovniki večkrat še enega Slovenca niso imeli. Hud ropot je vstal po celi škofiji, ko je rajni škof Adalbert k stolni cerkvi v Celovcu 1. 1843 poklical dva slovenska kaplana! Meni se dozdeva, da bi zastran te reči naj bolje in naj pravičnejše bilo takole: V Celovcu in Belaee mora vsaj en kaplan dobro znati slovenski, priunih kapla¬ nih naj se pa praša: kdo je naj bolj sposoben in pri- S raven za to mesto? In ta naj se tudi pokliče, bodi si emec alj Slovenec. Dozdeva se nam, da so se tudi mi- lostlj. knezoškof Valentin tega pravila poprijeli, kajti v Belak je poklican za drugega kaplana g. J a e g e r Gregor, sicer rojen Nemec, ki pa je že bil na več slo¬ venskih kaplanijah in zna dobro slovenski; tudi pervi kaplan je rojen in prav vnet Slovenec. Taka je prava! Kaorje za prazno mesto, ta naj ga dobi, in to, da zna še en jezik več, in je za obč strani, naj ne bode nobe¬ nemu, — kakor je žalibog nekdaj bilo — v škodo, temveč v priporočbo ! Iz iVovomesta. A. R. Prav rad bi Vam že kaj veselega pisal. Ali nimam skorej o čem, da bi za Slo¬ vence tudi mikavno bilo. Zdi se mi, da je mamka Slo¬ venija dozdaj le mimo našega mesta romala, ker je še v njem malo malo slovenskega življenja in vedenja za¬ paziti: Novomeščani še ne čutijo dosti, da so se časi spremenili in ž njimi tudi narodi, ki vstajajo k novemu življenju in hočejo vživati pravice, ki jim gredo po božjih in človeških postavah. Tudi slovenski narod se je izbudil, se zaveda pravic in dolžnost svojih in hoče z drugimi napredovati, kajti noben narod ni obsojen, da bi v nezavednosti ali sužnosti drevenel in životaril. Jako se tedaj Novomeščani motijo, če mislijo, da je prav ali vse eno, ako pridno vse ohranijo, kakor je bilo dozdaj. Smejo pač, kar je dobrega, ali kar se tiče narodnosti, morajo pa vendar priznati, da so slovenskega rodu, in da se jim vesela prihodnost le tedaj kaže, če se tudi kakor Slovenci vedejo in izobražujejo, ker — časi so se spremenili! Slovenec ostani Slovenec, in živi, po svoje. Slo¬ venska mati te je porodila, za Boga! ne izneveri se jej. če si pa ohraniš mater in jo spoštuješ, spoštoval in čislal bodeš tudi njen jezik, in vse vse, kar te matere tvoje spominja! Nadjam se tudi, da ni to Novomešča- nom puhlo brez jedra govorjenje ali domišljevanje brez resnične podloge —• to ne more biti, ker že se širi go¬ vorica, da namerja nekaj rodoljubov napraviti „Čitav- nieo“ in tako zadostiti veliki potrebi, ki nas je vedno huje terla. „Kazino“ je neki popolnoma opešal, on ni več za nas, mi pa zanj ne. Godi se mu in vsem takim napravam, kakor sadiki, ki je v tuj kraj, v tujo zem¬ ljo presajena. Da bi se ie tudi besede skorej vres ničile, potem mislim, bode kmalo vse slovenski obraz in zna¬ čaj dobilo. Kakor hitro o tej zadevi kaj gotovega zvem, berž Vam pišem. Z Bogom! K z Maribora. (»Slovenska Matica 11 .) (Konec.) Dopis mariborskega shoda bil je nekako — kako bi rekel — neprijeten. V 2. listu letošnjih »Novic -1 se je odgovorilo, da je opravilni oddelek storil vse, kar se je zgodilo v matičnih rečeh, da misli, da je zakonit, in da so bili že zanaprej pismeno privoljenje dali k temu, kar se sklene v pervi odborski seji, vsi tisti odborniki, kterih ni bilo v seji. Ti razlogi ne obveljajo, kakor sem že dokazal. Ljubše bi nam bilo, ako bi bil po pravilih delal ves odbor namesto opravilnega odseka: tudi perva seja odbornikov ni napravila „opravilnega odseka 11 za vse zadeve (kar bi se tudi le moglo zgoditi po spremembi pravil), nego samo za natis jin razpoši¬ ljanje povabil; in ako so dopisali odborniki, da se zla¬ žejo s tim, kar bo sklenila perva seja, niso dopisali, da se zlažejo s tim, kar se tam ni skenilo, pa se ven¬ dar godi. Še bolj ostro je — ne vemo kdo, tajnik ali opra- — 48 — ▼ilni odsek — sodil o mariborskem „opominu“ pismeno. Vsi odborniki so namreč pismeno bili uprašani, alj se { im zdi, 'a bi bd pervi veliki zbor po predlogu mari- lor.skib odbornikov še pred 4. februarjem t. L, ali naj bod e po predlogu opravilnega odseka še le v začetku meseca maja letos ? Tam se je rabil stavek: ker bi se tako ravnaje tudi ne „prelomila“ do zdaj edino veljavna pravila. V odpisu pa, ki so ga dobili mariborski odborniki, beremo, da se je opravilni oddelek zelo čudil maribor¬ skega dopisa zadnjim besedam, ktere pravijo, da, odkar so pravila poterjena, nimamo po njih opravilnega oddel¬ ka v odboru,-brez njega bi Matica denes ne bila druzega, nego neskončna zmes, i. t. d. Dragi bratje! Mi smo samo hteli Vaz prijazno opo¬ minjati Vašega pooblastila. — Bog ne daj, da bi si želeli take zmesi, da ne bi se dosihmal nič^ ne delalo; želeli smo samo, da bi delal ves odbor. Če se pa z Vami ne zlažemo popolnoma, vendar se da vse opraviti z ljubeznijo — in omnibus caritas! Se jedno bi rad omenil. Opravilni odsek je skle¬ nil v 7. seji, da Matica kupi obligacije ogerske ali her- vaške zemljiške odveze, ki bi mu več obresti donašale, kakor so hranilnične, in bi se tudi glavnica pomnožila. Matica že ima precej glavnice (črez 8000 gld.) in ti de¬ narji bi lahko vstregli slovenskemu narodu tudi na drug način. Kako bi bilo, če bi jih Matica raji v zajem dajala kmetom okoli Ljubljane? Postala bi tako Matica še tudi domača moč na denarstvenem polju, kjer gotovo imamo premalo moči; vkoreninila bi se med prostim ljudstvom, ker člani bi gotovo prednost smeli imeti, ako si hočejo kaj izposoditi. Enako pa tudi govorim k vsem domačim društvom, naj varčno gospodarijo, naj hranijo goldinarje, da bomo imeli enok narodu dajati, podpirati ga v hudi materijalni borbi sedanjih časov. Na enkrat to ne more biti, ali kamen do kamena ven¬ dar palačo načini. Bog daj našemu društvu dober napredek na vseh straneh: dal ga bo, ako krepko in složno delamo vsi. Naj tedaj stori vsak, kar mu je mogoče; pristopite, va¬ bite druge, na noge! „Hej rojaki, opasujmo uma svitle meče! Dr. S r n e c Iz Tersta 15. febr. V. — (Deputacija) Med dru¬ gimi Teržačani, ki so šli pred nekoliko dnevi na Du¬ naj s pismom pripravljenim, kakor je že znano, za ce¬ sarja, sta tudi — se ve da v svoji narodni obleki — dva kmeta tukajšnje okolice, namreč Nabergoj in Primožič. Včeraj sta telegrafirala čitavnici, da sta se pogovarjala s cesarjem v slovenskim jeziku, cesar jih je dobro razumeval, odgovarjal jim pa po italijansko. '— Ali ni pač to lep izgled za neko gospodo slovenskega naroda, kterej tu in tam še zmirej prav težko de, rabiti svoj materni jezik v pogovorih s Slovenci? Ko sem ne¬ davno z neko gospo (Slovenko) tukej na cesti slovenski t ovoril, glej! nagloma je umolknila, ko so se bili pridružili rugi — Italijani. Čudno pa ostudno! Sicer šemi čitavnični udje prav radi pogovarjamo v slovanskem jeziku med sebo t. j v slovenskem, hervaškem ali serbskem, kar ni sa¬ mo „dulce“ (lepo), ampak tudi „utile“ (koristno) in —-prav, da je tako. Tukej so rastljine že meseca januarja kaliti jele. Tako je že takrat solnce grelo, in zdelo se je, kakor da je prava spomlad. Ali tega meseca smo pa prav hu¬ do zimo imeli. Vsi se temu čudijo, ker je tak mraz tukaj kaj nenavadnega. Leda je zadosti, snega pa nič. — Izdatelj in odgovorni vrednik: J. K. Božič. - Beneške. V Padovi so v začetku t. m. vseuči^' ščni dijaki hudo razgrajali. Po volji jim ni bilo, da jim je ministerstvo novega profesorja dalo, ki je prišel ' lz Florence. Sumijo ga, da ni prav italijansk domoljub, ker je za veče plačilo v Padovo se preselil. Dijakov je bilo 60 zasačenih in berž v Benetke pred sodbo gnanih, njih večina pa je pobegnila domu, in le malo jih je še tamkej ostalo. Ali do 15. t. m. se še ni po redu učiti pričelo. — Dežele trojedine kraljevine. Zagveb. Banska konferencija je tedaj s svojim delom pri kraji. Izdelan je volitevni red ali izbornih. Stara podloga se mu je še precej ohranila, ali poslan¬ cev bode po njem veliko manj, nego jih je bilo 1. 48 in 61. Mesta, tergi in županijski okraji (komitati) volijo vsi skupej 74 poslancev (f. 61 so jih volili 108); stolni kapiteljni pa in samostani z Zagrebško pravno akade¬ mijo vred, vsi skupej 12 poslancev. Virilne glase imajo: namestni ban in kapitan, potem 7 velikih župa¬ nov in. deset vladik obeh cerkva, plemenitašev pa le 24,. med tem. ko jih je imelo L, 61 pravico do zbornice 79. Iz. vojaške granice jih pričakujejo 24. Vseh skupej bode tedaj 129 poslancev, L 61 pa jih je bilo 219, tedaj zdaj 90 manj- Srenje na kmetih so neki naj. več pridobile. Vlada stavi veliko zaupanje vanje.. Zdaj tedaj postaja upanje veče, da. bode skorej zbor zboroval, kar je tudi kardinal H avli k v svojem končnem ogovoru simpa¬ tično povdarjal, samo da se mirno in brez strasti obna¬ šali bodo. Kaj pa pravi neodvisni narodnjaki mislijo, lahko uganemo nekoliko iz besed, ki jih je občespošto- van odvetnik M raz o vic govoril: da tako ravnanje ni prav ustavno) a ustava se mora pred vsem drugim v česti imeti! — Plemenitaši, ki menijo, da se jim tudi krivica godi, poslali so že tudi v Beč svojo pritožbo. Po vsaki ceni ne ropota zdaj več zastonj v mlinu, ne¬ kaj moke mora vendar biti! Ptuje dežele. Francoska. Napoleon je govoril. Svet, se nam zdi, spet lože diha. Tudi ni napovedal nikomur — quos ego! — vojske. Kar je začudenemu svetu oznanil, da je cesarstvo mir, ni še tako mimo in brez strasti govoril kakor zdaj, razun če to izvzamemo, kar je h koncu proti opoziciji zagromel, rekoč: ustavimo se ji! Vse drugo diše mir in vedno le mir (ali Napoleo¬ novih besedi nam ni zmirej po čerki jemati j, tako na Algirskem, v Kini, Mehiki, posebno pana Italijanskem, ker papež je svoboden in neodvisen spoznan, Italijansko pa ostane kakor je! (Bomo videli kako dolgo). Kar se notranjih zadev tiče, skerbelo se bode zanaprej še bolj za deržavno blagostanje na vse strani, za šole in po¬ trebno omiko in za večo saniostojnost in samouprav¬ ljanje — toda vladni sistem ostane kakor je, in Napo¬ leon ne misli še kratko ni malo ne Francozom kaj svo¬ bode dati. Pravijo, da je bolehen in kilov in da bo skorej drugačen, ali ta ogovor ne kaže še tega. Tako Napoleon, ki namerja po sili nov „Avgust“ biti. — Loterija. Line: 57. 31. 10. 4. 85. _ Terst: 4. 32. 26. 9. 87. Danajska borsa 21. febr. 1865. 5”„ metalike.72.35 5% sacijonal 79.20 Novi zlati.. . 5.S4 s /i« Srebro . . ..... 112.16 Natisnil: Ferd. žl. Kleliunayr v Celovcu.