Mladinska poletna politična šola
Razprave so bile živahne
Mladinska poletna politična šola, ali krajše MPPš, je kot lani in leto poprej, potekala v Mariboru v Štu-dentskem centru od 6. do 9. septembra. Udeležili smo se je tudi mladinci naše občine, z njenim pote-kom in sklepi smo v glavnem zadovoljni.
Če bi želeli povedati, kaj vse se je na MPPŠ doga-jalo, o čem vse se je razpravljalo, kaj vse je bilo skle-
njeno, bi se v naštevanju gotovo izgubili, zato naš^ tejmo le nekaj najpomembnejših razprav, novosti in zanimivosti.
Naredili smo obračun o uresničevanju stališč 11. kongresa ZSMS, saj sta od njega minili že dve leti, tako da se vsaj približno že vidi, kaj se od sklenje-nega uresničuje in kaj ne. Kongresni dokumenti so se nam pred dvema letoma zdeli zelo revolucionarni in pričakovali smo, da bo mladinska organizacija po-stala to, kar je v svojih dokumentih obljubila: samo-stojna, široka in frontna organizacija. Stanje v MO pa se do danes ni bistveno izboljšalo, samoupravne in delegatske poti so se pričele celo ožitl, zajemanje najširšega kroga interesov in njihovo konfrontiranje v MO torej ne more zaživeti, kot bi moralo, mesto ZSMS v političnem sistemu je še vedno na robu.
Pomen prostovoljnega mladinskega dela pada navkljub novim organizacijskim prijemom in popula-riziranju, tako da nas na tem področju čaka še veliko dela, smernice pa so za zdaj še medlo začrtane. Enako je z mladinskim turizmom, Na nekaterih po-dročjih pa je le viden napredek: reševanje stano-vanjskih problemov mladih poteka stalno, študentski domovi rastejo, pričelo se je regresiranje prehrane — letos je bodo poleg študentov deležni še dijaki.
Problem organizacij je ponavadi tudi informiranje članov. Za sistem informiranja v mladinski organiza-ciji lahko rečemo, da je v na pol kritičnem stanju. Iz-govarjanja, da ni dovolj kadra, da je njegova fluktua-cija zelo močna, da primanjkuje denarja in podobno, so se izkazala le kot prozorna opravičila, ki ne vzdr-žijo niti najmanjše kritike. Nujne so nekatere spre-membe in prva bo preoblikovanje centrov za obveš-čanje in propagando. Ti so v zadnjem času postali nekakšna društva mladih literatov, priveski konfe-renc. na svoje glavne funkcije: zbiranje informacij, sprotno, kritično in realno obveščanje in skrb za po-vratne informacije, so pozabili. Kmalu se bodo centri glede na potrebe med seboj začeli povezovati, saj le na tak način lahko postanejo kadrovsko in finančno močnejši, kader bo lahko kvalitetnejši.
Med sekcijskimi diskusijami je bilo veliko zanima-nja za strip, ki je postal zelo razširjen in priljubljen medij. Dejstvo je,da je strip ne le avtentična oblika sodobne popularne kulture, temveč tudi sredstvo ustvarjalnega izražanja, ki ima svojo identiteto. Letos je bilten MPPŠ prvič izšel v stripu, njegovo ustvarjanje pa je potekalo hkrati z ostalim delom na šoli.
V sekciji za znanost so si kot najvažnejšo nalcrao zastavili računalniško opismenjevanje mladih. Zi-vahni in množični sta bili med drugimi tudi diskusiji o ekologiji in o mirovnih gibanjih. Pokazalo se je, da mladi z velikim nezaupanjem gledamo v prihodnost, zavedamo se, da je svet ogrožen. Raznovrstne ak-cije in vedno večje število aktivnih članov v teh dveh gibanjih dokazujejo, da ne ostaja le pri besedah, ampak da je na tem področju tudi že veliko nareje-nega.
Takšna in podobna srečanja so ponavadi, čeprav morda z zanimivo vsebino, dokaj pusta, omejena le na predavanja in diskusije. Letošnja MPPŠ ni bila taka, saj so bile sekcijske diskusije in plenarna za-sedanja popestrena z diapozitivi in filmi. Pester je bil tudi večerni program, v katerem smo spoznavali na-grajence »Zlata ptica 84« in njihova dela. Zlata ptica je nagrada, ki jo za dosežke mladincev v kulturi in umetnosti podeljujeta RK ZSMS in tednik Mladina. S svojo razstavo fotografij se nam je predstavil Tomaž Lunder, ogledali smo si tri filme Slavka Hrena in predstavo gledališča Ana Monro, zadnji večer pa nam je zaigral ansambel Srp.
Sonja Nered