P.n. Licejska knjižnica f*»£tauui platana r jotarini. — Di« P»itgel>iil»r b»r bnaaMt. Leto XXVIII. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 150 lir (za inozemstvo 200 lir), polletno 75 lir, mesečno 15 lir. Plača in toži se v Ljublani TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industriio, obrt in denarništvo Ljubljana Številka 6. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 28. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ulica 27. Tel. 33-03. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.958 Izhaia vsako sredo Liubliana, sreda 7. februarja 1945 Preis - Cena 1 2'— Uporaba električnih motorjev v industriji in obrti Šef pokrajinske uprave je izdal naredbo o spremembi čl. 5., odstavka 1. izvršilnih določb o omejitvi potrošnje električnega toka z dne 13. januarja t. 1. (»Službeni list« 3/5). Ta 1. odstavek čl. 5. se odslej glasi takole: Industrijski in obrtni obrati smejo uporabljati električne motorje z več kakor dvema konjski-silama zmogljivosti samo v času od 9. do 16. ure (doslej od 9. do 10. 'in od 12. do 16. ure). Cene za pivo Šef pokrajinske uprave — komisar za cene za Ljubljansko pokrajino je odobril naslednje najvišje cene za: 1. Pivovarno »Union« v Ljubljani; pivo v sodčkih , 1 hi = 760 lir pivo v steklenicah 1 lil = 912 lir Iranko pivovarna, vključno javne dajatve izvemši občinsko trošarino. 2. Cene za točilce-gbstilničarje v Ljubljani: a) odprto pivo 11 — 11.90 lir odprto pivo V 1 = 6.— lir odprto pivo 0.31— 3.00 lir b) v steki. — % i stekl. — 6.70 lir 3. Cena za pivo v kavarnah v Ljubljani: a) v 1. kat. steki. V 1 - 8.40 lir h) v II. kat. steki. 'A 1 - 7.10 lir Cene pod 2. in 3. se razumejo franko točilni prostor vključno vse javne dajatve. Cenik z najvišjinni cenami mora biti na vpogled občinstvu na vidnem mestu v vseh obratnih prostorih, kjer se prodaja blago, navedeno v ceniku. Minister Funk gospodarski bilanci Redni občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, bo v četrtek dne 22. februarja 1945. ob 15.30 uri v sejni sobi zavoda v Ljubljani, Prešernova ulica št. 50, z naslednjim dnevnim redom: ' 1. Predsednikov nagovor. 2. Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1944. in predložitev bilance k 31. decembru 1944. 3. Poročilo nadzorstvenega sveta m podelitev absolutorija. • Odobritev bilance za 1. 1944. m sklepanje o predlogih upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička. s 5. Volitve v upravni svet in potrditev izvršene kooptacije. 6. Volitev članov nadzorstvenega sveta in njih namestnikov. 7. Raznoterosti. Nemško-hrvatska blagovna izmenjava Lani je bila med Nemčijo in Hrvatsko zelo živahna blagovna Izmenjava. Nemška trgovinska zbornica na Hrvatskem je v svojem poročilu navedla, da je bil nemški izvoz na Hrvatsko skoraj oSemkiat toliko vreden ko nemški uvoz iz Hrvatske. To je dokaz, da je imelo hrvatsko gospodarstvo velike koristi od dobav iz Nemčije in da so mu te dobave tudi zelo potrebne. Nemški izvoz na Hrvatsko je bil po podatkih, ki so bili zbrani od januarja do septembra, sestavljen takole: Od njega je prišlo okrog 20 odstotkov na tekstilno blagd in oblačila, 19 odstotkov na razne izdelke iz kovin, 14 odstotkov na stroje, aparate in orodje, 12 odstotkov na goriva, 11 odstot- Državni minister Funk je predstavnikom evropskih narodov, ki so se nedavno udeležili tečaja Nemškega gospodarskega instituta, govoril o novem evropskem gospodarskem redu ter med drugim takole orisal evropsko gospodarsko bilanco: Številne konference o rešitvi povojnih problemov, ki so jih lani priredili naši anglonameriški sovražniki, kažejo jasno prave vojne cilje ameriškega dolarja m gospodarskega imperializma — priboritev in prisvojitev popolne oblasti v svetovnem gospodarstvu. Ko Američani stremijo po tej oblasti, se pa Angleži obupano trudijo, da bi iz svojega političnega in gospodarskega propada rešili, kar se sploh še da rešiti. Kje je v številnih povojnih načrtih naših nasprotnikov kaj o Evropi? Nikjer! Združene države ne vedo, kje bi za med vojno močno povečano proizvodnjo našle odjemalce. Da bi se preprečila brezposelnost velikih množic, pripravljajo ogromno ii Z vozno ofenzivo, pri kateri naj bi se predvojni obseg izvoza trikrat, štirikrat, petkrat povečal. A tudi Anglija misli in upa, da bi se samo z orjaškim povečanjem • izvoza rešila preteče gospodarske krize, in smatra, da bi bilo treba predvojni izvoz najmanj podvojiti, ker preti drugače tudi Angliji socialna kriza in ker ni druge poti iz velikih dolgov in obubožanja. Za Evropo bi bil la izvozni imperializem A nglo-Američanov uvoz ogromne brezposelnosti. Življenjski temeljii in naravne vezi evropskega gospodarstva bi bile s tem uničene. Evropi tuje sile bi določale strukturo evropskega gospodarstva, evropski promet po kopnem, vodi in zraku, proizvodnjo, zunanjo trgovino, prehrano, denarstvo ter bi bilo vse gospodarsko in socialno življenje evropskih narodov vladano in urejeno tako, da bi ustrezalo izvenevrop-skim, predvsem ameriškim potrebam in zahtevam. Brez zdravega in močnega nemškega gospodarstva ne more biti zdravega in močnega evropskega gospodarstva. Anglo - Američani menda ne vedo, da je šlo v normalnih časih 50 do 60, od časa do časa pa tudi 70 odstotkov od vse evropske zunanje trgovine v evropske dežele in da je bil pri tem izvozu nemški izvoz po vrednosti in količini na prvem mestu. Nemški izvoz je vedno odločal pri strukturi lin storitvi evropskega gospodarstva. Vsa evropska zunanja trgovina pa je tvorila približno polovico vse svetovne trgovine. V vojnih razmerah iin z uspehi nemškega obnovitvenega dela za evropsko gospodarstvo so se te relacije bistveno spremehiilei jin nemški delež pri evropskem go- spodarstvu je postal še večji. Nemški izvoz ni v vojnih letih kakor v Angliji in Združenih državah nazadoval, temveč se je zvišal po vrednosti za 35 odstotkov ter tudi po količini ostal na svoji višini, čeprav je Anglija kot najboljša odjemalka nemškega izvoza odpadla. Zdaj ne gre samo 60 do 65, temveč skoraj 100 odstotkov nemškega izvoza v evropske dežele in od vsega evropskega izvoza so začele med vojno evropske dežele' brez Anglije prevzemati do 85 odstotkov. Če bi se te naravne evropske gospodarske vezi in izpopolnitve «s silo razbile in preprečile ter bi se iz evropskega gospodarskega telesa iztrgal srčni del — Nemčija, potem ne bi bile milijonske množice brezposelnih samo v Nemčiji, temveč v vsej Evropi. Potem bi se v Evropi uvedle kaotične razmere, kakršne so povzročili tako zvani osvoboditelji, ko so osvojili dežele, ki so bile z Nemčijo politično in gospodarsko združene, ter prišli v kraje, ki so bili prej zasedeni od nemške vojske. Ta osvoboditev, ki jo doživljajo od Anglo-Američdnov in od boljševikov »osvobojeni« narodi, pomeni državljansko vojne, lakoto, bedo, brezposelnost, gospodarske krize, socialne razdore iin bolj-ševiške nemire. Zavedajoč se svoje evropske naloge in odgovornosti, se je narodno socialistična Nemčija v letih 1941. do 1943. posvetila uvajanju novega reda v Evropi, kii je že v veliki meri realiziran in se že uspešno udejstvuje. Do velike veljave so prišla nemška gospodarska načela. V zasedenih deželah se je nemško državno' vodstvo ravnalo po naslednjih smernicah in načelih: 1. Ustanovitev urejenih državnih osnov in strumno državno vodstvo. Vzgoja in pritegnitev domačega upravnega aparata k stvarnemu in strokovnemu delu. Odstranitev razrednega boja, socialna pravičnost pri razdeli Ivi dela in javnih bremen. 2. Red pri denarju, zaslužku in cenah v smislu ohranitve veselja do dela in možnosti dela (stabilna valuta, stalne cene in mezde ter s tem v zvezi varstvo kupne moči, prihrankov in privatne lastnine). 3. Varstvo pred brezposelnostjo in socialnimi posledicami, ki so z njo v zvezi. Nemčija je zasedenim deželam dajala delo, industrijo je zalagala s surovinami, obrate po potrebi opremljala z novimi stroji, industriji je svetovala pri preureditvi in prilagoditvi novim razmeram, uvajala je nove produkcijske načine ter tako vso svojo gospodarsko silo dajala narodnemu gospodarstvu zasedenih dežel kot pomoč na razpolago. 4. Preskrba civilnega prebivalstva z živili in konsumnimi predmeti je bila po možnosti zagotovljena, posebej pa je še treba poudariti: uvedbo racionalizacije, pobijanje »črne borze«, podpiranje posameznih dežel z dobavami iz Nemčije, kritje nujnih potreb s pomočjo blagovne izmenjave z drugimi evropskimi deželami. 5. Produktivna udejstvitev evropskih delovnih moči po posebnem načrtu in nalogu Gauleiterja Sauckla, ureditev posebne organizacije za preskrbo inozemskih delavcev z zadostno hrano, zdravimi stanovanji, z obleko in vse-mli življenjskimi potrebščinami. 6. Prenos osnovnih načel nemške pospešitve kmetijske proizvodnje na zasedne kraje, pri čemer je bila vsa pozornost posvečena okrepitvi kmetijstva. 7. Uvedba načel in metod nem-’ škega državnega gospodarskega vodstva v zasedenih krajih. Na ta način se je gospodarsko življenje v zasedenih krajih uredilo ter usposobilo za vedno večje storitve. Izhodišče vseh teh prizadevanj in uvedb je bila misel, naj se gospodarska sila zasedenih dežel poveča ter uvede v službo skupne evropske gospodarske politike. Ta evropska gospodarska skupnost naj doseže in zajamči evrop- kov pa na surovine, med katerimi je bila na prvem mestu celuloza, na drugem pa kemikalije. Hrvatski neposredni izvoz v Nemčijo je bil precej skrčen zaradi prometnih ovir, od njega pa je prišlo na sadje okrog 21 odstotkov, na vprežno živino 20 odstotkov, na tobak in pijače 15 odstotkov, na les in lesne izdelke 10 odstotkov, na rude pa okrog 5 odstotkov. 2. takratnega v prvi polovici leta 1943. izračunanega zneska pri trgovskih pribitkih 40% in več, 3. ne več kot 60% nabavne cene prvi polovici leta 1943. pri trgovskih pribitkih nad 30% in pod 40%. Clen 2. Po členu 1. dopustni trgovski pribitki morajo biti navedeni na vseh izdanih računih. Clen 3. Blago mora prehajati od proizvajalca na potrošnika po najkrajši poti. Vključitev več kot enega trgovca na debelo ali na drobno ne sme podražiti blaga. Clen 4. Izvršilne določbe k tej odredbi izda komisar za cene s posebnim razpisom. Clen 5. Ta odredba stopi v veljavo en dan po objavi v Službenem listu šefa pokrajinske uprave za Ljubljansko pokrajino. jLjubljana dne 13. januarja 1945. Komisar za cene: Ing. Mcžan Franci) Pojasnila k odredbi Odredba velja samo za ono blago, za katero komisar za cene cen ni na novo uredil. Pribitki se računajo takole: a) V trgovini na debelo: 1. Ce je v prvi polovici 1. 1943. bila nabavna cena za neko blago 100 lir za 1 kg ali 1 meter in je tedaj znašal pribitek 6%, to je 6 lir, ne sme sedaj znašati več kakor 12 lir, to je samo dvakratni pribitek iz prve polovice leta 1943; 2. če je v listem času za neko blago bil dovoljen 8% pribitek ali več, pa je ta znašal pri nabavni ceni 1000 lir 80 lir, ne sme biti ta pribitek danes večji kot 120 Mr, to je en in polkratni, brez ozira na današnjo nabavno ceno; 3. pri pribitkih v prvi polovici leta 1943. med 6 in 8%, ne sme biti danes pribitek večji kot 12% od tedanje nabavne cene. N. pr. maja 1943. je bila nabavna cena za neko blago 100 lir, pribitek je bil tedaj dovoljen 7%, to je 7 lir, sko gospodarsko svobodo ter uspo- : danes ne sme biti pribitek višji sobi vse evropske dežele za rešitev vseh velikih gospodarskih in socialnih nalog, ki jih čakajo v bodočnosti. Nemčija in z njo v tesni gospodarski skupnosti delujoče zasede-ne' dežele ler vse z njo združene prijateljske dežele so v letih 1941. do 1943. dosegle gospodarske storitve, ki jih lahko cenimo na najmanj 600 milijard mark. V letnem povprečju presega to precej narodni dohodek, ki so ga v predvojnih letih dosegle z vsem bogastvom sveta obdarovane Združene države Severne Amerike. Odiredba o omejitvi trgovskih pribitkov Na podstavi člena 2. naredbe Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« o ustroju iin področju oblastev za cene v Ljubljanski pokrajini z dne 3. oktobra 1944 št. 58, Službeni list št. 211/80 iz 1944 šef pokrajinske uprave — komisar za cene za Ljubljansko pokrajino odreja: Člen 1. Za vse blago, za katero šef pokrajinske uprave — komisar za cene za Ljubljansko pokrajino — ni cen na novo uredil, smejo trgovci na debelo in drobno v bodoče zaračunati dosedanje trgovske pribitke na nabavno ceno samč, če znesek tega pri-1 pri trgovskih pribitkih do 30% bitka v odstotkih ne presega sledeče najvišje meje: a) v trgovini na debelo: 1. dvakratnega v prvi polovici leta 1943. izračunanega zneska pri trgovskih pribitkih do 6%, 2. 1 hkratnega v prvi polovici leta 1943. izračunanega zneska pri trgovskih pribitkih 8% in več, 3. ne več kot 12% nabavne cene v prvi polovici leta 1943. pri trgovskih pribitkih nad 6% in pod 8%; b) v trgovini na drobno: 1. dvakratnega v prvi polovici leta 1943. izračunanega zneska od 12 lir, to je 12% od tedanje nabavne cene, brez ozira na današnjo nabavno ceno za enako blago. b) V trgovini na drobno: 1. Če je v prvi polovici leta 1943. znašal 30% pribitek pri nabavni ceni 200 Lir 60 lir, ta pribitek danes ne sme biti večji od 120 lir, brez ozira na višino današnje nabavne cene (samo dvakratni znesek pribitka iz prve polovice leta 1943.); 2. isto velja, samo, da sme biti pribitek en ip polkrat večji; 3. v prvi polovici leta 1943. dovoljeni trgovski pribitek med 30 in 40% je tedaj znašal pri nabavni ceni 1000 lir največ 400 lir za enoto. Ce znaša danes nabavna cena 10.000 lir, ta pribitek znaša več 40%, temveč sme znašati samo 60% nabavne cene za enako blago v prvi polovici leta 1943., to je največ 600 Mr. Združenje trgovcev. Močno nazadovanje stavbenega gibanja v USA Rastoče pomanjkanje lesa je povzročilo v USA močno nazadovanje stavbene delavnosti. Po uradnih cenitvah bo to ta dosegla letos vrednost 3.5 milijard dolarjev, kar je 1© 56°/o one.pred enim lelom. Tudi vojaška staivbenost je padla in dosegla v maju le 46°/o one pred enim letom. StrttB 2. »TRGOVSKI LIST«, 7. februarja 1945. Štev. 6. f Terezija Novotny V visoki starosti 81 let je umrla 1. t. ni. ugledna in priljubljena Ljubljančanka, lastnica staroznane slaščičarne na Ajdovščini gospa Terezija Novotny. Spoštovana in čislana je bila kot vzorna mati iin gospodinja, bila pa je tudi poosebljenost tisto lepe, tihe, zato pa tem bolj požrtvovalne dobrotljivosti, ki ni redka v vrstah našega trgovstva, Najbolj ji je bila pri srcu revna deca in dolgo dobo so bili ob vseh praznikih revni otroci deležni njenih darov. S plemenitim svojim značajem si je pridobila velik krog prijateljev in znancev, ki so radi obiskovali njeno v dobrih časih z izbranimi dobrotami založeno slaščičarno. Tuiid v pozni jeseni svojega življenja je še bila neumorno skrbna in delavna, do zadnjega pa je udejstvovala in izražala svojo dobrosrčnost, ki je bila med njenimi lepimi lastnostmi na prvem mestu. Gospa Terezija Novotny bo ohranjena v častnem spominu, ki si ga je pošteno zaslužila s svojimi vrlinami in svojim delom, ugledni njeni rodbini pa izražamo iskreno sožalje. Iz poslovanja slovaške zadruge za nabavo živine in mesa Slovaška zadruga za nabavo živine in mesa »Slovpol« navaja v svojem poročilu, da se je preskrba dežele z mesom zboljšala, odkar je uvedena obvezna oddaja goveje živine. Zadruga je namestila s stalnimi plačami svoje okrajne zastopnike, ki kupujejo živino, ter tako uspešno zajezila ilegalno prekupčevanje. Težave so zaradi pomanjkanja hladilnic, dobro pa napreduje gradba velike zadružne klavnice in konservne tovarne. Promet zadruge se je v zadnjem letu zvišal od 206.8 na 809.4 milijona Ks, čisti dobiček pa je bil 1.39 milijona Ks. Ovire švicarske zunanje trgovine Švica, ki je med vsemi evropskimi deželami najbolj težko čakala, da se ji odpro pota v svet, je zdaj najbolj razočarana. V svoji zunanji trgovini je imela ob koncu lanskega leta tako hude ovire, kakršnih vso vojno dobo še ni bilo. Blagovni promet čez Francijo še vedno ni urejen in v španskih in portugalskih pristaniščih se je nakopičilo že 2500.000 ton živil in krmil, ki jih v Švici vedno bolj primanjkuje. Ker ni mogoče uvoziti surovin, je najbolj prizadeta tekstilna industrija, kriza pa preti tudi urarski industriji, ker se izvoz ur s pomočjo letal ne da urediti. Kavčukova rastlina guayula Med producente naravnega kavčuka iz novih kavčukovih rastlin se je uvrstila tudi Španija. V Evropi se je, kakor znano, kot kavčukova rastlina najbolj uveljavil kok-sagis, ki spada v vrsto regratov ter usipeva predvsem v Ukra-j.-ui, v Španiji pa delajo zdaj poskuse kultiviranja iz Mehike pre-nešene kavčukove rastline guaya-le, ki raste po planotah svoje domovine kot gosto, divjis grmovje ter zahteva podnebje, kakršno je ob Sredozemskem morju. To so že p-ed leti ugotovili znanstveniki, najbolj pa i-o se obnesli poskusi udomačenja guayule na Siciliji po prizadevanju vodstva botaničnega vrta v Palermu. Mehiško kavčukovo rastlino so v Španiji z uspe hom udomačili, pri pridobivanju kavčuka iz nje pa še niso bili doseženi pričakovani uspehi, ker španske poskusne farme še niso imele pravih strokovnjakov. Odredba o preskrbi vpokli cancev na delovno službo Na podstavi danega mi pooblastila odrejam takole: Cien 1. Med zaposlitvijo v de-lovni olužbi ne smejo delodajalci obstoječietga službenega razmerja oseb, vpoklicanih na gradnjo postojank, razdreti. Cien 2. Na gradnjo postojank vpoklicane in tam zaposlene osebe imajo voboe pravico clo tolikšne plače in drugih prejemkov, kakršne so imele neposredno pred svojo zaposlitvijo pri teh delili. Cien o obrazcu 1. priloge, za samostojne obrtnike itd. pa po obrazcu II. in vložiti pri krajevno pristojnem pn&fektu — šefu pokrajinske uprave. Cien 11. Ob dvomih in pritožbah glede uporabe postopka v posameznem primeru odloči prefekt — šef pokrajinske uprave — dokončno. Odločitev o načelnih vprašanjih pa pridržujem sebi. Člen 12. Ob nezgodah pri delu prevzame I. N. F. A. I. L. podpore in plačevanje drugih prejemkov. Zavodu s tem nastale obremenitve se upoštevajo pri »Gestione Spe-ciale per i Dipendemti Sta tali« in jih povrne Italijanska država. Cien 13. Zaradi začasne zaposlitve oseb pri gradnji postojank se prispevki za socialno in sindikalno skrbstvo in podpore ne upoštevajo. Cien 14. Ta odredba stopi v moč z veljavnostjo od 1. novembra 1944. Trst dne 27. novembra 1941. Vrhovni komisar: Rainer s. r. OBRAZEC I. Predmet: Povračilo poklicnih plač in drugih prejemkov za nesamostojne ddlavce in nameščence na delu pri gradnji postojank. Gospodu prefektu — šefu pokrajinske uprave — vadnim delovnim časom izgubili, bi jim bit jaz v navedeni dobi moral izplačati poklicnih plač in drugih pre- jemkov: podjetje za gradnjo postojank mora po meni znanih posta vkih plačati a) b) lir lir c) ostane Za znesek poklicnih plač in drugih prejemkov pod l.a je bilo za isto dobo izplačanih po-v.račljivih prispevkov za socialno zavarovanje in davke (delodajalski in delojeinniški delež): Predlagam torej, da se mi povrne k c) in d) in (prosim, da se mi nakaže ta znesek na moj račun št........... pri ...... lir d) lir lil' 11. Potrjujem, da a) so v znesku pod l.a obsežena samo plačila, za katera sem po zakonskih predpisih zavezan; b) so o izračunu za povračilo prijavljenih zneskov kakor tudi o delovnih urah, izgubljenih zaradi zaposlitve pri gradnji postojank, pri obratu nadrobna dokazila, ki se dajo preskusiti in so o vsakem času na vpogled. Znano mi je, da obrat jamči za preplačila, povzročena po napačnih podatkih v predlogu za povračilo. dne 0 do 10.000 lirami = 5 lir 10.000 9» 15.000 = 7 15.000 20.000 = 9 20.000 25.000 JI y= 11 'l') 25.000 30.000 ?? = 13 5? 30,000 ?? 35.000 = 15 35.000 40.000 V = 17 9? 40.000 45.000 ssr 19 >5 45.000 50.000 9? = 21 nad 50.000 = 23 I. V času od ............... do .......... je bilo iz mojega obrata pritegnjenih .......... delavcev in nameščencev h gradnji postojank. Za delovne ure, ki so jih zato v mojem obratu med na- jine in sedež (Pcdpis podjetnika obrata) aii njegovega (štampiljka obrata) pooblaščenca) Pripomba: Predlog za povračilo se mora v razmakih po 4 tedne ali mesečno, najkasneje pa v 12 tednih ali 3 mesecih po končanem dolu vpokli-canca pri gradnji, vložiti pri krajevno pristojnem prefektu — šefu pokrajinske uprave. Predlog za povračilo glede nameščencev se lahko vloži ločeno od predloga glede delavcev. OBRAZEC II. Predmet: Povračillo delovnega dohodka za obrtnike itd., ki so zaposleni pri gradnji postojank. Gospodu prefektu — šefu pokrajinske uprave — dne V času od .............. do .......... (vštevši) sem bil vpoklican in zaposlen pri gradnji postojank. Zato sem izgubil v svojem poklicu ur delovnega časa. Delam redoma od ............ do......... ure, torej ob delavnikih na teden ur. Sem...........i......................... (natančna navedba poklicne panoge) Prilagam plačilne naloge za davčno leto 1044. in prosim, da se mi po uporabi vrnejo. Prosim, da se mi izplača za navedeno delovno izgubo pri stoječa mi urnina, po odbitku dajaitev podjetja za gradnjo postojank. Prosim, da se mi nakaže znesek n,a moj račun št........ pri ............................ Izjavljam, da ustrezajo moje zgornje navedbe resnici. Znano nu je, da jamčim za napačne navedbe, ki bi povzročile napačno odmero povračila zaslužka. (Ime in sedež obrata) (Štampiljka obrata) (Podpis predlagatelja ali njegovega pooblaščenca) Sostilničarski vestnik Postrežnine pri oddaji vina Ceno za vino v gostilnah in točilnicah so narasle v tako višino, da postrežnina, ki se je odobrila z odločbo šefa pokrajinske uprave — komisarja za cene z dne 16. avgusta 1944. XI. štev. 130/2—1944. mi več v skladu z zaslužki v drugih strokah. Zato odreja šef pokrajinske uprave —‘ komisar za cene s takojšnjo veljavo: Postrežnina pri oddaji vina v vseh gostinskih obratih brez ozira na kategorijo, izvemši kavarne, sme znašati največ 4 lire pri litru. Postrežnina pri oddaji desertnih vin, lo so vina, ki vsebujejo več kot 16° alkohola in pri oddaji jedy ostane zaenkrat neizpreme-njena. Točilci vina so dolžni objaviti to odločbo v vseh gostinskih prostorih na vidnem mestu. Kršilce te odredbe se bo kaznovalo po obstoječih protidraginj skih predpisih. Trgovinski register Spremembe in dodatki: Delniška družba pivovarne Union Na podlagi sklepa izrednega občnega zbora z dne 9. decembra 1944, ter odločbe šefa pokrajinske uprave z dne 22. decembra 1944. se je spremenil prvi odstavek § 25. družbenih pravil. Iz zadružnega registra Pri kmetski posojilnici ljubljanske okolice v Ljubljani zadrugi z neomejenim jamstvom, se izbriše član upravnega odbora Juvan Franc, vpiše pa se član upravnega odbora inž. Marolt Ivan, posestnik v Ljubljani. t Josip Luckmann Dne 5. t. m. je umrl zadet od srčne kapi v starosti 73 let gosp. Josip Luckmann, podpredsednik Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo, Delniške družbe pivovarne Union in Stavbne družbe d. ter upravni svetnik raznih podjetij. G. Josip Luckmann, ki je bil položen k zadnjemu počitku dne 7. t. m., je bil ugleden gospodarstvenik. Za razvoj podjetij in ustanov, pri katerih je dolga leta deloval, si je pridobil velike zasluge, vedno pa je bil tudi naklonjen težnjam osebja. Bodi mu ohranjen blag spomin, rodhini pa izraženo iskreno sožalje! Revizija arizacije na Slovaškem »Siidost Echoc piše: Zadnji politični dogodki na Slovaškem so opozorili na ljudi, ki so prevzeli večji del bivšega židovskega premoženja in tudi dolžnost, da bi to premoženje dobro opravljali. Zidovsko premoženje so ceniili na 3.15 milijarde Ks in ko je bilo likvidiranih 9035 nepotrebnih židovskih podjetij in obratov, je ostalo se okrog 1600 podjetij, ki jih je prevzelo 1030 anz.atorjev. Vrednost teh podjetij je bila cenjena ua okrog 205 milijonov Ks ob prevzemu, v obratovanju pa so ta podjetja seveda dosti več vredna. Zdaj pa se je izkazalo, da je precej arizatorjev popolnoma odreklo. Ze pri reviziji, ki je bila lani spomladi izvedena pri 200 podjetjih, so se pokazali razni nedostatki in v 08 primeriti je bilo treba arizacijo sploh preklicati in odpraviti. V nekaterih primerih so je ugotovilo tako slabo gospodarstvo z zlorabami vred, da je bilo od oblasti uvedeno sodno postopanje. Pri zadnjih političnih dogodkih se je videlo, kako nezanesljivi so ljudje, ki so se obogatili pri ani-zaciji in pri upravljanju židovskega premoženja, in da bo treba izvesti novo revizijo anizacije. Iiospodarske vesti Štetje svinj in kokoši bo 'A. marca v Nemčiji. To štetje bo služilo narodnogospodarskim namenom, tvorilo pa bo iLudi ipodlago noivih (ukrepov preskrbovalne akcije. Nizozemske kmetijske organizacije, Iti jih je okrog 500, poročajo svoji centrali, da je bilo lansko leto zadovoljivo. Kmetijstvo je v vsej deželi napredovalo in ivse akoije, Ivi os jih društva uvedla v korist razmah panog kmetijstva, so imele znatne uspehe. Izvoz papirja iz Finske je bil pred vojino po veliki večini usmerjen v Anglijo, zdaj pa opozarjajo angleški lasti, da Anglija, ne bo več dobivala papirja iz Finske, ker so vso to proizvodnjo zasegli sovjeti in ker so že določene velike izvozne količine papirja iui račun reparacij. Popis goveje živine, svinj in drobnice je izvedla gospodarska komisija romunske vlade, ker so sovjeti zahtevali velike dobave živine in mesa na račun reparacij. Poštna in železniška tarifa na Japonskem bo zvišana s 1. aprilom. Poštna tarila bo zvišana do 50 odstotkov, železniška pa povprečno za 30 odstoitkov, pri čemer bodo najbolj obremenjeni višji razredi osebnega železniškega prometa. K večnemu počitku je sklenila svoje pridne roke naša zlata mama, gospa Terezija Novotny roj. Pock Na zadnji poti smo spremili našo nepozabno mamico v nedeljo 4. februarja ob s/4na9dop. z 2al, kapela sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Ljubljana, Beograd, 1. febr. 1945. V globoki žalosti: rodbine: ECKER, ZOBEC, NOVOTNY FUr daš Konsortium »Trgovski list« als Verlag — Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Ples« — Schriftleiter— Urednik: Aleksander Železnikar Ftir die Druckerei »Merkur« A. O. Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Ale — vsi v Ljubljani.