TEDNIK
KULTURNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt P.b.b.
LETNIK XXVI / ŠTEVILKA 15	CELOVEC, DNE 11. APRILA 1974	CENA 2.50 ŠILINGA
Veselo oznanilo velike noči
Nad glavnini oltarjem celovške elizabetinske cerkve visi pretresljiva slika velikega petka: V golgotskem mraku se dviga križ in na njem visi Kristus v svojem najstrašnejšem trenutku razbičan in opljuvan, oropan še dostojanstva telesa je izročil mater Janezu in materi sina. V strašni samoti ka zapuščenosti dviga svoj bledi obraz k nebu v presunljivi prošnji: „Moj B°S, zakaj si me zapustil!" Prej pa je obljubil raj desnemu trpinu in molil za svoje preganjalce. Umirajoča usta šepečejo molitev: »Dopolnjeno je! V Tvoje roke izročam svojo dušo!"
..Dopolnjeno je!"
Ko se je dopolnil čas, poroča evangelist, je Beseda meso postala. V Kri-
stusu se je rodil Bog v človeku in za-počel svoje odrešeniško delo z naukom o ljubezni in ga v znamenju neizmerne svoje ljubezni zaključil s svojim trpljenjem in smrtjo.
Najveličastnejši trenutek vse stvar-stvene in človeške zgodovine je med prvim velikim petkom in prvo veliko nočjo. Prekleto je bilo pred njim stvarstvo po človekovi zlorabi svobodne volje in po njegovem uporu proti Bogu. Veselo oznanilo velike noči pa se glasi, da je vse vidno in nevidno stvarstvo z Jezusovim trpljenjem in njegovo smrtjo spet zadobilo svoj prvotni smisel in je postalo božja stvar v Stvarnikovih rokah. Z vstalim Kristusom se narodi novi božji kozmos, novo vesolje, v katerega je v čudovi-
KRŠCANSKA KULTURNA ZVEZA in DUŠNOPASTIRSKI URAD V CELOVCU
vabita na
koncert duhovnih nesmi vsega sveta
v Petek, 19. aprila 1974, ob 20. uri v farni cerkvi v Št. Janžu v Rožu; v soboto, 20. aprila 1974, ob 20. uri v farni cerkvi v Šmihelu pri Pliberku; v nedeljo, 21. aprila 1974, ob 11.30 v farni cerkvi v Železni Kapli ‘n zvečer ob 19.30 v farni cerkvi v Št. liju.
Nastopa: mladinski zbor iz Lauterbacha (Nemčija) Zbor vodita: Karin in Janko Jezovšek.
tem redu stvarniške modrosti učlenje-no človeštvo kot krona vidnega stvarstva v veličastnem redu neizmernega skrivnostnega telesa Kristusovega. Seve je človeku v družini in narodu tudi po prvi veliki noči pridržana svobodna njegova volja, po kateri se lahko utelešuje ali tudi izločuje iz zopet urejenega božjega stvarstva. S svojim so-odreševanjem dovršuje posameznik odrešeniško Kristusovo delo ali pa ga s svojim „Ne!" zanika in se izloči iz odrešenja Kristusovega. Za celotno stvarstvo pa po Kristusovem vstajenju ni več prekletstva in smrti, začela se je zanj večnost v Bogu.
Novo, božje ljudstvo
Kristus je vpostavil novo božje ljudstvo, ki se — tako pravi drugi vatikanski koncil — nahaja na potovanju k Očetu v večno domovino. To božje ljudstvo ni nek brezobličen kolektiv, ni nekaka brezizrazna masa poedincev, marveč je živ organizem — Kristus
govori o drevesu iz semena — in v ta organizem so kot njeni udje učle-njena človeška plemena, narodne skupine, narodi in družine in vanj je kot neposreden člen vrojen vsak poedi-nec, ki se po krstu iz svoje dejavne vere razvija v večjo ali manjšo polnost božjega otroka.
Ves svetni nauk o človeški družbi in o zakonih družbenega življenja je brez fundamenta, če prezre Kristusovo odrešeniško delo, po katerem je po svojem padcu in prekletstvu človeštvo spet zadobilo svojo bogopodobnost, kakor jo je zamislil Oče v prvem stvar-niškem jutru. Po Kristusu je človeštvo kot božje ljudstvo ena sama velika celota, ki se razčlenjuje in razdeljuje v plemena, narode in družine. Tudi naš slovenski narod je kot živ ud včlenjen v organizem božjega kraljestva na zemlji, včlenjena je vanj skupnost evropskih narodov in svetovnih celin. V luči odrešenja so rešljiva vprašanja
(Dalje na 4. strani)
Der Staatsvertrag - ein Fetzen
Avstrija se je zibala v zlatem miru. Celi lemu svetu se je ponujala pri Združenih |i narodih kot porok in zatočišče za vsakogar, ki išče svoje pravice. Tudi za tujca. \ Vendar nekako je morala Avstrijo le peči J slaba vest, da je tako naenkrat predlo-(• žila odboru za odstranitev rasne diskri-i' minacije že lansko leto obširno poročilo ? o stanju človekovih pravic v naši državi, 5 o zaščiti ter o preprečevanju vsakršne <> diskriminacije človeka.
ji V tem poročilu široko obravnavajo po-\ ložaj slovenske in hrvaške narodne skup-i1 nosti v Avstriji. Na petih straneh so na-' štete vse naše pravice, vsi zakoni in ji uredbe, ki zadevajo slovensko narodno (i skupnost na Koroškem; da, citirajo celo <> kazenski zakonik na dolgo in na široko.
Prav čutiš ob prebiranju, kakšen zanos ji in prenos je gnal pisca, ko je mogel pred > mednarodnim forumom trobentati, da je f Avstrija pravna država, država brez dis-\ kriminacije.
t Vendar, oglejmo si stvarnost.
S Na strani 10 poročila beremo v lepi i angleščini: „3. Zvezni zakon z dne 6. ju-f nija 1972 uvaja določila o namestitvi dvo-f jezičnih označb in napisov topografske 4 narave v krajih, ki imajo slovensko ali J dvojezično prebivalstvo."
J To je vse. Nič več. Nič o tem, da so 4 predvidevali table le za 205 vasi, da so i te vsebovale spakedravščine najslabše ) vrste, nič o tem, da teh tabel sploh ni \ več. Že od zlo-glasnega 10. oktobra 1972 4 naprej ne. In naša domovina se baha leto dni navrh še vedno z zakonom, ki ga je cesta pomendrala, z očeti vred.
(i V poročilu se vrsti na teh petih straneh predpis za predpisom, uredba za uredbo, zakon za zakonom — vsekakor nas naj ji bi ščitilo, pa ne. V resnici ne pomagajo |i nikamor, ker zakonskih predpisov, če gre I1 o manjšini, ni treba vzeti resno. S tem (j se je miselnost, ki jo srečamo dan za
dnem v koroški resničnosti, da je namreč „Staatsvertrag nur ein Fetzen Papier" pridobila vladajoče mesto na najvišji ravni naše avstrijske diplomacije.
Vem, da pojmov laž in sram gospodje ob East Riverju verjetno ne poznajo. Vendar pri nas majhnih ljudeh še veljajo.
Kakšno vest mora imeti Avstrija, da si pred mednarodnim forumom pomaga s polresnicami in lažmi. Tu srečamo pritlikavce tako imenovane velike diplomacije.
Gospod Naste Čalovski, Jugoslovan po državljanstvu, ki je kot priznan strokovnjak član omenjenega odbora, je spregledal početje in zahteval, da Avstrija svoje poročilo popravi. Opozoril je na razliko med sklenjenim zakonom in izvo-Ijenjem zakonskih predpisov, na nove podvige nacionalizma in nacizma na Koroškem, na nevarnosti, ki izvirajo iz nerešenega manjšinskega vprašanja, da manjšina nima rednih pravic kot večina.
Prav to zadnje je Avstrijo zabolelo. Pri nas namreč še vedo vlada prepričanje, da je dajanje manjšinskih pravic neko darilo, ki ga večina ljubeznivo poklanja manjšini. Jasno je, da pri taki logiki sme darovalec določiti veličino darila in prejemnik more biti vesel tudi prazne vreče neizpolnjenih obljub in zakonov.
Gospodje v celovškem deželnem dvorcu in v parlamentu na Dunaju, ne želimo vaših miloščin, zahtevamo izvajanje zapisane, od vas samih sklenjene in podpisane pravice. Hočemo enakopravnost, če to bolj razumete, izenačenje življenjskih možnosti.
Malo manj kvasanja pri vojaščini o „Polarki“, o „Neutralitatsfall“ ipd., pa malo več resnega dela, da kaj takega ne ustvarite sami z zavlačevanjem in izbega-vanjem.
Konflikta ne reševati, pomeni pihati v žerjavico.	- Karel Smolle -
*
J
J
i>
I
y
Složnost na občinski seji v Globasnici
Karkoli je tudi poročati s seje občinskega sveta z dne 2. aprila 1974 — značilno za to sejo je bilo, da so kazale vse občinske stranke precejšnji smisel za stvarno sodelovanje. Poleg osebne pripravljenosti do takega zadržanja pa so gotovo tudi točke dnevnega reda pripomogle k složni obravnavi.
Zapisnik zadnje seje so odborniki odobrili, pri tej priložnosti pa na vprašanje slovenske frakcije tudi zvedeli, da se odbor za načrtovanje in gradnjo mrtvašnice še ni sestal; tudi nakup zemljišča za to mrtvašnico je na strani cerkve še odprto vprašanje.
Poročal je kontrolni odbor, ki je ugotovil sedanje stanje občinske blagajne: 557.215,29 šil. Isti odbor je še pregledal obračun za leto 1973 in našel vse vredu. Tako stališče je zavzelo tudi predstojništvo občine. Občina je zaključila prejšnje leto z denarnim presežkom okoli pol milijona šilingov. Vse to so frakcije soglasno odobrile.
Za avtobusno postajališče pri Strpni vasi je občina nakupila ustrezno zemljišče (iz posesti Kraigerja); s tem v zvezi so mandatarji sklenili prepis v zemljiški knjigi.
Na dnevnem redu je bila zadeva vzdrževanja bika pri Polancu v Strpni vasi; nastal je problem, kako razdeliti stroške na interesente. Po daljši debati o pravilnem oz. primernem sistemu so se frakcije zmenile za obdržanje sistema, kot je bil v uporabi (za območje Strpne vasi) v prejšnji bistriški občini, sklenili so, — kar je bil predlagal zastopnik Volilne skupnosti, Gregorič —, da naj plačujejo tisti interesenti, katerih krave je bik zaskočil, 75.— šil. za vsako ubrejitev. Občina bo doplačala 800.— šilingov.
Elektrotehnična dela za cestno osvetljavo v Večni vasi in v Podgori, so dodelili Brodniku v Sinči vasi, njegova ponudba (95.088 šil.) je namreč za okroglih dvajset tisoč u-godnejša od Hollaufove. Dela morajo biti dovršena do junija t. I.
Meseca februarja se je globaški občinski svet izrekel proti vključitvi občinskega območja v obvezni šolski okoliš posebne šole v Dobrli vasi. Navedel je tedaj tudi argumente (o tem smo poročali v NT). Medtem pa so zvedeli za strokovne informacije, ki priporočajo tako vključitev. Zastopniki občine so torej razveljavili svoj prvotni sklep in sklenili, kar je bil predlagal okrajni šolski svet. Starši dotičnih otrok pa so le tedaj zadolženi pošiljati otroke v posebno šolo, ako so prej dovolili zdravniški in pedagoški test (pregled). Občina s tem ne bo dolžna prevzeti stroškov prevažanja otrok.
Gospod dr. A leksander Otto veleposlanik republike Avstrije Be o gr a d
Spoštovani gospod veleposlanik, ob priliki obiska Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem v AP Vojvodini, posebno v večjezični občini Subotici Vam želimo izreči naše pozdrave in posredovati sledeče priporočilo:
V stiku z zastopniki kulturnega, gospodarskega in političnega življenja in predvsem s predstavniki narodov in narodnosti Vojvodine smo se mogli podrobno in najširše seznaniti s položajem teh narodnostnih skupnosti in s pravilnim prijemom reševanja manjšinskih problemov. Zato Vas prosimo, da obiščete večjezične kraje AP Vojvodine, proučite v razgovoru s tukajšnjimi družbeno-političnimi dejavniki edinstveni način reševanja ter posredujete informacije in izkušnje naši zvezni vladi na Dunaju.
Sporočamo Vam, da tukajšnji predstavniki, ki z zaskrbljenostjo spremljajo negativen razvoj položaja Slovencev na Koroškem, radevolje pričakujejo Vaš obisk.
Z odličnim spoštovanjem za Zvezo slovenskih organizacij:
dipl. inž. Franc Einspieler prof. Milan Kupper za Narodni svet:
dipl. jur. Filip Warasch Karel Smolle
V______________________________________J
Pride podjetje Sienčnik v Globasnico?
Zaradi prostorske tesnoče se je podjetje Sienčnik iz Dobrle vasi pozanimalo, kakšne možnosti so za vzpostavitev podružnice v globaški občini, konkretno: v čepičah. Omenjeno podjetje bi tam postavilo garaže s primernimi napravami. Volilna skupnost, SPO in OVP so vse pozdravile to zanimanje, zategadelj so preložile točko, pri kateri je šlo za opustitev javne poti (v predelu Schatz— VVutte).
Na občinski seji je bilo še slišati — po informiranju s strani Volilne skupnosti —, da mizarsko podjetje Prasenc prav tako namerava postaviti obrat v Čepičah odnosno v tej okolici.
Predlog Volilne skupnosti odklonjen
Sklepalo se je o nujnostnem predlogu, po katerem naj bi občina imenovala svoje zastopnike v dveh komisijah pri okrajnem glavarstvu v Velikovcu (Grundverkehrskom-mission in Auslandergrundervverbskommis-sion). SPO in OVP sta menili, da naj v obeh komisijah sedijo iste osebe, slovenski frakciji bi prepustili drugega namestnika. S tem
® „Kljub večstranskemu pritisku na ne-® uvrščeno, socialistično Jugoslavijo, se ® bo Jugoslavija glede svojih narodnost-® nih skupnosti v zamejstvu odločno za-$ vzemala za zboljševanje njihovega polo-® žaja.“ To je ponovno poudaril Jakša @ Petrič, namestnik sekretarja za zu-9 nanje zadeve, pretekli četrtek v Beo-® gradu ob zadnjem obisku predstavnikov ® obeh osrednjih slovenskih organizacij $ na Koroškem. Delegacija, v kateri so ® bili dipl. jur. Filip W a r a s c h , Karel ® Smolle (NSKS), dipl. inž. Franci # Einspieler in prof. Milan K u p -® p e r (ZSO), je namestnika zveznega se-® kretarja za zunanje zadeve seznanila s ® trenutnim položajem, v katerem se na-® haja koroška slovenska narodnostna ® skupnost.
Jakša Petrič je med pogovorom z delegacijo koroških Slovencev dejal, da se bo Jugoslavija, ki nenehno spremlja izpolnjevanje obveznosti Avstrije, poslužila vseh možnih poti, da bodo prišli koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati do vseh tistih pravic, ki jim jih zagotavlja avstrijska državna pogodba iz leta 1955. Petrič je dalje poudaril, da Jugoslavija ne more biti zadovoljna z zavlačevanjem uresničitve avstrijske državne pogodbe.
Filip VVarasch je obvestil ob zadnjem obisku koroških Slovencev v Beogradu Jakša Petriča o trenutnem položaju koroških Slovencev in še posebno omenil, da se onemogoča uporaba slovenskega jezika na sodišču (Borovlje). Karel Smolle je nakazal trenutni položaj glede ugotavljanja manjšine in ugotovil, da takšno ugotavljanje nikdar ne more biti sprejemljivo za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem, ker bi bilo to priznanje negativnega razvoja na Koroškem.
Jakša Petrič je izrekel delegaciji vso politično in moralno podporo pri njihovem boju za obstoj koroških Slovencev.
Delegacija koroških Slovencev je tudi obiskala avtonomno pokrajino Vojvodino, kjer sta jo sprejela podpredsednik SZDL Vojvodine Balin in podpredsednik izvršnega sveta T i b o r. Podpredsednika Balin in Tibor sta izrazila svojo zaskrbljenost za-
Koroška stvarnost —
v NAŠEM TEDNIKU
se slovenska frakcija ni mogla strinjati In zahtevala (upravičeno) zastopstvo v Auslan-dergrundenverbskommission, tako bi bile pravice namreč bolje razdeljene. Obe večinski stranki bi to gotovo ne stalo ničesar, kljub temu je bil predlog zavrnjen. To je Gregoriča nagibalo k izjavi: Ali se bojite? Ali nimate zaupanja?
Razno
Po vsej verjetnosti bo občinski sekretar Kraiger, s 1. julijem stopil iz službe in šel v penzion.
Občinski otroški vrtec bo to leto odprl svoja vrata okoli 13. maja. Gregorič je predložil propagandni katalog za turizem (Weg-vveiser Osterreichs 1973/74) in ob tej priliki opozoril na nazadovanje tujskega prometa v globaški občini. V omenjenem prospektu je zastopana tudi Globasnica (posebno po turističnem obratu Juena), za to vključitev v prospekt naj bi občina prevzela polovico stroškov kot priporočajo odborniki referentu za tujski promet.
Občinsko zastopstvo je izražalo zaskrbljenost zaradi malomarnosti nekaterih občanov pri odvažanju smeti. Skozi zimo nastale luknje po cestah bo tudi treba zamašiti.
Sejo občinskega sveta je župan A. Sad-jak zaključil nekaj pred polnočjo z ugotovitvijo, da se je občinski svet stvarno in složno bavil s točkami dnevnega reda.
-kl-
radi razvoja manjšinskega vprašanja na Koroškem. Na prošnjo delegacije za materialno podporo pri gradbi kulturnega doma v Celovcu, so odgovorili predstavniki izvršnega sveta in Socialistične zveze delovnega ljudstva avtonomne pokrajine Vojvodine pozitivno. Balin in Tibor sta seznanila delegacijo z uresničevanjem narodnih pravic v avtonomni pokrajini Vojvodini, kjer živi 28 (!) narodov in narodnosti. Pri tem sta poudarila, da pri izvajanju ne gre za pravice, temveč za enakopravnost!
Ob koncu obiska je delegacija poslala avstrijskemu veleposlaniku v Beogradu brzojavko. (Besedilo brzojavke prinašamo na posebnem mestu, op. ured.)
Protesti zaradi italijanskih zahtev na del jugoslovanskega ozemlja so postali še odločnejši in ostrejši po objavi vsebine not, ki sta jih izmenjali zunanji ministrstvi obeh držav. Poleg protestnih mitingov v raznih krajih Jugoslavije je vsak sestanek izkoriščen tudi za odločno podporo stališču zveznega izvršnega sveta in za obsodbo zahteve italijanske vlade. „Mi smo za mir in sodelovanje med narodi, toda če nam kdo vsili spopad, ga bo tudi imel“, sporočajo borci, delovni ljudje in mladina in ostali prebivalci Prokuplja. 4500 rezervnih oficirjev iz Titograda javlja, da, če bo potrebno, bo vse naše ljudstvo armada. „Za nas ni cone B, temveč samo ozemlje Jugoslavije. Ne bodo nas ustrašile nikakršne iredentistične mahinacije in niti paradiranje vojsk na naših me-
Slovenija spremlja naš razvoj
V	petek, 5. aprila, se je v Ljubljani končal VII. kongres zveze komunistov Slovenije. V okviru tega kongresa so delegati tudi sprejeli dve izjavi glede položaja slovenskih narodnostnih skupnosti v sosednjih državah in v zvezi z aktualnim razvojem, odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Odločno in dosledno podpirajo Slovence v zamejstvu v njihovem boju za narodnostni obstoj, pravice in vsestranski razvoj.
..Slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji, Italiji in Madžarski se vedno bolj uveljavljajo kot samostojni narodnostni in politični subjekti. Vendar pa njihov položaj ni zadovoljiv; na Madžarskem se le-ta postopoma izboljšuje, Slovenci v Italiji in Avstriji pa nimajo niti vseh tistih pravic, ki jim pripadajo po meddržavnih pogodbah in na podlagi mednarodnih načel o človekovih pravicah. Še vedno niso odstranjene celo krivice, ki so jih pretrpeli kot žrtve fašizma in nacizma."
Slovenci v Italiji še vedno ne uživajo nekaterih osnovnih narodnostnih pravic. Za današnji čas je zlasti nesprejemljivo dejstvo, da se zanika sam obstoj beneških Slovencev v Videmski pokrajini. Po dvajsetih letih v Avstriji še vedno niso uresničene jasne določbe državne pogodbe glede pravic Slovencev na Koroškem in Štajerskem ter Hrvatov na Gradiščanskem. Uveljavitev teh pravic poskušajo pogojevati predvsem z zahtevo po številčnem ugotavljanju manjšine. Takšne zahteve so bile vedno sestavni del raznarodovalne politike in sredstvo pritiska na manjšine.
..Jugoslavija se bo tudi v prihodnje v odnosih s sosedi zavzemala za dosledno spoštovanje in izpolnjevanje mednarodnih obveznosti glede narodnostnih manjšin. Prizadevala si bo, da se bo preko razvijanja stikov in sodelovanja s sosednjimi državami zboljševal tudi položaj naših narodnostnih manjšin v zamejstvu."
V	sprejeti izjavi glede aktualnega razvoja odnosov med Jugoslavijo in Italijo VII. kongres ZK Slovenije obsoja in odločno zavrača zahteve italijanske vlade po delu ozemlja SFR Jugoslavije.
jah, ki smo jih s krvjo zalili," sporoča kolektiv Jadranske plovidbe z Reke.
»Želimo dobre odnose z vsemi, želimo živeti v miru in svobodi, toda ne bomo dovolili nobeni tuji roki, da seže po naši zemlji-Mi smo pripadniki enotne jugoslovanske armade, ki brani svobodo in svojo jugoslovansko deželo od Kopra do Djevdjelije," sporočajo delavci skopske železarne. Te dni so bili med drugim množični protestni mitingi v Subotici, Leskovcu, Valjevu, Brču, Smederevu, Bosanskem Petrovcu, Splitu, Prilepu, Titovem Velesu, Čačku, Vršču, Banjaluki, Kotoru, Bileču in številnih drugih krajih Jugoslavije. Na mitingih so govorniki omenili med drugim tudi iredentistične zahteve italijanske vlade in ugotovili, da se niso iredentisti in fašisti v zadnji vojni ničesar naučili.
Vedno več nemško-govorečih sodeželanov je pripravljenih, da se solidarizirajo s koroškimi Slovenci v boju za narodno enakopravnost. Zanimajo se za informacije z naše strani, zlasti ker spoznavajo, da večina nemških listov postavlja naš problem v napačno luč. V našem interesu je torej, da posredujemo tistim demokratom, ki ne obvladajo slovenskega jezika, informacije in analize o vseh vprašanjih, ki se porajajo ob nedemokratični avstrijski politiki v oziru na manjšine, in sicer v nemškem jeziku. V ta namen je Klub slov. študentov ponovno začel izdajati nemški list »INFORMATION".
Prva letošnja številka obravnava sledeča vprašanja:
■	Solidarnostni komite in pomen zavezništva z nemškimi demokrati
■	Vindišarska teorija
■	Ocena študijske komisije Kreiskyja
■	Recenzija brošure „Karnten — ein Alarmzeichen"
■	Krajše informacije o aktualnih dogodkih na Koroškem Pozivamo vse rojake, da naročijo za svoje nemško-govoreče prijatelje in znance »INFORMATION". Naročila pošljite na naslov: Klub slovenskih študentov, Mond-scheingasse 11, 1070 VVien.
Cena posamezne številke: 5.— šilingov.
»INFORMATION" bo izhajala večkrat na leto (posebno ob politično važnih dogodkih). List je mogoče abonirati tudi za dalj časa.
Klub slovenskih študentov
Delegacija koroških Slovencev v Beogradu in v Vojvodini
Odločni protesti iz vseh krajev Jugoslavije
Slikar južne Koroške - VVerner Berg - sedemdesetletnik
Speče kokoši
Umetnik pri ustvarjanju
Slikar in grafik VVerner Berg, ki se je ro-dj! 11. aprila leta 1904 v Elberfeldu (Porenje), slavi letos svoj 70. rojstni dan. K tej obletnici mu iskreno čestitamo. Ob tej priložnosti se mu tudi zahvalimo za njegovo odkritosrčno prijateljstvo do koroških Slovencev, prijateljstvo, ki je pristno, nenarejeno in zvesto do zadnjega.
Da bi znali pravilno pristopiti k njegovemu umetniškemu delu, in znali najti v njem sebe in kotiček zemlje, kjer prebivamo, si v Slavnih obrisih oglejmo umetnikovo življenjsko pot in njegov opus. Zgodi se namreč, Pravi umetnik sam, da človek, ki mu je usojena še druga domovina, postane instrument, na katerem bo melodija NOVE DOMOVINE zazvenela na prav poseben način.
Werner Berg je študiral najprej državo-znanstvo na Dunaju in iz te stroke tudi promoviral. Nekaj časa je bil asistent, zatem je obiskoval umetnostno akademijo na Dunaju (Sterrer) in v Munchnu (Meisterschule Karl pasper). V tem času ga je Emil Nolde (nemški ekspresionistični slikar in grafik, član skupine „Die Brucke" in izrazit kolorist) prijateljsko vzpodbujal pri študiju in delu. Bil ja na študijskih potovanjih v Franciji, Mali Az'j' in na Norveškem, kjer se je izpopolnjeval v slikarskem znanju pri umetniku Edvardu Munchu, najpomembnejšem skandinavskem umetniku in pionirju ekspresionizma.
Leta 1930/31 se je z ženo za stalno na-se|il na Koroškem. Kupil je Rutarjevo do-mačijo nad Št. Vidom v Podjuni. Ker so bi-a leta med obema vojnama zaradi slabih gospodarskih razmer tudi umetnikom nena-
°njena, sta morala oba trdo in vztrajno
delati na kmetiji, da sta zagotovila obstoj mlade, iz leta v leto rastoče družine.
Od tedaj mu je postal ta dvor in ta kraj spodnje koroške zemlje njegova IZVOLJENA DOMOVINA. In ko leta 1961 govori o njej, pravi: „Nenavadni so se mi zdeli v začetku tudi ljudje, koroški Slovenci, katerih biti še nisem našel nikjer točno opisane. Neumno in napačno bi bilo, če bi jih kdo podcenjeval, prav tako bi bilo nespametno vsako ceneno idealiziranje."
Zanimiv je tudi odstavek, kjer govori o svoji prvi domovini, ki je ne bo nikoli pozabil, ne zatajil, o deželi „Bergisches Land", ki je tako zgodovinsko kot jezikovno in duhovno celota, polna posebnosti, ki vsebuje rensko odprtost duha kot vestfalsko zaprtost v samega sebe, ljubezen do rodne grude in do širnega sveta.
V tej deželi je umetnik preživel svoja otroška leta in ko mu je usoda namenila še drugo domovino, je prinesel s sabo tisto posebno sprejemljivost in občutenost za pojave, ki so domačinu sami po sebi večkrat nerazumljivi in nepomembni.
Sedaj živi umetnik na Rutarjevem že več kot štirideset let. Tu je njegova človeška sila nepretrgoma ustvarjala in še ustvarja. 9. aprila 1970 mu je umrla žena Amalija, nekaj dni preden je dopolnila 71. leto. Bil je to za moža hud udarec, ker mu je veliko pomenila in mu je bila tudi velika opora pri ustvarjanju. Svoje slike je VVerner Berg razstavljal v številnih galerijah doma in v tujini ter dosegel že visoka priznanja. Leta 1971 je imel v umetnostnem paviljonu v
Slovenj Gradcu pomembno retrospektivno razstavo. Pred par leti pa je pliberška občina odprla stalno „Bergovo galerijo", ki prikazuje prerez skozi njegovo življenjsko delo. Nekaj svojih del je Berg naslovil tudi v slovenščini (Oče, Mojca, Ciganka, Srečno, Novomašnik).
Bergovo grafično in slikarsko delo nam odkriva popolnoma osebni svet, edinstven
in nezamenljiv. Prišel je do lastnega besednjaka, ki ga takoj spoznamo in je lahko umljiv. V njem je moč videti zakonitost dela samega ter nepretrgan in dosleden razvoj, ki nosi pečat njegovega življenjskega
kroga in njegove psihološke intenzivnosti, ki se ukvarja predvsem z vprašanjem smisla in vrednosti človeškega dela.
Ker vemo, kje se je umetnik šolal, nam ni težko odkriti virov njegovega snovanja. Berg sam pravi, da mu je ekspresionizem dal nekoč pobudo in vzpodbudo. Ekspresionizem se je najdosledneje uveljavil v Nemčiji s skupino „Die Brucke" in s posameznimi člani „Blauer Reiter". Na Dunaju pa se je ekspresionizem uveljavil z osebnostjo Oskarja Kokoschke. Med posameznimi skupinami ni stroge meje. Vsi so želeli ustvariti novo svetovno občestvo in „nove-ga človeka". Vendar imata umetnost in literatura ekspresionizma svoje korenine v neposredni preteklosti. Od novoromantikov so podedovali odpor do materializma in hrepenenje po Bogu, od naturalizma pa so sprejeli pogum, s katerim so lahko gledali grdemu in žalostnemu v obraz. Berg je izšel iz te šole. Toda od eksplozivnosti, od blodnje, groze in črnine, od vseh teh nemških nevarnosti se je umetnik vedno bolj nagibal k obvladovanju reda in jasnosti. In res, prvo, kar se nam razkrije v njegovih oljnatih slikah in lesorezih, je to obvladovanje ravnotežja oblik, linij in barv. V oljnatih slikah je Berg mojster mogočnih barv, ki v iskanju resnično intenzivnega izraza postanejo plemenite, čiste ter se umirijo v občutku odmaknjenosti in vzvišenosti. Vsaka kompozicija najde svojo barvno harmonijo, pa čeprav se izraža v še tako polnih in silovitih barvah.
Berg je prav tako velik mojster lesoreza. Ljubi močne kontraste belo-črnega in vedno pazi, da postavi v medsebojno zvezo dobro preračunane strukture prvine, tako
da v preprosti zamisli neke slike izstopajo posamezni deli. Tu postane včasih zelo skop v linijah, a tedaj je slika skrajno plemenita in čista.
Izhajajoč iz svojega bivališča, je Berg razširjal svoj tematski krog in se igral z variantami, ki so prihajale iz njega. V olju in v lesorezu je najti skupno snov. Rad je opisoval kmečko življenje, posvečal pa se je tudi raziskovanju cerkvene tematike, ki ga je posebno pritegovala. V tem svetu živijo največkrat slovenski hribovski kmetje, ljudje iz trga, skratka vsi, ki prihajajo v stik s kmečko skupnostjo. Le redko so upodobljeni ljudje iz doline ali mesta. Umetnik se je vedno znova poglabljal v poteze drž in kretenj ljudi, ki jih je lahko opazoval na romanjih, med pobožnostmi in v pogovorih.
Skurilnih podob, ki predstavljajo ljudi, ki so na kakršen koli način telesno prizadeti, Berg ni nikoli spregledal. Znal jih je mojstrsko povzdigniti na odmaknjen in ljubezniv način in jih prav zaradi tega pustil živeti v vsej njihovi strogosti. Bergovi ljudje trpijo večkrat tudi zaradi bolezni, smrti in socialnih krivic. Tedaj stojijo pred nami koščene postave s tesnobnimi pogledi, ovite v neznano krivdo.
Značilne so tudi podobe, ljudi z dežniki. Vsi pa so zajeti bolj v nedeljskem kot v delavniškem razpoloženju. Le malokdaj se je umetnik posvetil raziskovanju živali, rože na vrtu pa so edino okrasno dopolnilo, ki mu je posvetil precej pozornosti.
Z vsakim svojim delom nam VVerner Berg odkriva razmerje do ljudi, do vaške skupnosti, do sveta in problemov umetnosti in kulture. Za Slovence pa je pomemben tudi, ker nam je v svojih slikarskih delih ohranil nekdanje pristne slovenske hribovske ljudi, njihov posebni svet ter pokrajino, ki jo moderni svet tehnike iz dneva v dan bolj spreminja.
Po cerkvenih stopnicah k maši
Domačija v Podjuni
Veselo oznanilo velike noči
(Nadaljevanje s 1. strani)
sožitja narodov in kontinentov, problemi narodnih manjšin, mednarodne varnosti, razoroževanja idr. Osrednje vprašanje osebne in družbene rasti pa je, kako se poedini in skupine zavestno uvrščujejo kot udje božjega kraljestva na svetu.
Molitev in daritev
Nauk velikega petka veli, da se z molitvijo in daritvijo kot udje povezujemo s celoto in njenim osrčjem, z Bogom. Z molitvijo se vedno znova ukoreninjamo v skrivnostno Kristusovo telo, po njej smo povezani z Bogom kot pravirom vsega življenja in vse energije. V trpeče, s trnjem kronano obličje svojega Sina je na Golgoti božji Mojster vklesal in vtesal svoj božji obraz. „0 nespametna in po srcu kes-na za verovanje vsega tega, kar so povedali preroki! Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in tako šel v svojo slavo?" opozori po Lukovem evangeliju vstali Kristus učenca, potujoča v Emavs. In evangelist pove Kristusove besede po vstajenju zbranim apostolom: „Tako je bilo treba Kristusu trpeti in vstati tretji dan od mrtvih in v njegovem imenu oznaniti pokoro ter odpuščanje grehov med vsemi narodi."
Tudi poedinec, družina, narod in vse človeštvo je po Kristusovem odrešenju še v sebi nedovršeno in v trpljenju teše in kleše božji Mojster svoj obraz v to svojo živo umetnino. V trpljenju ga sprejema v svoj božji objem, v trpljenju ga utrjuje in dopolnjuje v bogopodobnost. Tako pojmujejo smisel trpljenja junaške duše vse človečanske zgodovine po Kristusovem vstajenju, tako uči velikonočna blago-vest.
Narod pod križem
Cankar je zaslutil skrivnost trpljenja in takole modruje na svoj mla-dostno-vedri način o trpljenju svojega naroda:
„ Človek roma po slovenskih deželah, malodušen klone glavo in žalostno je njegovo srce. Narod, enkrat blagoslovljen, devetkrat obsojen, kako si živel, kaj si doživel? Tvoja dolga povest je povest o siromaku betežnem, ki vstaja, vstati ne more. Kolikor je dolin in kotlin po teh lepih deželah, ne držale bi vse tiste krvi, ki je bila tod prelita; in koliko je bo še prelite! Komaj si stopil na svet, si bil, ti narod sužnjev, suženj med narodi. Otrok si bil, pa že suženj! Psovka ti je nauk delila, palica ti ga je vtepala. Suvali so te od vseh strani, očimi in mačehe, botri in botrice. Časih si zajokal, časih si omahnil, ves truden, časih pa si tudi planil. Ali komaj si planil, so te podrli na tla, zvezali so te še tesneje in celo usta so ti zaklenili. V curkih je tekla kri iz tvojih žil, napojila je zemljo za več klafter globoko; zato je ta zemlja rodila; in kadar si jedel sužni kruh, si jedel sam svoje meso in pil svojo kri. Močan si, o slovenski narod! Tisoč in petsto let krvaviš, izkrvavel nisi! Narod mehkužnik bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bilj bi mu ne peli — ti pa, tisočkrat ranjen, v trpljenju utrjen, ti komaj zmaješ z rameni pod težko sovražno pestjo in praviš: „Nikarte! Ta burka je stara že tisoč let!"
Narod pod Dobračem in Golico, pod Obirjem in Peco! Tisočkrat ranjen, v trpljenju utrjen, praznuj z vstalim Kristusom tudi ti veselo oznanilo velike noči!
d r o
Veličastno slovo od Jelenove matere
Nad dva tisoč ljudi se je zbralo preteklo nedeljo pred mrtvašnico v Svečah, da bi se poslovilo od znane in priljubljene žene, gospe Drage Jelen. Mnogim nam so stale solze v očeh in nismo mogli verjeti, da je
Bog odpoklical človeka, ki je stal tako sredi življenja in dela. Slovo je bilo toliko težje, ker smo gospo Drago Jelen poznali kot zdravo, žilavo, vedro prijateljico in mater.
Prav na to prijaznost, ki jo je znala posredovati svoji družini in vsej okolici, so opozarjali vsi govorniki ob odprtem grobu. Nad petindvajset duhovnikov se je pridružilo žal-
nemu sprevodu, ki se je vil od mrtvašnice pa tja do sveške cerkve in ta majhna cerkvica seveda ni mogla sprejeti vseh žalnih gostov. V sprevodu za rajno so hodili vsi vidni predstavniki slovenskega naroda in cerkvenega življenja, pa tudi mnogo znancev, ki so poznali gospo Drago Jelen še izza časa izseljeništva, ko je bila kot mlado Krautovo dekle izseljena z drugimi Slovenci vred v taborišče Hesselberg v Nemčijo.
Po povratku iz tujine se je poročila z mladim zdravnikom dr. Stankom Jelenom in mu rodila tri otroke, Drago, Almiro in Marijana. Bila je družinskim članom res pravo duhovno zatočišče materinske ljubezni .in skrbi. To svojo pripravljenost pomagati bližnjemu, pa je kazala tudi naproti sosedom in vsem, ki so iskali pri njej pomoči.
Ob odprtem grobu so se poslovili v imenu vseh žalujočih gospod prelat Aleš Zech-ner in predsednik zveze izseljencev Lovro Kramar. V cerkvi pa je skušal domači župnik g. Martin Škorjanc tolažiti žalujoče, ko je poudarjal, da „kdor s Kristusom umrje, bo tudi s Kristusom vstal".
Dolgo smo se pomudili po končanih obredih ob odprti gomili in vsak na svoj način jemali slovo od gospe Drage Jelen. Naše misli pa so bile tudi pri onih, ki jih je rajna zdaj pustila same. Ko smo očetu Jelenu, otrokom, sestram in drugim žalujočim stiskali roke v znak sožalja, smo hoteli pokazati, da v svoji boli niso sami. -smok-
V Vogrčah je veliko novega
S pomladjo prihaja tudi v Vogrče novo življenje in novo delo. Naši „štamci“ zidarji, so že vsi prezaposleni. Toda tudi pozimi nismo spali, vsaj kulturno ne. Naša ..farna mladina" je pripravila dve igri in je nastopila s „Tremi kralji" kar šestkrat, z igro ..Uredniške težave" in „Trije tički" pa štirikrat. Joža Vombergar, ki nam je znan kot avtor „Martina Krpana" in „Vrnitve“, je v prizoru ..Uredniške težave" pokazal človeške slabosti, nevoščljivost in častihlepnost, kar napravlja take težave uredniku časopisa, da bi sko-ro znorel. Prizor je doživel na vogrškem odru in v radiu svoj krst: bil je prvič uprizorjen. Ker so se žene prikazale posebno hude in jeznorite, se morda zato nihče od naših starejših „puobčev“ ni upal v zakonski stan in smo v pustu ostali le pri igrah, pa brez kake poroke.
Če bi nas kdo sodil le po igrah „Trije kralji" in „Trije tički", bi imel naše fante in može za potepuhe, pijance in lahko-živce. Kdor pa je spoznal naše igralce, kako hitro in temeljito se nauče in tudi izvrstno podajo vloge, jih mora biti vesel. V Vogrčah se je izoblikovala po stalnem igranju igralska družina, ki veliko obeta. Pa so Vogrče le mala vas ...
Zgodovina Vogrč
Zgodovino Vogrč in kmečkih domov nam sedaj v radiu zanimivo razlaga ljudski pripovednik Črčej. Sedaj se Vogrče hitro spreminjajo, vse se prenavlja in
novo dela. Najnovejša pridobitev je cestna razsvetljava, ki jo je oskrbela občina. Veseli smo vsi in brez strahu hodimo ponoči. Zlasti so pa lahko veseli ponočnjaki, ki se ga v gostilnah preveč nalezejo, da jih ne zanese v jarek in da na cesti vsaj lahko pogledajo denarnico „brif-tošl", koliko denarja je zmanjkalo. Da, gotovo še na Dunaju niso pred 50 leti imeli take cestne razsvetljave kot jo imamo mi sedaj!
Smrti
Smrt nam je že pol leta prizanašala, 26. marca pa je zopet udarila. Oba zadnja mrliča sta brata. Oktobra je umrl Ga-špar V o d i u n i k , pd. Vakovnik, sedaj pa Simon V o d i u n i k , pd. Vunček, v starosti 73 let. Bil je skrben družinski oče, zelo delaven in si je sčasoma s trdim delom pridobil Vunčkovo kmetijo. Imel je 8 otrok, vse je lepo vzgojil, sin Florej pa se je ponesrečil. Njegova hčerka je sestra Monika, že po vsej Koroški znana izvrstna kuharica v Tinjah. Druga hčerka Pavla je lani v Schvvarzachu diplomirala za bolniško sestro, ostali otroci so poročeni po raznih krajih Koroške.
Za pogreb se je zbralo zelo veliko ljudi, vodil ga je domači župnik ob spremstvu č. gg. Jožeta Kopeiniga, Simona VVutteja, dr. Janeza Skuka, Florijana Zer-goia, Jožefa VVutteja in Folteja Gotthard-ta.
Domačim izrekamo iskreno sožalje!
GORIČE PRI MALOŠČAH:
Nimčeva Marica žrtev prometne nesreče
Nimčeva Marica je po končani ljudski šoli v Maloščah obiskovala muzično pedagoško gimnazijo v Celovcu.
Ko se je 20. marca proti večeru vračala v dekliški dom, jo je na Beljaški cesti zadel tovorni avto tako hudo, da je po desetih dneh nezavesti dne 31. marca umrla v celovški bolnici. Bila je učenka sedmega razreda.
Rajno Marico Klampferer so prepeljali na domače pokopališče v Malošče, kjer smo jo 3. aprila položili k večnemu počitku. Zbrala se je nepregledna množica pogrebcev, sorodnikov, prijateljev in znancev ugledne Nimčeve družine, prihitele so sošolke iz celovške gimnazije in sošolke iz dekliškega doma. Krsta je bila vsa v cvetju, katero so sorodniki in sošolci položili v grob in na grob tako zgodaj preminule Nimčeve Marice, ki je komaj dosegla sedemnajsto leto starosti.
Pogrebne obrede je vodil domači župnik, kanonik Filip Millonig ob asistenci prof. dr. VVoschitza, ki se je na grobu poslovil v imenu dekliškega zavoda od rajne Marice in nakazal njen lik v šoli in domu. V imenu
gimnazije je spregovorila ga. razredničarka in sošolka. Na grobu so se dijaki realne gimnazije poslovili od svoje sošolke, med mašo zadušnico pa so pela dekleta iz dekliškega doma.
Nimčevim staršem izražamo globoko sožalje ob tej težki izgubi nadobudne hčerke.
Slovenska lirika v nemščini
V celovškem Mestnem domu sta se v petek, 5. aprila, ljubiteljem slovenske literature predstavila dva slovenska pesnika iz matične domovine. Slovensko kot nemško govoreče občinstvo je imelo priliko prisluhniti pesmim Vena Tauferja in Daneta Zajca v nemščini.
Za začetek je predsednik Zveze koroških pisateljev VValter N o w o t n y najprej pozdravil vse navzoče v imenu koroških pisateljev. V kratkih besedah je dejal, da vladajo že dalj časa dobri odnosi med koroškimi in slovenskimi pisatelji. Pri tem je tudi omenil, da ti stiki niso le na jeziku, temveč pristni.
Nato je na kratko predstavil oba pesnika: Veno Taufer je najprej objavljal v „Besedi“, po njeni ukinitvi pa v „Per-spektivah". 1958 je v samozaložbi izdal zbirko ..Svinčene zvezde". Nato so sledile „Jetnik prostosti", „Vaje in naloge", „Podatki“, in pa izbor ..Prigode". Tudi kot dramatik in prevajalec je pomemben.
Dane Zajc je izdal prvo pesniško zbirko „Požgana trava" (1958). Potem so izšle štiri zbirke. S svojo lirično dramo „Otroka reke" je zavzel važno mesto v povojni slovenski dramatiki. Njegove otroške pesmi so izšle v različnih prevodih.
Prvi je nastopil Veno Taufer, ki je recitiral sam svojo pesem v originalu ..Koncert v naravi", takoj zatem je igralec celovškega Mestnega gledališča Paul G o r d e n bral Tauferjeve pesmi v Ker-schetovem prevodu: Konzert in Freiem, Fruhjahr 1960, Zeit wird kommen in druge.
Naslednji avtor večera je bil Dane Zajc, ki je najprej prebral svojo pesem Ne govori mi. Potem je nastopil Paul Gorden in recitiral v nemščini tele Zajčeve pesmi: Sprich nicht, VVeiBe Hande am Himmel, Zahlen vvirst du alles, Leblose Dinge, Abends gluhen deine Brilste, Magdalena, Der gefangene Wolf in Bist nicht.
Po teh pesmih obeh slovenskih avtorjev v prevodu Petra Kerscheta, sta brala svoje pesmi gosta v slovenščini.
Veno Taufer se je predstavil s pesmimi: Panorama, Sonetje elektronskega računalnika, Komentar, Hrib, Veter.
Dane Zajc pa je recitiral tele pesmi: Vrt, To ni tisti, ki so ga poslali, Ajda, Ubijalec kač in Tihi škrebetavec.
Na kraju večera se je predsednik Zveze koroških pisateljev VValter Nowotny zahvalil občinstvu za obisk.
Nemški in slovenski poslušalci, ki so se odzvali povabilu Zveze koroških pisateljev, so z zanimanjem sledili recitacijam pesmi Vena Tauferja in Daneta Zajca, ki jih je z globokim občutjem podajal umetnik celovškega Mestnega gledališča Paul Gorden. Posebno hvalevredna je bila njegova krasna izgovarjava, tako da ga je sleherni poslušalec lahko jasno razumel tudi na zadnjih mestih dvoranice.
Sedaj pa beseda o prevodih Petra Kerscheta. Graški slavist in germanist Peter K e r s c h e je zadnja leta postal tihi kulturni ambasador med literaturama sosednjih dežel Avstrije in Slovenije. Zdi se mi, da je prevajalec zadel na pravo struno in da zveni njegova beseda v nemščini sijajno, skoraj bi se upal trditi, da je zlil slovensko prozo v nemški jezik tako pristno, da se v nemščini še lepše slišijo kot v originalu. Morda je k temu vtisu doprinesel prav umetnik Paul Gorden.
Na koncu se je občinstvo s toplim aplavzom zahvalilo obema slovenskima gostoma, igralcu Paulu Gordnu in prevajalcu Petru Kerschetu za lepo pesniško doživetje tega večera.	B. L.
§
soooeecooooooooeooceooeeooeaeecoocoooeooooocceeeooooccooeeooocceoceo
8	8
STALNO	SLOVENSKO GLEDALIŠČE	V	TRSTU	0
bo na povabilo obeh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev gosto- p
valo z Bevk-Grabnerjevo dramo	p
»Kaplan Martin Čedermac” I
v soboto, 27. aprila, ob 20. uri v občinski dvorani na Bistrici v Rožu;	p
v nedeljo, 28. aprila, ob 11.30 v farni dvorani v Železni Kapli in ob 19.30 v farni dvorani v Škocijanu.
Na prireditev vabita:
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA	SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA

sooooeo eoeoooooeoeoooooeooooooooooooooooooooooooaoooeooeooooooooeooo
Vsem svojim članom in vlagateljem želi veselo Veliko noč
POSOJILNICA
Vsem obiskovalcem gostišča, restavracije in kegljišča želiva blagoslovljeno Veliko noč
/Ju«n a ”
(Lastnik A. in L. GREGORIČ)
ČEPIČE PRI GLOBASNICI
VESELE
VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI
Dr. Janko Tisdiler
ODVETNIK
CELOVEC 8.-Mai-Stral3e 16
l'esele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem
krojaštvo
WEISS
ŠT. J A N Ž V ROŽU CELOVEC
Spitalgasse 12
^ sem cen jenim odjemalcem, znancem in prijateljem želi veselo Veliko noč
Franc
Štern
ESSO-črpalka za bencin
ŽELEZNA KAPLA
Telefon 0 42 36 - 305
Rojakom iz Koroške in Slovenije,
ki pridejo v Globasnico,
želi vesele velikonočne praznike
A & O trgovina in gostilna
Smrečnik Šoštar
GLOBASNICA
telefon 0 42 36 - 10 01
Vesele velikonočne praznike želi svojim gostom tostran in onstran Karavank
Jožko Molle
® restavracija 9 trgovina • bencinska črpalka
ŠT. LENART — LJUBELJ
Posojilnica
Dobrla
vas
želi vsem članom in vlagateljem vesele velikonočne praznike
GOSTILNIČAR
Mihael Gabriel
ŠT. JANŽ V ROŽU
vam nudi dobro jedačo in pijačo po zmernih cenah
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI
Štefan
Mlečnik
® restavracija 9 avtomatsko kegljišče @ mizarstvo ® bencinska črpalka
KOŽENTAVRA
pri Borovljah
GRADBENO PODJETJE ZA VISOKE, NIZKE IN ŽELEZOBETONSKE GRADNJE
Ing. Palmisano
ŠT. JAKOB V ROŽU
VSEM CENJENIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN SVOJIM USLUŽBENCEM
želi
VESELO VELIKO NOČ
CjfilUME
C}(is s er
tesarstvo
BILČOVS — LUDMANNSDORF 26
Telefon 0 42 28 — 2419
POSOJILNICA
Velikovec
želi svojim članom in vlagateljem vesele velikonočne praznike
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Globasnica
želi vsem članom in vlagateljem vesele velikonočne praznike
Vsem dragim prijateljem, znancem, odjemalcem in gostom veselo Veliko noč
trgovina in gostilna
Janko Ogris
p. d. MIKLAVŽ
BILČOVS
Telefon 0 42 28 — 2314
Vsem cenjenim odjemalcem, gostom, znancem in preševcem želi vesele velikonočne praznike
Mihej
Antonič
hotel „ROŽANSKI DOM“ Reka pri Št. Jakobu v Rožu
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Bistrica
na
želi vsem članom in vlagateljem vesele velikonočne praznike
Svojim odjemalcem želi vesele velikonočne praznike
KMEČKO-GOSPODARSKA
ZADRUGA
r. z. z o. j.
Št. Jakob v Rožu
Kmečko-gospodarska zadruga Brnca
želi vsem svojim članom
in odjemalcem
vesele velikonočne praznike
VSEM NAROČNIKOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELI VESELE
VELIKONOČNE PRAZNIKE
Franc
Begusch
gradbeno podjetje
BISTRICA V ROŽU 168
telefon (0 42 28) 248
CELOVEC, VViegelegasse 20
telefon 22 7 70
Vesele velikonočne praznike želi vsem poslovnim prijateljem iti znancem
9142 GLOBASNICA Mala vas 5
■	Sanitarne in
■	vodovodne naprave B Centralne kurjave B Kovaštvo
Štefan
Gregorič
Električne inštalacije, popravila vseh strojev in naprav izvede
podjetje
za elektrotehniko
Ing. A. Schlapper
strokovna trgovina in delavnica
ŠT. JAKOB V ROŽU Telefon 0 42 53 - 216
SAK - VVoIfnitz 3;3 (2:1)
Bo SAK prvak?
Nagrade „oscarjev“ za 1973
Veliko slavje, na katerem se vsako leto delijo najvišja ameriška priznanja na področju flimske umetnosti, sloviti „oscarji“, menda ne more in ne sme poteči, ne da bi kdo pripravil kako — presenečenje. Pred leti so predstavniki mladine izžvižgali ves ceremonial, lani Marlon Brando niti ni prišel po nagrado, pač pa je na svečanost poslal neko indijansko princeso, ki je sprejela sicer nagrado, ki so jo Marlonu Brandu podelili za njegovo vlogo v filmu „11 Padrino" oziroma „Boter“, vendar je moralo občinstvo „pogolt-niti“ njen kratek zato pa dobro popopran očitek, čemu se Američani bahajo s svojo demokracijo, ko pa zatirajo nacionalne manjšine, predvsem rdečepolte Indijance. Tokrat, ob letošnjem podeljevanju „oscarjev“ pa je sicer mirno svečanost „zmotil“ najsodobnejši ..protestni akt" — streaker. Gre za najnovejšo „modo“ naglega popolnega slačenja v znak protesta ali vsaj za to, da bi se pritegnila pozornost. In prav v trenutku, ko je Liz Taylor bila na poti proti odru, da bi izročila „oscarja“ slovitemu igralcu Lemmonu, se je pojavil na koncu odra povsem gol moški, ki je stekel pred umetnico z dvignjeno roko in z znakom „V“, torej z znakom „victorie“, zmage.
Sicer pa se je ves večer razvijal po točno določenem načrtu, tako da so se na odru zvrstili nagrajenci, ki so sproti sprejemali nagrade, publika pa je sproti vsakega nagradila še z aplavzom. Svečanost so oddajali tudi po televiziji.
Če je vse potekalo v redu, kot je bilo v naprej določeno, niso priznanja šla tistim, kot se je napovedovalo. Tako bi moral film „The Exorcist“ („Izganjalec hudiča" režiserja Wil-liama Friedkina) odnesti cel koš „oscarjev“,
(dobil pa je le enega „oscarja“ za scenarij), vtem ko je odnesel kar sedem „oscarjev“ film „The Sting" („Vbod“) režiserja Ftoy Hilla.
Film „The Sting" je dobil priznanje kot najboljši film leta, nadalje „oscarja“ za najboljšo režijo, „oscarja“ za najboljšo glasbeno priredbo, za najboljši izvirni siže, za najboljše kostume, za najboljšo montažo in tudi za najboljšo scenografijo.
Kot najboljši igralec v letu je dobil „oscar-ja“ Jack L e m m o n za vlogo v filmu „Save the Tiger" („Rešite tigra"), v katerem igra vlogo skrajno pokvarjenega in hkrati zagrenjenega poslovnega človeka, ki podneti požar v svoji tovarni, da bi prišel do zavarovalnine. Sicer je Jack Lemmon bil tokrat že drugič na odru kot dobitnik „oscarja“, kajti pred 19 leti je odnesel „oscarja“ za svojo najboljšo stransko vlogo v tedanjem zelo dobrem filmu „Mister Roberts" („Gospod Roberts").
Kot najboljša umetnica leta pa je bila nagrajena z „oscarjem“ Glenda Jackson, ki je ponovno dobila „oscarja“ za svojo glavno žensko vlogo. Pred štirimi leti so ji podobno nagrado izročili za vlogo v filmu „Wo-men in Love" ..Zaljubljene ženske", letos pa je dobila „oscarja“ za njeno glavno vlogo v filmu „A Touch of Class" (..Ljubimec velikega stila").
„Oscarja" za najboljšo stransko vlogo je dobila deklica, ki je stara komaj 10 let. In sicer Tatum O ' N e a l hčerka umetnika Rya-na, ki je v filmu „Pamermoon“ (..Papirnati mesec") igrala vlogo sirote. „Oscarja“ za podobno, torej stransko moško vlogo pa je dobil že 70 let star John Houseman za svojo vlogo v filmu „The Paper Chase" („Papir-nati lov").
Preteklo nedeljo je gostoval vodeči VVolf-nitz na Koschatovem igrišču. V tej tekmi je šlo za prvo mesto v ligi. Pričakovali smo napeto in borbeno igro ter končno zmago Slovenskega atletskega kluba. Toda žal boginja Fortuna ni ustregla tej želji slovenskim navijačem, ki so se tokrat zbrali v zelo lepem številu. Lahko rečemo, da kljub neodločnemu rezultatu gledalci niso bili razočarani.
Prvič se je predstavil pristašem SAK gol-man Stanko Hočevar, ki je v mnogih perečih situacijah uspešno branil svoja vrata. Brezdvomno je vratar okrepitev za Slovenski atletski klub.
Na žalost sta v tej tekmi manjkala Mirko Oraže in Marijan Pandel. Oraže se je poškodoval v zadnji tekmi proti Horzendorfu. Marijan Pandel pa je imel tragično prometno nesrečo, kjer se je smrtno ponesrečila njegova mati. Oba igralca nam bosta manjkala tudi še v prihodnjih težkih tekmah.
Igra se je začela zelo uspešno za SAK. Kar v prvi minuti je uspelo Ferri po krasni podaji Singerja premagati nasprotnega gol-mana. S tem zadetkom bi moštvo moralo pravzaprav odložiti nervozo. Toda prišlo je čisto drugače. Ne SAK, ampak VVoIfnitz je sedaj napadal. Le izvrstni golman Hočevar je zabranil uspeh nasprotniku. V to ofenzivo nasprotnika je padel drugi gol za SAK in zopet je bil strelec Ferra. Kar v protinapadu je VVoIfnitz premagal našega vratarja in z rezultatom 2:1 se je končala prva polovica igre.
Drugi polčas se je začel z močnimi napadi SAK. Toda ta ofenziva ni žela uspeha. Po zelo težki napaki obrambe, je moštvo VVoIfnitza izenačilo. Še enkrat so se naši nogometaši opomogli in napadali na nasprotnikov gol. Po podaji Singerja je Ferra tretjič zatresel nasprotnikovo mrežo. Skušali smo ta rezultat držati, toda nekaj minut pred koncem je nasprotnik zopet izenačil in prav tako kot pri drugem golu, je zaspala obramba.
Po tej poti se igralci SAK zahvaljujejo njihovim navijačem, da so v tako obilnem številu prišli na tekmo ter z bodrenjem podprli Slovenski atletski klub.
Prihodnjo soboto, 13. aprila, igra SAK proti HSV v Lendorfu ob 15. uri.
Navijači prisrčno vabljeni!
Trenutna lestvica skupine				D	je	takale:	
1.	VVoIfnitz	16	13	3	0	43:10	29
2.	SAK	16	12	4	0	64:17	28
3.	Launsdorf	16	10	4	2	45:21	24
4.	Steuerberg	16	8	3	5	36:24	19
5.	Guttaring	16	9	1	6	31:34	19
6.	Glanegg	16	8	1	7	45:28	17
7.	Maria Saal	16	8	0	8	38:30	16
8.	Horzendorf	16	7	2	7	35:37	16
8.	Zweikirchen	16	7	1	8	26:30	15
9.	VVeitensfeld	16	6	2	8	30:37	14
10.	Zvveinitz	16	3	3	10	12:34	9
11.	Sorg	16	3	2	11	21:55	8
12.	Kraig	16	1	4	11	14:42	6
3. HSV		16	1	2	13	9:50	4
SMUČANJE
MAKS ORAŽE IN VERONIKA DOVJAK
SMUČARSKA PRVAKA V SELAH
Ob poslavljajoči se zimi, torej pri lepem pomladanskem vremenu in pri razmeroma dobrih snežnih razmerah, so se letos pomerili selski smučarji.
Kljub temu, da je bilo mnogo članov odsotnih, je bilo število tekmovalcev kar lepo (nad 60). Bilo je treba prevoziti dva spusta v veleslalomu (v Pušelčevem).
Ime prvaka in prvakinje sta si osvojila veteran in idol selske mladine Maks Oraže ter mlada ambiciozna Veronika Dovjak.
Z njima sta zmagala prav gotovo športnika, katerih odnos do športa je pravilen in vzgleden.
Pohvala pa velja tudi ostalim tekmovalcem, ki so se z navdušenostjo borili za svoja mesta.
V selah pač smučarski šport obstaja — da celo napreduje tudi brez žičnice. Treba je samo idealizma!	F. M.
REZULTATI:
Otroci (moški):
1. VVerner Oraže 1,15.0; 2. Oraže Milan 1,30.9; 3. VValter Ogris 1,33.4.
Šolarji (ženski):
1. Veronika Dovjak 1,18.7; 2. Marta Oraže 1,59.4.
Šolarji (moški):
1. Pepi Čertov 1,12.2; 2. Franci Kelih 1,13.4; 3. Flori Hribernik 1,14.6.
Ženske:
1. Majda Dovjak 1,27.2; 2. Pavli Oraže 1,37.0; 3. Justi Olip 1,45.7.
Splošni razred (mladina in starejši):
1. Maks Oraže 1,08.0; 2. Erik Travnik 1,09.6; 3. VValter Roblek 1,10.3; 4. VValter Hribernik 1,12.1; 5. Hanzi Oraže 1,12.6.
Netekmovalci (Tourenklasse):
1. Stanko Olip 1,19.3; 2. Martin Čertov 1,19.8; 3. Hanzi Travnik 1,21.2; 4. Flori Dovjak 1,24.3; 5. Pavel Olip 1,27.8.
KDO BOLJE OBVLADA TUJ JEZIK
V	Ljubljani je bilo republiško tekmovanje v znanju angleščine in nemščine. Tekmovali so dijaki četrtih letnikov srednjih šol, predvsem gimnazij in strokovnih šol. Na letošnjem tekmovanju, ki ga je pripravilo društvo za tuje jezike, in književnosti, se je v angleščini pomerilo več kot 200 tekmovalcev, v znanju nemščine pa 60.
V	Ljubljani pa so bila še tekmovanja v znanju francoskega, italijanskega, ruskega in latinskega jezika, zmagovalci pa se bodo pomerili na zveznem tekmovanju, ki bo 11. maja. V Sloveniji bo zvezno tekmovanje znanja nemščine.
Poslani član SAK
Qgooo«5aoooooogooooeooooiooooooooooooooeoooeooooooaocoooeoooooeooeoeoeeeoopoaaoooeeoeoeaoeaooooooooag5oeesix^gogicccccoccccccccccg^NX!<N?g>goppog
BORIS PAHOR:	22
Potem je imela lice ob njegovih prsih, njegova dlan jo je božala, a jo je ona prehitela in šla s prsti po licu, da si je posnela kapljo, ki ni bila od dežja, ker je bila topla. Za nič na svetu ne bi hotela, da se je Danilova roka zave. Toliko manj, ker je zdaj veter še piskal, a dež je ponehaval in bosta vsak hip odkrila platno; in bilo ji je žal, da ga bosta vzdignila, obenem pa je bila skoraj nestrpna, da bi spet stopila v svetlobo, kakor da je naenkrat požrešna po dnevni luči in po gibanju v nji.
Da, in Karlo je res začel vleči jadro na jambor in Danilo mu je pomagal.
Bila je spet na krovu, tunera je brzela v očiščenem o-zračju, mokro jadro je bilo napeto, samo Miro je bil takšen kakor prej in je moker držal za ročaj krmila.
„Prav ste imeli," je rekla, a bolj v pozdrav, kakor pa, da bi ga hotela pohvaliti.
Nasmehnil se je.
„Bi mi prižgali cigareto?" je vprašal, tudi on bolj v zamenju novega tovarištva kakor iz potrebe po pomoči, ker so njegove roke mokre.
Tunera pa je hitela proti kriškemu bregu, ki je bil zdaj že blizu, tako da je bilo že videti usločeno črto njegovera portiča. Kamniti lok varuje ribiško imetje pod paštni, ki se vzpenjajo navkreber kakor sončne stopnice proti nebu, ki je modra kupola nad morjem.
„Čakat so nas prišli," je rekel Karlo.
In tudi žene so bile na krovu in Miro se ni nič obrego-val obnje kakor v Brbanu; nekatere so pele, a močnejši je
bil nemir ob pričakovaju, da se spet dotaknejo domače obale.
„Z nami pojdita," je rekel Miro, medtem ko je odrival ročaj, da je tunera zarisala dolg lok ob vhodu v portič.
„Da, z nami bi šla," so rekle žene in dekleta.
..Polento bomo skuhale!" je vzkliknilo dekle, potem pa, kakor v zadregi, da je preglasila druge, prijela tovarišico pod pazduho.
„Hvala," je rekel Danilo.
„Nič ne boš hvalil," je rekel Miro. ..Pojdita in amen."
Pristajali so in gruči z obrežja se je kmalu primešala gruča, ki se je izkrcavala; Miro je sicer robantil, kam da se iim mudi, a ga ni nihče poslušal.
„Karto pa vseeno pošlji," je rekel. „Arabca na kameli, da bom videl, kako to izgleda."
„Saj bomo kmalu vsi šli," je rekel Karlo.
„Mene že ne bodo imeli," je rekel Miro.
Dekleti sta v zadregi poslušali, potem sta pozdravili in odšli za drugimi; vse so hitele mimo kočic z ribiškim orodjem in se hitro začele vzpenjati po bregu, da bi se spet strnile z domačim ozračjem. In kmalu zatem je bilo slišati že visoko v bregu glasove nevidnih potnic, ki so se vzpenjale po ozkih strmih stopničkah.
Danilo je rekel Miru, da bosta dobila avtobus v Grljanu, a nji je vseeno, tudi če gresta peš do Trsta, tudi če se sploh ne vrneta v mesto, ampak ostaneta brez konca skupaj v poletni noči, ki se je krotko spojila z morjem. Ko sta se napotila po asfaltnem traku, je bilo sonce rubinasta krogla na koncu zgubane rubinaste poti, in z mirno zavestjo je ugotovila, da bosta morje in sonce sporazumno ustvarila blag večer tisti trenutek, ko se bo ruša krogla dotaknila vodne ravnine. Bilo je, kakor da bo tisti mir, ki bo tedaj legel na stvari, trajen, da, nekako dokončen, in čeprav je vedela, da je ta vtis slepilo, ga je vendar sprejemala kakor pomirjajočo stvarnost, ki se ponuja kot nepričakovano darilo. In ta občutek odrešilnega počitka se je nadaljeval tudi potem, ko je Danilo obnavljal zanjo
obdobja, po katerih se je stopnjeval odpor proti dejanjem strahovlade; njegova bližina in njegove besede, kakor da urejujejo in poravnavajo vsa hudodelstva, ki so za zmeraj mimo.
Začel je o tem pravzaprav zaradi Mira, zato da ji je razložil, kako sta se srečala pri dejanju, o katerem ni sicer nič določnega povedal, a je dal vendar razumeti, za kakšno vrsto dejanja je šlo. Bilo je to potem, ko je slovenski človek pod Italijo ugotovil, da na zakoniti način ne more nič doseči, in se je sili uprl s silo. 2e v šolskih klopeh so jim zamenjali čitanke, še preden so dobro znali brati po slovensko; ko pa so jim tako zmešali podobe in čustva, so jim začeli pripovedovati o Mazziniju in Garibaldiju, da so ju oni, pridni šolarji, vzljubili, posebno Garibaldija, ki je odšel zavoljo svobode v gozdove, skozi katere je jahal z zvesto Anito ob strani. A šele ko so dorasli, so spoznali, da je bi! Garibaldi čudovit mož in bojevnik, a da ni bil naš, da je bil samo zgled za boj proti njegovim sedanjim potomcem. Da, zakaj Avstrijci niso za časa zasedbe severne Italije nikdar počeli takšnih dejanj, kakršno je bil požig Narodnega doma. Palača sredi mesta, ob stavbah, ki so dokaz sijaja Marije Terezije, elegantna in trdna stavba, ki jo je sezidal mojster Martelanc in ki so si jo s svojimi žulji postavili preprosti nebogati ljudje, je zgorela v eni noči. Nečesa takšnega niso doživeli ne Mazzini ne bratje Bandiera, da bi namreč avstrijski ljudje polili z bencinom milansko gledališče, mu zabili vrata in rajali pod okni, s katerih so skakali ljudje, da bi se rešili zubljev. Nad molčečim morjem je tedaj dišalo po dimu, Slovencem pa je umiralo srce v prsih. Bilo je, kakor da sonce ne bo moglo nikdar več vziti. Pa je še vzšlo, in to zato, da obsvetli vsa naslednja hudodelstva. Kakšen način obrambe pa ti še ostane, ko so povsod, kjer so bili slovenski domovi, pogorišča, in ne samo da nimaš ne šol ne časnikov v svojem jeziku, ampak niti ne smeš več obstajati kot Slovenec. Tedaj si pred dilemo, ki je hujša kakor Hamletova.
(Dalje prihodnjič)
r—.................... 1 1
c ilelu jd !
Gospod je vstal! Kaj ste žalostni in zaskrbljeni?
Kakor je Kalvariji velikega petka sledilo zmagoslavje velikonočnega jutra, tako bo tudi z nami. Za trpljenjem bo prišlo veselje. Vse ima svoj konec na tem svetu; celo najbolj grenki in boleči dogodki.
Treba vztrajati! Treba vzdržati!
Morda se bližamo že 14. postaji križevega pota ...? Za tem pride olajšanje.
■»Pogum, ubogo srce, bodi mirno, za tolikim trpljenjem pride blaženost!«
»Tisti, ki sejejo v solzah, bodo v veselju želi.«
»Blaženi ti, ki jokajo, zakaj potolaženi bodo.«
+
Jezus je vstal iz groba; tudi mi bomo vstali. Grob je sicer zadnja postaja na tej zemlji, a ne zadnja postaja za vedno.
Mi bomo vstali! O, veliko upanje! Sladka tolažba!
Šele takrat se bo začelo tvoje pravo življenje. Takrat bo Bog enkrat za vselej vzpostavil vesoljno ravnotežje med resnico in lažjo, pravico in krivico, ljubeznijo in sovraštvom.
Takrat bomo razumeli vse. Takrat bomo strmeče vzklikali: »Velik in pravičen si, o Bog!«
+
Na grobnih spomenikih pišemo: »Na svidenje!« Upravičeno!
Kakor so učenci videli Jezusa po njegovi smrti, tako bomo videli naše drage ob velikem velikonočnem jutru ob koncu časov. To nam bodi v tolažbo!
Upajmo v dan, ko se bomo spet združili!
+
Neki človek je dolga leta zaman iskal resnico in srečo. V tihi noči, ko se verni pripravljajo na obred vstajenja, se ga je polastil obup. Segel je po steklenici s strupom. Že je smrtonosno tekočino približni svojim ustnicam ... A glej, iz cerkvenega stolpa so svečano zadoneli velikonočni zvonovi in iz svetišča je priplaval odmev veselih glasov, ki so slavili vstajenje našega Gospoda.
In obupani se je spomnil svoje mladosti; pomislil je na vero mladih let. Nevidna sila mu je iztrgala strup iz rok ...
Odmevi velikonočnih zvonov so mu vrnili upanje in življenje. (Faust)
+
Bratje in sestre, morda že dolga leta iščete sreče, a je še niste našli. Morda ste že zgubili vsako nado in obupali?
Poslušajte! Poslušajte velikonočne zvonove! Oni pojo za vas! Njihovi odmevi vlivajo upanje in tolažbo.
Veselite se zato in pojte: »Aleluja! Aleluja! Aleluja!«	K-ov.
Jutro tolažbe
Kolonija Sv. Barbare je bila še potopljena v globok sen, ko se je zamajal veliki zvon župne cerkve ter slovesno zadonel v zveže Pomladansko jutro.
Boom, boom, boom ...
čemu tako rano in tako mogočno?
»K vstajenju zvoni!" je sam s seboj govo-r'l rudar Janez, ki je bolj sedel kot ležal na Postelji, podprt z visokimi blazinami.
»K vstajenju... k velikonočni procesi-j' ■ • ■“ je na glas razmišljal bolnik.
Boom, boom, boom ...
-Ah, če je božična noč med vsemi noč-m' najmilejša, je velikonočno jutro najslo-vesnejše... Nekaj zmagoslavnega je v njem. Ob prvem odmevu zvona ljudje pla-nei° Pokonci in vse se veselo hiti napravljat Za slovesnost v cerkvi.
To jutro pridejo vsi, še tisti, ki jih sicer ni • • • Le jaz sem prikovan tu na posteljo in Z3me ni več velikonočnega veselja, zame je minilo vse ...“
s|.Tako so se Janeza polaščale žalostne mi-
+
Ko je zvon utihnil, je Janez prisluhnil čvr-s 'm korakom, ki so drobili po ulici. „Aha,“ ® u9anil, „otroci, ki bodo pri procesiji na-
°pili v strežniških oblekah, že hitš v cerkev."
»Srečni malčki!" si je mislil. »Moj Bog, t ' Se mi, da je šele včeraj bilo, ko sem uoi jaz bil tako majhen in sem na velikonoč-0 jutro z brati in sestrami veselo hitel k
vstajenju.
Tudi jaz sem stregel pri velikonočni slo-n ®nosti. Dobro še vem, kako mi je, nerod-ezu> mežnar Anže pomagal obleči sveže Prano in zlikano strežniško obleko ter mi 0 P°rmil v roke težek svečnik, s katerim k m P°nosn° korakal v procesiji ob župni-’ ki je nosil monštranco. Zdelo se mi je, m |!pe ves svet gleda in občuduje... Na razi' 6V 'n na ubrano petje, ki se je krepko v 693,0 P°d košatim sadnim drevjem, vse nr_Vetiu’ in med hišami, koder se je vila °ces'ja, tedaj še mislil nisem ...
band S6n? starejši, so mi zaupali šolsko br .er.° m kot fant sem bil med tremi iz-1,. ,imi’ *d so na čelu procesije nosili veli-Aharn° zastavo.
An, kako je to bilo lepo!
^ko sem bil srečen!
Velika noč si je že tedaj zagotovila posebno odlično mesto v mojem srcu."
+
Spomini so Janeza tako prevzeli, da je vsaj za hip pozabil, da izčrpan in težko bolan leži na postelji, s katere se verjetno ne bo več dvignil.
A kašelj, ki ga je spet začel mučiti, da bi človek mislil, da mu bo pljuča raztrgalo, je naredil konec njegovim sanjam in mladosti. Ko mu je nekoliko odleglo, je ves poten in izmučen slonel na svojih blazinah. Pri dihanju je odpiral usta, da bi zaprašenim pljučam dovedel več zraka. V prsih mu je zamolklo piskalo. Še ganiti se ni upal iz strahu, da bi ga spet začel dušiti kašelj, ki že dolge tedne tako neusmiljeno pretresa njegovo telo.
„Moj Bog, kam sem prišel!" je tožil vznemirjeno. „Kaj mi je bilo nekoč kot žrebe drveti navzgor po strmem hribu ter na vrhu iz polnih pljuč zaukati, da se je razlegalo čez hribe in doline? V rudniku sem dolga leta prekladal več kot 100 kg težke bloke in se mi je to zdelo mala stvar. A sedaj mi zmanjka zraka, ko se vlečem od postelje do mize, in kašelj me tako muči, da često mislim, da bo zdaj, zdaj po meni."
Rudar Janez se je zavedal, kako je z njim. Na vse načine je iskal rešilno bilko, a zaman. Misel na smrt se mu je vedno bolj vsiljevala, a se ni mogel sprijazniti z njo. Navdajala ga je s strahom in žalostjo in je često privabila gorko solzo na njegovo lice.
„Ne umreti, samo umreti ne!" je jokal sredi noči, ko je v tesnobi hlastal za trohico zraka.
„Umreti zdaj, ko sem komaj začel živeti? Omagati sredi življenjskih načrtov? Vse zapustiti? Omahniti prav v času, ko se vsa narava prebuja v novo življenje? To ni mogoče! Ne umreti! Samo umreti ne... I
Ah, življenje, kako si kratko, bedno, goljufivo, kruto in nesmiselno!"
+
Veliki zvon, kateremu so se ubrano pridružili še ostali, se je spet oglasil. V cerkvi je bilo vedno več ljudi.
Ob napovedani uri je pristopil župnik s strežniki. Izpostavil je Najsvetejše, pokadil, vzel monštranco ter obrnjen proti zbranim vernikom trikrat zapel: „Aleluja“. Pevci so
mu štiriglasno odgovarjali, da je mogočno odmevalo pod visoke oboke župne cerkve.
Slovesni napev aleluje je planil iz svetišča v mirno jutro, se razlil po koloniji ter potrkal na okno Janezove sobe.
Bolnik je tedaj v hipu pozabil na svojo bolezen, se pognal iz postelje ter se opotekel proti oknu, ga odprl in prisluhnil.
„Dobro jo režejo," je bil navdušen, ne meneč se za težko samo.
„Kmalu bodo zunaj. Srečo imajo, da je tako krasno jutro, res, kot bi ga posebej naročil.
Oho, pevovodja pa je letos dobro nadra-žil pevce!" se je stopnjevalo njegovo navdušenje, ko je v cerkvi mogočo zadonela pesem »Zveličar naš je vstal iz groba".
Janez se ni menil za ostri zrak zgodnjega jutra, ki mu je doslej redno izzival kašelj. Še bolj je odprl okno in poslušal. Poslušal je z ušesi in srcem.
Aleluja — je vzklik veselja, zmagoslavja in upanja.
Janez ga je razumel.
Čudno! Še nikoli ga velikonočna pesem ni tako ganila. Še nikoli mu ni prinesla toliko sonca. Vplivala je na njegovo dušo kakor blažilno olje na razbolelo rano. Srkal jo je vase, kot izsušena zemlja vsrkava lahni dežek poletne noči.
Ko so pevci končali prvo kitico, so bili že izven cerkve. Pred njimi se je že lep del procesije urejeno pomikal proti koloniji.
Po kratkem presledku je sledila druga kitica:
„Kje, smrt, je zdaj premaga tvoja
in tvoje ostro želo, kje?
Veselo upa duša moja,
življenje večno čaka nje.
Moj Jezus je od smrti vstal,
kraljestvo smrti pokončal!
Aleluja! Aleluja! Aleluja!"
Če so po Janezovem razoranem licu v zadnjem času često polzele solze grenkobe, žalosti in obupa, so se v tem hipu v njegovih očeh zalesketale solze upanja, veselja in hvaležnosti.
»Hvala Ti, o Bog za to velikonočno jutro, najlepše jutro v mojem življenju!" je ihtel od ganjenosti.
»Ko sem bil mlad, sem se ga veselil bolj zaradi zunanjih okoliščin, a nikoli ga nisem polno doumel. Bog me je moral postaviti n° rob groba, da sem obrnil pažnjo na najvažnejše:
Kristus je na velikonočno jutro premagal smrt in postal poroštvo naše večnosti."
»Ah, sedaj razumem," je bil ves srečen in potolažen Janez, »zakaj velikonočni zvonovi tako zmagoslavno pojo, zakaj velikonočna pesem tako slovesno doni. Kličejo nam veselo oznanilo: »Skozi zemeljsko smrt, kateri se moramo vsi podvreči, gremo v življenje".
+
Na Janezu se je uresničil stari pregovor: »Kjer je stiska največja, je božja pomoč
v.v^vv.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.
Po trpljenju
k vstajenju!
Mati moja, brez pokoja
hodim skozi trudne, težke dni.
(Pa mi pravilo je mlado hrepenenje: Le po rožah gre se skoz življenje... In nikoli ni dejalo:
Rože često skrivajo trpljenje!--)
Daleč, daleč cilj blesti.
Cilj — Kalvarija?
Milostna, res druge ni poti?
„0, ne boj se Križal Le pogumno stopaj po tej poti trnjevi naprej — glej:
Tudi jaz sem prehodila pot bolesti in trpljenja, tudi jaz nosila z njim sem dragoceni Križ na Kalvarijo življenja.
Saj po Križu zasvetila
bo ti zarja zmagoslavnega vstajenja!"
V	rosnosveži jutro veličastno potrkavajo zvonovi...
V	meni zazveneli so akordi novi..

š	C V I.
VAV.V.VAV.V.VV.V.V.V.V.V.V.V.V
najbližja!" Od vseh Slovencev pod zvonikom Sv. Barbare je on imel najveselejšo Veliko noč. Njen globoki smisel ga je notranje popolnoma prenovil in odslej je kljub neozdravljivi bolezni z jasnimi očmi gledal v bodočnost.	V-ko.
Pomlad in Velika noč v tujini
V mojem duhu, zavetišču težkih misli, se pojavi temen oblak, ki mi polagoma odkriva plašne, mučne slike resnice.
Tresoči se starčki, upehani, blodeči po samotnih ulicah tužnih krajev; prosjaki in berači, tresoči se mraza in lakote, pod oboki palač in cerkva; bose nožiče slabooble-čenih otrok, ki bredejo po snegu; sestradani psi, medli vrabci... In še, in še!
Zapuščene gorske vasice; melanholične doline polne dušečega molka; sivo, mučno sivo nebo; gola, opustošena polja, žalostna pokopališča, kadeči se dimniki, zapuščene in osamljene kapelice, dolgočasne, mrtve ceste __
Razprše se mračne slike, izginja temen oblak in zrem daleč ... O. kak praznik, kaka harmonija! Vsa narava je harmonija! Vendar je vigred prišla! Blagoslovljena, blagoslovljena! Radost našega življenja, dobrodošla, sladka, vonjava! Zla zima je končala svoj besen srd ... O, neskončna radost! Pomlad je danes, smeh, radovanje, žgolenje .. . Vse nam je poezija, vse nam priča in govori o ljubezni in o Bogu! ... V vonjavem vzduhu gostote lastovke. Sonce sije in pozlačuje stvarstvo, ki je prerojeno. Zelena planjava je vsa pestra. Krasota jutranjih zarij, zahodov in noči!
Pojte, pojte! Kvišku, delavci in delavke, ki ste toliko trpeli v zimi! Radujte se! Kvišku, mladina, vzdigni svoj spev ljubezni!
Nežen vonj narave te vabi. Kvišku, deca! Poleti v rojih v gaje, v gozdove, kjer se razlega spev krilatcev, kjer je skritih toliko brlogov, gnezdec...
Radujte se! Čas je! Tekajte po logih in tratah, polni brstja in prvega cvetja ...
Pride sveti veliki teden ... četrtek: Po vseh cerkvah pripravljajo božje grobove. Jezus leži v poltemi na križu, med cvetjem. Zvonovi molče; svetišča so polna vernikov. Na nebu zablesti luna v neskončni tišini... Sanjava noč!...
Petek: Po ulicah gre procesija. Žalostni Materi sledi krsta Sina: Zadaj mladenke, žalno oblečene in ogrnjene v pajčolane. Bleste zastave; vernikom sledi duhovščina, ki prepeva psalme.
Sobota: Done zvonovi: »Vstal je!« Vrača se radost, slavje.
Nedelja: Aleluja! Aleluja! Dan poln sladkih spominov. Praznik otrok, kristjanov. Hozana done zvonovi. Hrepenenje in domotožje navdaja tujca v tujini...
Ponedeljek: Nebo je še modrejše, še jasnejše kot sicer. Po svetem opravilu se zdi narava kakor očiščena. In vse hiti venkaj. T oda lepi čas se ne konča tu. Pride majnik poln rož, junij zlatoklasi. Kolik in kakov paradiž! Kako lep je svet!
Radujte se!
A jaz sem v tujini...
Francka
Celovec
VEL. NEDELJA, 14. 4.: 7.05 Duhovni nagovor — Vstal je Gospod, upanje moje (Velikonočne pesmi). — VELIKONOČNI PONEDELJEK, 15. 4.: 7.05 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — TOREK, 16. 4.: 9.30 Naša viža — lep pozdrav (Domača zabavna glasba). — 13.45 Informacije
—	Športni mozaik — Rdeče, rumeno, zeleno. — SREDA, 17. 4.: 13.45 Informacije — Popevke — Iz koroške literarne delavnice: Nove pesmi V. Polanška. — ČETRTEK, 18. 4.: 13.45 Informacije
—	Družinski magazin. — PETEK, 19. 4.: 13.45 Informacije — Kar po domače (Urednikove težave — ponovitev). — SOBOTA, 20. 4.: 9.00 Radijski oglasi. Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Avstrija
1. PROGRAM
NEDELJA, 14. aprila (velikonočna nedelja):
16.30	Za otroke od 6. leta dalje: VVickie in močni možje — 16.55 Ida in Ob — 17.25 Peter —
17.30	Za otroke od 11. leta dalje: Pustolovščina v Mavrični deželi — 17.55 Tutu, lahko noč za najmlajše — 18.00 V nedeljo ob šestih — Marička je sedela jokajoča na vrtu (1) — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Kabaret — 21.30 Čas v sliki — nočna izdaja in šport — 22.00 Latigo, komedija.
PONEDELJEK, 15. aprila (velikonočni ponedeljek): 16.35 Ida in Ob, film — 17.55 Tutu, lahko noč za najmlajše — 18.00 Capri brez... Počitniški raj — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport —
20.15	Razbit vrč; Heinrich Kleist — 21.45 Čas v sliki — nočna izdaja.
TOREK, 16. april: 18.00 Walter in Connie — 18.25 Tutu, za lahko noč — 18.30 Raji živali: „2i-va puščava" — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Vaš nastop, prosim; s Heinzem Fischerjem Karwi-nom — 21.00 Kulterer, Thomas Bernhard — 22.15 Čas v sliki.
SREDA, 17. aprila: 11.00 Vse sladkosti na zemlji — 17.35 Indijanska reka: ..Pustolovec" — 18.00 Francoščina — 18.25 Tutu, za lahko noč — 18.30 Tri deklice in trije dečki — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport —
20.15	Vitrina, komedija Hansa Rotha — 21.30 Prerezi — 22.30 Čas v sliki — nočna izdaja.
Vesele velikonočne praznike želi
M IZARSTVO
Hanzej Gabriel
Št. Janž v Rožu
ČETRTEK, 18. aprila: 18.00 Italijanščina — 18.25 Tutu, za lahko noč — 18.30 Šport — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Heroj, Alfred Neumann — 21.40 Akutna infekcija pri otroku (Iz medicinske šole) — 22.10 Čas v sliki — nočna izdaja.
PETEK, 19. aprila: 11.00 Deklica — 18.00 Ostani zdrav! — 18.25 Tutu, lahko noč za najmlajše — 18.30 Zaljubljen v čarovnico — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki In kultura — 20.06 Šport — 20.15 Onedinova linija: „Vse na eno karto" — 21.55 Čas v sliki — 22.00 Ljubezen leta 1958: ..Ljubeči", film Louisa Malleja.
2. PROGRAM
NEDELJA, 14. aprila: 14.30—16.45 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine A v Helsinkih: Švedska — Poljska — 17.35 Hudič pride ob
Naš tednik izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 100.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Graški
jugovzhodni velesejem
SPOMLADANSKI VELESEJEM 1974 OD 27. APRILA DO 5. MAJA
Mednarodna ponudba za kmetijstvo, oprava za obrate, hišne in stanovanjske potrebščine
iz 41 držav
11 STROKOVNIH RAZSTAV
Najboljše informacije in posvet!
JAMSTVO ZA UGODEN NAKUP!
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše nadvse ljube žene in matere
DRAGE JELEN
se zahvaljujemo vsem pogrebcem za udeležbo na pogrebu, za izraze sožalja in za darovano cvetje.
Posebno se zahvaljujemo domačemu župniku, gospodu Škorjancu, za ganljivi poslovilni govor v cerkvi, gospodu prelatu Zechnerju ter predsedniku Zveze slovenskih izseljencev g. Lovru Kramarju za poslovilne besede ob odprtem grobu in vsej številni duhovščini, ki se je pogreba udeležila.
Iskrena zahvala domačemu cerkvenemu pevskemu zboru pod vodstvom gospoda prof. dr. Feiniga ter pevskemu zboru društva „Edinost“ iz Pliberka pod vodstvom Folteja Hartmana za ubrano petje pri cerkvenem obredu in ob grobu.
Medicinski svetnik DR. STANKO JELEN in otroci
štirih; pustolovski film — 19.30 Čas v sliki —
19.45	Kultura — posebno — 20.10 Okolica —
20.15	Glejte semkaj, jaz sem; revija Hermanna Preya — 21.50 Čas v sliki.
PONEDELJEK, 15. aprila: 14.30—16.45 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu v Helsinkih: Češkoslovaška — švedska — 18.00 Njegov najboljši prijatelj; gorski film Luisa Trenkerja — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Avstrijski misterij: Dopisnica — 20.15 Vse sladkosti na zemlji — 21.55 Ev-rovizija iz Helsinkov: Sovjetska zveza — Finska.
TOREK, 16. aprila: 19.00 H. A. Trabersovi filmi prirode: Prebujenje vigredi I — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Politična dokumentacija
—	21.00 Vicky Leandros — portret — 21.45 Avstrija v sliki — 22.05 Čas v sliki in kultura.
SREDA, 17. aprila: 16.00—18.25 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: Švedska — Vzhodna Nemčija — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Koncert Dunajskih filharmonikov — 22.15 Avstrija v sliki — 22.35 Čas v sliki in kultura.
ČETRTEK, 18. aprila: 16.00—18.15 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: Sovjetska zveza — Češkoslovaška — 19.30 Čas v sliki in kultura —
20.00	ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila
—	20.09 Okolica — 20.15 Ženske delajo filme: Marta Meszaros — 1968: Deklica — 21.40 Hokej iz Helsinkov: Švedska — Finska — 22.40 Avstrija v sliki.
PETEK, 19. aprila: 19.15 Učne tehnike za odrasle — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Originalni film, humoristična miadinsko-psiholo-ška študija iz ameriškega okolja — 21.40 Avstrija v sliki — 22.00 Čas v sliki in kultura.
Ljubljana
NEDELJA, 14. 4.: 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — 10.15 Kmetijska oddaja — 11.00 Mozaik
—	11.05 Otroška matineja — 12.30 Poročila — Nedeljsko popoldne — 17.20 Poročila — 17.25 Moda za vas — 17.35 Bila je noč v Rimu — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.35 A. Kovačič: V registraturi — 21.30 Mongolija — 22.00 Športni pregled — 22.35 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 15. 4.: 14.25 Hokej iz Helsinka: ČSSR — Švedska — 17.50 Kljukec kot pestunja
—	18.30 Na Daljnem severu — 18.55 Mozaik —
19.00	Mladi za mlade — 19.30 Kaj hočemo —
19.45	Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Sodobna oprema — 20.40 W. Shakespeare: Beneški trgovec — 21.35 Kulturne diagonale — 22.05 TV dnevnik.
TOREK, 16. 4.: 16.05 Jugoslovanska folklora 74
—	17.35 Šolska TV — 17.55 Kdo je napravil Vidku srajčico — 18.25 Jazz na ekranu — 18.55 Mozaik — 19.00 Prehrana dojenčkov — 19.20 Tišina, na vrsti je nemi film — 19.45 Risanka —
20.00	TV dnevnik — 20.35 Mi med seboj — 21.35 S. Reymont: Kmetje — 22.30 TV dnevnik.
SREDA, 17. 4.: 17.10 Beli kamen — 17.55 Nogomet Jugoslavija — SZ — 19.45 Risanka —
20.00	TV dnevnik — 20.35 Film tedna: Dr. Stran-gelove — 22.05 TV dnevnik.
ČETRTEK, 18. 4.: 15.55 Hokej Iz Helsinkov: SZ
—	ČSSR — 18.40 Zlati cekin — II. del — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Kam in kako na oddih — 20.40 V. Zupan: Vest in pločevina: Divji lov — 21.15 Monitor: Olimpija — 21.40 Poročilo z volilne konference ZK Vojvodine — 21.55 TV dnevnik.
PETEK, 19. 4.: 18.25 Podpeški oktet in ansambel Franca Flereta — 18.55 Mozaik — 19.00 Naš vsakdanji kruh: Hranila — 19.25 TV kažipot —
19.45	Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Tedenski gospodarski komentar — 20.40 Pojmo v dežju — 22.20 Poročilo z volilne konference ZK Vojvodine — 22.30 TV dnevnik.
SOBOTA, 20. 4.: 12.55 Hokej iz Helsinkov: SZ
—	Švedska — 17.25 Srečanje s Tončko Maroltovo — 18.15 Zvezdica — 19.05 Moda za vas —
19.15	Gledališče v hiši — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.20 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.30 štirje asi — 21.20 Barvna propagandna oddaja — 21.15 Pravnuki — 21.55 TV dnevnik — 22.10 Cannon.
Žalostne vesti iz Cirkovc
Zapustila nas je blaga Lombarjeva mama Elizabeta. Izšla je iz znane Cvelfove družine od Božiča iz Nonče vasi. Njen rajni mož je bil čevljar in invalid. Bila sta varčna človeka in sta si s pridnostjo prihranila toliko, da sta v Čirkovčah kupila stavbno zemljišče in si postavila lično hišico. Varčevala sta še naprej in si dokupila zemlje, njive in travnike. Nato sta hiši prizidala hlev in postavila gumno. Nakupila sta si živino in gospodarila na svojem.
Pa je prišel nacifašizem in pregnal to pridno in varčno družino z malega doma. S hčerko Milko sta bila odpeljana v Nemčijo.
V	Frauenaurachu in Schvvarzenbergu so morali trpeti dotlej, da je bila vojna končana. Vrnila sta se spet na svoj popolnoma izropani dom. Delala in varčevala sta naprej in popravila prizadejano jima škodo. Pri težkem delu v gozdu je oče omagal in umrl. Ostali sta s hčerko sami, dokler se k Lombarju ni priženil Kolenikov Lipej. Tradicijo staršev tudi mladi nadaljujejo, dokupili so si Kosovo kmetijo in s tem dokazali, da so potomci onih Kraševcev, ki so nekdaj bili v stanu kupiti popoloma zadolžene koroške kmetije.
Pokopali smo jo ob veliki udeležbi v Non-či vasi. Mestni župnik Kulmež je orisal njeno krščansko življenje in jo stavil drugim materam v zgled. Mi, njeni somišljeniki in sotrpini, pa se ji preko našega glasila zahvalimo za zvestobo slovenskemu narodu in vzgojno delo v tem smislu. Ohranili ji bomo blag spomin.
Par tednov navrh so zopet tožno zapeli humški zvonovi. Zvedeli smo, da je umrl Pintarjev oče Franc Marko. Bil je mali posestnik in upokojeni delavec. Svoje penzije pa ni vžival dolgo, še pred sedemdesetim letom ga je huda bolezen spravila v grob.
V	mladih letih je služil pri kmetih, nato v Pliberku pri Kronvvirtu, kjer so imeli velik hlev za spreganje tujih konjev. Varčeval je in si prihranil toliko, da je kupil bajto pri Pintarju v čirkovčah. Oženil se je in dobro
sta gospodarila z marljivo ženo. On je šel delat k tesarjem, žena pa je postorila doma, pri živini in na polju. Družina je bila slovenska, zato je rajni pred smrtjo naročil: „Tako me pokopljite, kot sem vsa leta bil — slovensko!"
Škoda se nam zdi za dobrohotnega očeta Franca. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Zaostalim pa izrekamo iskreno sožalje.
Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem
Čevljarstvo in trgovina s čevlji
Frant TOMASIH
Št. LIPŠ pri DOBRLI VASI PLIBERK
AVTOBUSNO PODJETJE
Ivo Bokalič
9184 Št. Jakob v Rožu
tel. 0 42 53 - 251
VOZI PO NAJUGODNEJŠI CENI!
Rutar-Center
O V dobrem tednu bo Velika noč!
O Za obnovitev in olepšanje dčma O nudi Rutar-center tapete, barve, a čopiče, čistilna sredstva, zavese, a stenske okrase (tudi križe), talne a obloge, preproge.
Rutar-Center
A 9141 DOBRLA VAS — EBERNDORF Telefon 0 42 36 - 381
Vsem svojim dobaviteljem,
delavcem in odjemalcem
zeli vesele velikonočne praznike
F a. Štefan Trampuš
lesna trgovina — žaga NONČA VAS — DOB pri Pliberku