DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo TRST, četrtek 7. julija 1960 Neizzvan napad policije na protifašistične manifestante na Trgu sv. Pavla v Rimu Hruščev poziva Avstrijo naj nastopi proti ameriškim oporiščem v Italiji Zaradi resnih incidentov v zbornici je bilo zasedanje dvakrat prekinjeno Nadaljuje se gospodarski pritisk ameriške vlade na republiko Kubo Jugoslovanski sindikalisti odpotovali v Italijo na vabilo CGIL AneurinBevan umrl Zrakoplov strmoglavil v morje n * pr TK isa« viv/v mi En mrtev, 17 pcgtešanih, trije ranjeni NEW YORK, 6. — Okrog 30 milj daleč od obale New Jerseya je padel danes v morje velik zrakoplov *Vat 6»'«. Posadka je štela 21 oseb. Po prvih vesteh je neka li-biška ladja sedem oseb že rešila. Po poznejših vesteh pa so doslej našli eno osebo mrtvo in tri ranjene, vseh ostalih 17 pa še vedno pogrešajo. Z letalonosilke «Essea:» je odletel na kraj nesreče helikopter. Neki očividec je baje izjavil, da je letalonosilka zrakoplov privezala in ga vleče k obali,-Zrakoplov je dolg 140 metrov, širok 40 m in visok 28 m ter pripada letalsko-pomor-ski raziskovalni skupini. p°gled na del demonstrantov v Ravenni med velikim zborovanjem, na katerem so zahte-vali razpustitev lašistične stranke. Na zborovanju Je govoril poslanec Boldrini, in kmalu zatem so fašisti napravili atentat na njegovo vilo Vreme včeraj: reajvišja temperatura 27 stopinj naj nižja 16.9. Zračni tlak 1012,3 pada, veter 14 km jugozahodnik, vlaga 58-odst., nebo 7 desetink pooblačeno, morje rahlo razburkano, temperatura morja 23.3 stopinje. Tržaški dnevnik Danes. ČETRTEK, 7. julija Manica Sonce vzide ob 4.22 in zatone ob in 57 Dolžina dneva 15.35. Luna vzide ob 18.23 in zatone ob 3 05. Jutri, PETEK, «. julija Liza Po objavi krivičnega in pristranskega odloka vladnega generalnega komisarja Odločen protest KZ in ZMP proti podaljšanju komisarske uprave v kmečki bolniški blagajni Veliko nezadovol jstvo med prizadetimi kmeti - Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sta pooblastili poslance Vsedržavne kmečke zveze, da o zadevi obvestijo poslansko zbornico Vest, da je vladni generalni komisar dr Palamara Se za eno leto podaljšal komisarsko upravo v Pokrajinski kmečki bolniški blagajni, je med kmetovalci vzbudila veliko nezadovoljstvo. Včeraj dopoldne je v urade Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov prišlo mnogo kmetov, ki so zahtevali da obe organizaciji odločno nastopita proti diskriminacijskemu ukrepu vladnega generalnega Komisarja. Izvršna odbora Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov sta v tej zvezi naslovila vladnemu generalnemu komisarju — in v vednost Vsedržavni kmečki zvezi v Rimu — pismo, ki pravi: «lzvršna odbora Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov tržaškega področja, ki sta se sestala, da proučita posledice dekreta št. 20 vladnega generalnega komisarja od dne 25. 7. 1960, s katerim se podaljšuje komisarska u-prava v kmečki bolniški blagajni za nadaljnjih 12 mesecev, izražata v imenu svojih Članov najodločnejši protest proti temu ukrepu, ki je v nasprotju s črko in duhom zakona št. 1136 od dne 22. novembra 1954. Clen 34 — 1. odstavek zakona št. 1136 od dne 22. nov. 1954 namreč izključuje možnost, da bi komisarska uprava v kmečki bolniški blagajni trajala več kot štiri mesece. Izvršna odbora KZ in ZMP v tej zvezi ugotavljata, da je že dekret št. 20 od 27. 5. 1959 vladnega generalnega ko. misarja spremenil določila o-snovnega zakona o ustanovitvi kmečkih bolniških blagajn, in sicer tako, da je podaljšal rok za sklicanje pokrajinske skupščine neposrednih obdelovalcev tržaškega področja in izvolitev pokrajinskega upravnega odbora kmečke bol. niške blagajne na 12 mesecev. Naslednji dekret vladnega generalnega komisarja št. 20 od dne 25. junija 1960 je spet podaljšal rok komisarske uprave za 12 mesecev, ne da bi navedel vzroke ali kakorkoli opravičil razloge, zaradi katerih je bilo to potrebno. Izvršna odbora Kmečke zveze in Zveze malih po- št. 20 vladnega generalnega komisarja od dne 25. junija 1960 in uvodna izjava, ki predvideva nujnost podaljšanja roka določenega s členom 6 dekreta št. 20 od dne 27. maja 1959 za izvolitev prvega upravnega odbora Pokrajinske kmečke bolniške blagajne v Trstu, dejansko legalizira neizpolnjevanje zakonskih določil, ki bi jih moral izvajati pokrajinski komisar kmečke bolniške blagajne. Odgovornost za to stanje pade na vladnega generalnega komisarja, ker ni zahteval, kot je v njegovi moči, spoštovanje zakona o ustanovitvi kmečkih bolniških blagajn in svojega predhodnega dekreta št. 20 od dne 27- maja 1959. Izvršna odbora Kmečke zveze in Z veze malih posestnikov smatrata, da je odgovornost, ki jo je z izdajo zadnjega dekreta prevzel nase vladni generalni komisar, treba pripisati bodisi upravni nesposobnosti v zvezi z izvajanjem zakonskih določil bodisi izrecni želji, da ne pride do demokratičnih volitev prvega upravnega odbora Pokrajinske kmečke bolniške blagajne v Trstu — in to v bojazni, da ne bi bile izvoljene osebe, ki ne bt bile pogodu vladnim strankam. Zato izvršna odbora Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov izražata svoj najodločnejši protest in pooblaščata poslance Vsedržavne kmečke zveze, da o zadevi obvestijo poslansko zbornico. Z naše strani pa bi radi še posebej opozorili rimske dnevnik UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 04-818 Poštni predal 650 PODRUŽNICA GORICA Ulica 8. Pellico 1-IL — Tal. 33-83 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA M JO - Tal. it. 17-338 OGLASI Cene oglasov: Za viak mm v širini enega »tolpca: trgov-skl 80, finančno-upravnl 120, osmrtnica 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Val oglasi te naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna MO lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 ltr, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 Mr — Nedeljska ttevllka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedelj*« letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poitnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst il-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul, 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni ban ki v Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trat V_________________________—J oblasti, predvsem pa ministrstvo za delo in socialno skrbstvo, na ravnanje vladnega generalnega komisarja, ki je v nasprotju z zakonskimi določili, Poudariti moramo, da to ni prva mahinacija v zvezi s kmečko bolniško blagajno, kajti vsa zadeva ima svoj izvor že leta nazaj, točneje od novembra 1954. leta, ko je bil v italijanski republiki izdan zakon št. 1136, s katerim so bile ustanovljene kmečke bolniške blagajne. Skoraj pet let sta se Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov borili, da bi bil zakon o kmečkih bolniških blagajnah raztegnjen tudi na naše področje. Vladnemu generalnemu komisarju je bilo naslovljenih nič koliko prošenj in spomenic, pri njemu so bile delegacije in o tem se je razpravljalo tudi v občinskih svetih. Kljub temu pa je bilo treba čakati leta, da je bil zakon uveljavljen tudi na našem področju, in sicer potem, ko so odpadli vsi poskusi, da bi zadevo rešili na kak dirug način (znano je, da je bil namen vladnega gen. komisaria, da bi iz ((finančnih razlogov« spojil tržaško kmečko bolniško blagajno z ono v gorišiki pokrajini). Toda dekret št. 20 od dne 27 . 5. 1959, s katerim je dr. Palamara ustanovil kmečko bolniško blagajno na našem področju, ni enak onemu, ki je v veljavi drugod po italijanski republiki. V njem sta dve bistveni razliki: medtem ko zakon določa, da je treba v občinah pokrajin ustanoviti občinske upravne odbore kmečke bolniške blagajne, je vladni generalni komisar to določilo odpravil in z dekretom odločil, da se izvoli samo pokrajinski upravni odbor. Druga razlika pa je v tem, da je v odloku določil 12 mesečno komisarsko upravo, medtem ko predvideva zakon le 4 mesece. Ne bomo ponavljali že znanih reči v zvezi s posvetovalno komisijo, ki se je sestala samo enkrat', zaradi česar člani komisije sploh niso vedeli, kaj se pri bolniški blagajni dogaja. Poudariti pa moramo diskriminacijo v odnosu do Kmečke zveze, katere predstavnik sploh ni bil imenovan v to komisijo, čeprav predstavlja Kmečka zveza veliko kmetov slovenske narodnosti. Zaradi te diskriminacije v posvetovalni komisiji ni dejansko niti enega zastopnika slovenskih kmetov, ki predstavljajo veliko večino vseh kmetov tržaškega pod- ročja. Vse mahinacije v zvezi s kemčko bolniško blagajno so šle izključno v prid bonomi-janski zvezi, ki se boji volitev. Ne toliko zaradi tega, ker bi na volitvah izgubili, temveč zaradi dejstva, da bi se enkrat pokazalo, koliko kmetov dejansko predstavlja g. Rustia-Traine. Doslej je lahko operiral s fantomatični-mi številkami in sedaj mu je omogočeno, da bo to lahko počel še 12 mesecev. To pomeni, da bo še eno leto bo-nomijanska organizacija uživala krepko denarno podporo ter prirejala kmetijske tečaje, ki stanejo toliko, da bi s porabljenim denarjem lahko vzdrževali kmetijsko šolo. Upajmo, da bodo vsaj v Rimu nekoliko bolj pravični ter malo bolj natančno pogledali ,kaj se v Trstu dogaja. Jutri ob 20. uri pro zborovanje na T VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE ITALIJANSKIH PARTIZANOV, ITALIJANSKA ZVEZA PARTIZANSKIH ZDRUZENJ in VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE ITALIJANSKIH ANTIFAŠISTIČNIH POLITIČNIH PREGANJANCEV sporočajo, da priredijo jutri, v petek 8. julija, ob 20. uri na Šentjakobskem trgu zborovamje, na katerem bodo poudarili solidarnost z genovskim prebivalstvom, ki se je uprlo lašističnim izzivanjem. NEODVISNA SOCIALISTIČNA ZVEZA vabi svoje pristaše in simpatizerje, naj se udeležijo protifašistične manifestacije, ki se bo vršila na pobudo tukajšnjih združenj bivših partizanov in političnih preganjancev. Tudi ZVEZA PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA poziva vse svoje člane naj se udeležijo tega velikega protifašističnega zborovanja. Seja vodij skupin v občinskem svetu Priporočilo za zidavo stolpnice ustanove IACP na Senenem trgu Skupno bodo sezidali 4 hiše z 230 stanovanji za 1,3 milijarde lir - Jamstvo občine za posojilo družbi Autovie Venete Včeraj je bila na tržaškem županstvu seja vodij skupin v občinskem svetu, na kateri so obravnavali razna važna vprašanja. Y začetku je župan dr. Franzil sporočil, da je občinski odbor sprejel odstop odbornika dr. Pecorarija ter da bo občinski svet na svoji prvi seji v septembru izvolil novega odbornika. Z? to pa ne bodo niti razpravljali o prizivu, ki ga je dr. Pecorari predložil proti sklepu občinskega odbora, da se mu odvzame odborniško mesto, ker je bil trikrat zapovrstjo neupravičeno odsoten s sej. Ker je namreč dr Pecorari zatem sporočil, da odstopi, je postalo vsako razpravljanje odveč. Na isti seji bodo imenovali tudi novega svetovalca KPI namesto umrlega dr. Sajovitza. Zupan je nato razpravljal z vodji skupin o raznih upravnih sklepih, ki jih ima sicer odbor za časa počitnic občinskega sveta pravico reševati na podlagi 140. člena občinskega zakona. Najbolj važen sklep se je tikal zidanja 230 stanovanj IACP na Senenem trgu na prostoru, kjer je bil prej «Pastificio Triestino«. Tu bodo sezidali štiri hiše, izmed katerih tudi 90 m visoko stolpnico s 26 nadstropji. Za stolpnice pa je potrebno posebno dovoljenje pristojnega ministrstva, ker gre za izjemo pri izvajanju regulacijskega načrta, kateri ne dopušča take višine. Komisija vodij skupin je sklenila, da priporoči gradnjo stolpnice. Za vsa ta stanovanja bo potrošil IACP okrog 1 milijardo in 300 milijonov lir. Drug važen sklep se je tikal jamstva občine družbi Autovie Venete, ki bo gradila avtocesto Trst-Benetke in najela v ta namen 13 milijard lir posojila, medtem ko bo država prispevala 6 milijard lir. Za to posojilo bodo jamčile razne občine in pokrajine področja, po katerem bo tekla avtocesta, in sicer sorazmerno z njihovim deležem. Vodje skupin so to jamstvo priporočili. Nadalje so se strinja'.: s sklepom občinskega odbora o izrednem prispevku 18 milijonov lir občinski podporni ustanovi (ECA). iiiiiliiiliiiilifiiillliiiliiiiiiiiilliiiliiiiiiilliiilllimiiiiinillllifiliiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiliiiiiiiiiMiiiiiii Miloš Stergar - petdesetletnik Znani koprski telesnovzgoj-ni delavec Miloš Stergar slavi petdesetletnico. Njegovo ime poznano še izpred vojne, ko je bil član jugoslovanske dr- iiiiimniiiiiiiiiiiiiiiitiniiiimiiiiiiiiiiMimiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiint»»iiiiimnniiiiiMin h ......................................................................................................................................................... Razvoj industrijskega pristanišča V kratkem bo začelo obratovati sedem novih industrijskih podjetij Sedaj je zaposlenih na tem področju 3.100 delavcev, pri čemer pa so všteti tudi delavci Aquile in Esso Standard V žaveljskem industrijskem pristanišču obratuje sedaj 46 uradno registriranih podjetij, ki zaposlujejo okoli 3.100 delavcev, kar pomeni, da je to pristanišče v določeni meri pri. spevalo k ublažitvi brezposelnosti na našem področju. Vendar pa je treba ugotoviti, d t spadata v okvir žaveljskega industrijskega pristanišča tudi podjetji Aquila in Esso, ki sami zaposlujeta okoli tisoč delavcev, poleg tega pa so nekatera industrijska podjetja že prej obstajala v mestu in so v žaveljsko industrijsko pristanišče samo preselila svoje > brate. Dosedanji obračun tega industrijskega pristanišča torej ni samo pozitiven, zlasti če upoštevamo, da je večina v pristanišču zgrajenih podjetij u-živala znatne davčne ilajšave in vrhu tega tudi ugodne kredite iz rotacijskega sklada. S tem seveda nočemo zanikati pomena nekaterih povsem novih industrijskih podjetij, ki so zrasla v žaveljskem industrijskem pristanišču in katerih brez te ustanove ne bi bilo. Zlasti pa je pomembno dejstvo, da se predvideva nadaljnja okrepitev industrijskega pristanišča, saj sedaj grade sedem industrijskih podjetij, ki bodo zaposlovala skupno 1.500 delavcev. Med temi podjetji je družba «Transolea import - export», ki se bo ukvarjala z večjimi ladijskimi dobavami živil, alkohola in maščob in ki bo v kratkem pričela poslovati. Sedaj opremljajo podjetje «Itai-chimica«, ki bo izdelovalo ke. mijske surovine za industrijske potrebe. Zadovoljivo se razvija gradnja tobačne tovarne. kjer bo treba še precej časa do pričetka obratovanja, caj bo potrebno postaviti v to podjetje zapletene stroje, kar bo zahtevalo določen čas. Sedaj še grade podjetje Filsn:a in dokončujejo podjetje Plasti-dite. Predvidevajo, da bodo v krat-skem pričeli graditi še dve podjetji, ki sta si že zagotovili zemljišče v Žavljah. Gre 'a družbo, ki uvaža kavo in ki bo na industrijski način pražila in predelovala kavo, ter za podjetje, ki bo izdelovalo papirnate izdelke: papirčke za cigarete. igralne karte ter podobno. ... Praktična uveljavitev določil o prosti industrijski coni v 2av. ljah bo po vseh predvidevanjih bistveno okrepila žaveljsko industrijsko pristanišče n se bo število novih industrijskih podjetij se povečalo, kar bo prispevalo k omilitvi brezposelnosti, ki je v Trstu še vedno sorazmerno najostrejša v primerjavi z drugimi italijanskimi pokrajinami. «»------- Federacija PSDI o genovskih Na zadnjem sestanku izvršnega odbora tržaške socialdemokratske federacije je namestnik tajnika Giorgio Ce-sare poročal o zadnjem zasedanju osrednjega odbora stranke ki se ga je udeležil v Rimu. Med drugim je Ce-sare povedal, da se je stranka obvezala, da si bo prizadevala, da se pospeši odobritev zakona o tržaških senatorjih v poslanski zbornici ter da se bo zavzela, da se ob bližnji konvencij PIN zaščitijo plovne družbe z državno udeležbo in interesi tržaškega pristanišča sploh. Na sestanku izvršnega odbora tržaške federacije so v zvezi z dogodki v Genovi poudarili, da je nastali položaj posledica pustolovske politike, po kateri so nakazali fašistom odločilno vlogo pri sestavi parlamentarne večine, kar je vzbudilo v vseh antifašistih, ki ne morejo pozabiti prestanega trpljenja, u-pravičeno skrb za prihodnost. «»----------------- Delegacija brezposelnih in CGIL na uradu za delo Včeraj je tajnik sindikata FILCEA-CGIL skupno z delegacijo brezposelnih gradbenih delavcev obiskal ravnatelja u-rada za zaposlovanje in ravnatelja urada za delo. Tem uradnim predstavnikom so obrazložili, da je med gradbenimi delavci večje število brezposelnih in da prihaja do tega tudi zato, ker nekatera podjetja v Trstu ne izpolnjujejo vseh obveznosti. Ravnatelj je zagotovil, da bo naredil urad vse, da se bodo spoštovali zakoni. Zaskrbljenost nekaterih ka- tegorij gradbenih delavcev je povsem upravičena, saj je sedaj najbolj živahna gradbena sezona in se dogajajo številni primeri, ko določene kategorije kvalificiranih delavcev ne najdejo zaposlitve. Iz sodnih dvoran Obsojena avtomobilska miš Ki je vdrla v 12 avtomobilov Z njim so bile obsojene še nekatere druge osebe zaradi nakupa ukradenega blaga Prizivno sodišče potrdilo obsodbo žene, ki je udarila moža z lesenim valjarjem Motor trčil v avto Saverio Raineri, star 39 let, od Spodnje Magdalene 703, se je včeraj laže ponesrečil pri trčenju s svojim motorjem z osebnim avtom, ki ga je šofiral 35-letni Rino Carnesec-chi iz Ul. dell’Universita 12. Pri trčenju je vozač motorja odletel na cestišče ter udaril z glavo po tleh. Na srečo posledice incidenta niso bile zelo hude. Raineri se je laže ranil na desni senci, na desnem komolcu in na desnem stegnu. V bolnišnico so ga prepeljali s policijskim avtom, kjer so zdravniki menili,’ da bo ozdravel tekom enega tedna. Bilo je okoli 21.30 sinoči, ko se je Raineri peljal z motorjem po Korzu Cavour v smeri proti obali. Ko je prišel do Trga Duca degli Abbruzzi, je nenadoma krenil na levo ter I luknjo ter nato podal ostalima zadel v leva vrata nekega | dvema plen. avtomobila, ki je vozil v na-1 Priesterja samega pa so dol- sprotno smer. | žili celo vrsto tatvin, in sicer. Večja skupina oseb, ki so i mele svoje prste vmes pri raz nih tatvinah ali pri nakupu u-kradenega blaga, se je morala zagovarjati včeraj pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Rossi. Obtoženci so naslednji: Vittorio Priester. star 37 let, iz Istrske ulice 48 (v priporu); Giovanni France-sco Strohmajer, 31 let, Ul. d’Al-viano 84; Benito Banco, 23 let, Ul. Lorenzetti 28 (v priporu zaradi drugega prestopka); A-gostino Heipel, 69 let, Istrska ulica 18; Leopoldo Pretner, 36 let, Ul. Metastasio (v priporu zaradi drugega prestopka); Jolanda Priester, 22 let, Istrska ulica 48; Giampiero Lorenzini, 20 let. Industrijska ulica 48; Miculich Bianca-Priester, 62 let, Istrska ulica 48; Giuseppi-na Kautschitsch-Renar, 72 let, Industrijska ulica 72. Priester, Strohmajer in Ban. co so bili obtoženi, da so 31. oktobra lanskega leta ukradli eno žepno svetilko, vredno tisoč lir in približno 50 kilogramov kave iz skladišča «Arom-caffe«, čigar lastnica je Tere-sa Baich-Muzina. Trije uzmovc: so s krampom izvrtali luknjo v zid, ki deli stranišče od skladišča. Priester je zlezel skozi •llltllllllllUIIHIIItlMIUmilHIIHIHUlHmHIHHinniHItlHMMtlltHIIIIItllllllllllMIIIIIIIIIIIIHtllllUUIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIiniMIHHIHIIIIItlltllllllllllllll Pod oboki liceja Dante Knližni trg dobro uspeva Letos je izbira knjig bogatejša, pestrejša in tudi bolj kakovostna kot lani Knjižni trg, ki so ga v torek odprli pod oboki liceja Dante v Ulici Giustiniano, kar dobro uspeva, saj je tam s presledkom opoldanskih ur vedno polno občinstva, ki si ogleduje in tudi kupuje knjige. Kot vse kaže, je letos izbira knjig bogatejša, pestrejša in tudi bolj kakovostna kot lani. Predvsem je precej več knjig in tudi reprodukcij slik in tiskov. Izbor gre od zbirk za otroke, do romanov, slovarjev, in poljudnozanstvene literature, tako da lahko ugodijo vsem okusom. Bogata je tud i izbira knjig o upodabljajoči umetnosti z monografijami in reprodukcijami slik raznih velikih umetnikov od renesančnega Fra Angelica do francoskih impresionistov in kubistov. Tako stane na pri- mer zbirka 16 takih monografij s trdimi platnicami in ohišjem samo 3.000 lir. Zelo bogata je izbira raznih že klasičnih del iz prejšnjega stoletja od Tolstoja do Balzaca, in sicer za vse žepe, ker so na razpolago vezane in broširane knjige raznih ljudskih izdaj. Precej knjig je tudi s področja spolne vzgoje, kar priča, da se zanimanje za to panogo veča. Vmes pa je seveda tudi precej literarne plaže, ki jo po navadi srečavamo na stojnicah, toda poskrbeti je pač treba za vse okuse. Zanimivo je tudi da lahko na stojnicah odkrijemo, da obstajajo na primer zlasti v Milanu razna založništva, ki izdajajo cenene knjige, katerih po navadi v knjigarniških izložbah ne opažumu. Malo je videti politične literature. Mimogrede naj o-menimo, da smo opazili v zbirki poljudnih knjižic založbe Garzanti knjižico Antonia Giolittija «11 comunismo ne! mondo» z zbirko spisov raznih marksističnih voditeljev, med katerimi je tudi Edvard Kardelj. Edina knjiga v slovenščini na tem knjižnem sejmu pa je sveto pismo, tiskano leta 1952 v Londonu. Nismo pa pogledali, ali je z razlago (katoliško) ali brez razlage (protestantsko), torej grešno za katoličane. Pobudo za širjenje knjig je treba vsekakor pohvaliti. O-pominjamo pa Slovence, da bi se ob tej priliki spomnili slovenske knjige in stopili tudi v Tržaško knjigarno, ki je tam v bližini v Ulici sv Frančiška 20. da je ukradel v noči 25. januarja 1960, en «flash elettron« znamke «Braum», eno lovsko bodalo z nožnico in malega tigra iz cunj iz avtomobila Egona Piščanca v Ul. Molino a vento; v noči 28. februarja 1. 1960, eno potno odejo iz avtomobila nekega neznanca; v noči 21. decembra 1959, dva rabljena moška plašča in eno potno odejo iz avtomobila Aniella Semerara v Ul. Conti; v noči 25. januarja 1960, en ženski plašč Anite Cobelli - Ricatti :z avtomobila Nina Grega v Ul. dell’Agro; v noči 10. februarja 1960, eno potno odejo in planinski klobuk iz avtomobila An-dreuccia Ravalica v Ul. Mon-tecchi; v noči 11. novembra 1959, en kovček iz avtomobila Gina Demorija v Ul. Monte-cucco; v novembru 1959, en nylonski dežni plašč iz avtomobila nekega neznanca v Ul. Vergerio; v istem času in podoben predmet iz nekega avtomobila v Ul. Denza; v decembru 1959, eno aktovko n na nos nabitim cilindrom na glavi, z eno nogo na sprednjem blatniku, se je komaj držal pokonci zaradi silnega spanca. Potegnil je uzde, obrnil ročaj zavore in 'egel na sedež, da bi zaspal, takoj ko se je ustavil pri prvih vratih, ki so se mu zdela odprta v znak žalosti. Na vratih edine trgovine v 'hekai o- ftidcu... Luigi Pirandeilo je Dil rojen leta 1867 na Siciliji in je umrl 1936 kot slaven pisatelj. Študiral ' je v Rimu in Bonnu, kjer je nato služboval kot lektor italijanskega jezika, kasneje pa kot profesor literature v Rimu. Leta 1925 je osnoval svoje gledališče. leta 1934 je dobil Nobelova nagrado za literaturo. Njegove realistične romane in novele prištevajo med njegova najboljša dela — čeprav se je kasneje po svojem 50. letu posvetil gledališču, za katerega je napisal mnogo del, ki so mu prines,a svetovno slavo. S svojim dvomom nad kontinuiteto osebnosti je zamikal njeno eksistenco — in to svojo filozofsko tezo je variral v svojih odrskih delih z. neizčrpno pesniško iznajdljivostjo, vedno poln ironije in resnosti, v nenehni igri okrog videza in stvarnosti. •«> nekaj o- detu tej Ulici se je pojavil — Potem ko je odgrnil debelil umazani zastor — velik človek z razgaljanimi prsi, ves znojen in rdeč, s srajčnimi rokavi zavihanimi vrh dlakastih komolcev. — Hej! — je vzkliknil proti vozniku. — Hej, vi tam... Voznik je obrnil glavo, da bi izpod cilindrovega oboda, ki mu je ležal na nosu, pogledal kdo kliče, odvil zavoro, stresel z vajeti in peljal mimo trgovine ne da bi rekel besedice. Tukaj ali tam — zanj je bilo to vseeno. In nekoliko dalje, pred vhodom neke druge hiše, se je zopet ustavil in ponovno zaspal — Osel! — je zagodrnjal trgovec in zmignil z rame-®1- — Ni niti opazil, da so °b tej uri vsa vrata priprta. Gotovo je novinec v svojem poklicu! Tako je tudi bilo. Razen tega Scalabrinu ta poklic mti ni bil preveč všeč. Bil je že hišnik, pa se je naj-Prej skregal z vsemi stanovalci in potem še s hišnim lastnikom; bil je cerkovnik Pri sv. Roku in se skregal * župnikom; do pred tremi dnevi je bil fijakar, pa se je skregal z vsemi lastniki skladišč. In zdaj, v tem času mrtve sezone, ko ni mogel najti nič boljšega, si je našel delo pri nekem pogreb-hem podjetju. Tudi z njimi Se bo skregal, to je dobro tedel, ker ni mogel prenašati napačno storjenih stvari- Bil pa je t.udi nesrečnik. ®il° je že dovolj, če ste videli; z glavo stisnjeno Pted ramena, z drobnimi oč-P^i. rumenimi, kot iz voska Parej enimi lici in rdečim Posom. In zaradi česa rdečim Posom? Zato, da so vsi videli v njem pijanca, čeprav on — revež — niti vedel ni, kakšen okus ima. vino- — Ah! To svinjsko življenje mu j* že bilo preko glave. In Preje ali pozneje bo začel Poslednje kreganje z valovi reke in potem — lahko noč! Zdaj pa mora tukaj izgri-**n od muh in puščobe na Borečem sončnem žaru čakati svoje prvo breme. Mrliča In ali se ni res prikazal po kakšne pol ure čakanja iz drugih vrat malo dalje na drugi strani ulice? — Da bi te vrag... (mrli-ču) _ je Vzkliknil skozi zo-i*e. in se pripeljal do tja, Podtem ko so grobarji, pod tovorom revne, s črnim plat'-P°Pi pokrite in belim trakom obite krste težko sopeč Preklinjali in protestirali; " Da bi te vrag... (njemu) aii ti niso povedali hišne številke?, Scalabrino je obrnil voz, ne da bi kaj rekel, potem je počakal, da so oni cdprli vrata in potisnili krsto v voz. — Naprej, gremo! Pognal je počasi, korak za korakom, rekli bi bolj iz sramu, kot od žalosti. Voz je bil gol. Nikjer niti vrvice, niti cveta na njem. In za vozom ena edina spremljevalka, Hodila je za vozom, obraz ji je pokrival čipkast pajčolan, oblečena v črno obleko iz bleščečega muselina z rumenkastimi cvetovi s svetlim sončnikom v roki, ki ga je naslonila na rame. Spremljala je mrliča, vendar se je istočasno branila pred soncem s sončnikom. In glavo je sklonila, lahko bi rekli bolj iz sramu, kot od žalosti. — Lep sprehod, ej Rosina! — je kriknil za njo trgovec, ki se je, še vedno v srajci, prikazal med vrati trgovine. Pozdrav je pospremil s prostaškim hihotanjem, pri čemer je majal glavo. Spremljevalka se je obrnila, da bi ga pogledala skozi pajčolan; dvignila je roko s pleteno rokavico brez prstov v znak pozdrava in jo nato zopet spustila, da bi z njo dvignila od zadaj obleko, pri čemer je pokazala čevlje % visokimi petami. tl L \ — Ubogi gospodar Bernardo, kot' psa... — je dejal nekdo iz okna neke hiše. Trgovec je pogledal gor in še dalje stresal glavo. — Profesor, - pa samo s služkinjo, ki ga spremlja... — je vzkliknila neka starka z drugega okna. Ti glasovi so z višine na vročem soncu v tišini puste ulice čudno odmevali. Preden je zavil, je sklenil Scalabrino predložiti spremljevalki, naj vzame kočijo, tako da bosta lahko pohitela tudi s pogrebom. . — Pa takšnem soncu... in ob tej uri... Rosina je pod pajčolanom odkimavala. Zaklela se je, da ho gospodarja spremljala vse do konca ulice sv. Lovrenca. — Toda — ali te tvoj gospodar vidi? Nič. Zakletev. Kočijo; če bi jo tudi vzela, bo naročila tam zgoraj vse do Campove-rana. — In če ti jo jaz plačam —■ je vztrajal Scalabrino. Nič! Zakletev. Scalabrino je spustil pod cilindrom nekakšno kletev in nadaljeval z vožnjo v koraku, najprej čez most Cavour, potem po Tomaccellijevi u-lici, Španskem trgu, Ulici dveh kavarnic. Ob koncu hiš in Silkgtinski ulici. Do tu je nekako uspel o-stati buden, da bi se izogibal ostalim vozovom, tramvajem in avtomobilom, ker je sodil, da se takšnemu pogrebu nihče ne bi umaknil, niti mu izkazal spoštovanja. No, ko je prišel v Ulico sv. Miklavža, je ponovno dvignil nogo na blatnik, spustil cilinder na nos in se pripravil na spanje. Konji so tako poznal* pot. Redki mimoidoči so se u-stavljali in gledali, na pol začudeno, na pol nevoljno ta voznikov sen na sedežu in pokojnikov v vozu, nato edino spremljevalko s svetlim sončnikom in pajčolanom čez obraz. Skratka — vse na tem sprevodu, tako tihem in osamljenem, je v teh urah vrelega sonca zares vodilo do utrujenosti udov. To res ni bil pravi način preseliti se s tega sveta! Izbira je bila slaba tako v uri, kot v dnevu in letnem času. Bilo je, kot da je pokojnik s prezirom odklonil posvetiti smrti tisto resnost, ki ji pritiče. To je zares izzivalo jezo. Prav gotovo je voznik imel prav, da je spal. In tako bi Scalabrino nadaljeval s spancem vse do začetka Ulice sv. Lovrenca! Toda komaj so konji premagali vzpetino in zavili v Vol-turnijevo ulico, so se spomnili, da bi bilo dobro nekoliko pohiteti. V tem se je tudi Scalabrino prebudil. Zbuditi se, zagledati na desni strani pločnika nekega gospoda, ki je stal tam suh kot vreteno, bradat, z debelimi očmi, zavit v sivkasto obleko mišje barve in čutiti, kako ga je v obraz ali bolje rečeno v cilinder (Nadaljevanje na 5. strani) V zbu j a j te pri otroku ljubezen do cvetlic V pomanjkanju vrta si pomagajte z lončnicami na oknih in balkonih Vsak otrok se rad igra z zemljo. 2e od drugega leta je otroku v veliko veselje, če se igra s peskom, če kopa po njem in dela «potice». Starejši otroci se prav tako radi igrajo s peskom in zemljo, pri čemer pa se že ne zadovoljuje več z delanjem lukenj, temveč gradijo trdnjave, vrtove, igrališča in druge podobne stvari. Z zadovoljstvom bodo delali tudi v vrtu, če jim kdo pokaže kako se obdeluje zemlja, sadijo in negujejo razne rasrtline. Med tretjim in šestim letom otroci najraje sadijo bilj-ke, ki so že v cvetju. Lahko se priučujejo kako se pravilno pobira cvetje. Priteguje jih pisano cvetje, katerega zelo radi trgajo. Starejši jim morajo seveda pokazati kako se trga cvetje, da se pri tem ne poškoduje rastline same. Na ta način lahko izkoristite koristno nagnjenost otrok, pri tem pa jih tudi uvedete v koristno delo. Dajte jim tope škarljice ali pa male vrtne škarjice in pokažite jim kje naj prerežejo stebelce. Objasnite jim, da je pretežnemu številu rastlin v korist če se jim potrga cvetje, ker bodo potem imele še več cvetov, ker biljki ne bo potreba trošiti hrane za ustvarjanje semena. Od šestega leta dalje pa o-troci ne sadijo radi samo rast. line, temveč tudi semena. Z velikim zanimanjem bodo poslušali pojasnjevanje o tem kako seme klije in kako se iz semena razvije rastlina. Ce zemlja ni preveč trda in suha, jo lahko že otroci med osmim in devetim letom kar dobro prekopajo in pripravijo za sajenje oziroma setev. Razume se, da bodo imeli boljše uspehe pri gojenju cvetja če bodo najprej sadili cvetlice, ki ne zahtevajo veliko nege kot so na pr. sončnica, georgija. dan in '"»■■“"■"■""'•'■iMMiMiMiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiHMiiMmiiin,umnimi ■iiii,ii,ii„li,i,iiliiimiiiMmniiu»aiiiiMiiiii>iiiiii,iiimm,i>iii,i„i,iiii,i,i„i„,„itl„ Težak problem mlade afriške države Gospodarstvo Konga skozi prizmo priborjene politične neodvisnosti Beg domačega in tujega kapitala iz Konga v Ruando-Urundi - V belgijskih rokah vse niti gospodarstva - Enostransko usmerjen izvoz in uvoz 30. junija je belgijski Kongo postal neodvisna država. O tem se je pri nas in tudi v inozemstvu mnogo pisalo s posebnim poudarkom na gospodarstvo Konga in na njegovo možnost, da se v novih pogojih organizira tako, da bo najbolje odgovarjalo sedanjim in perspektivnim interesom mlade države. Ta problem je zares zelo zanimiv tako zaradi vzajemne povezanosti in pogojenosti, politične na eni ter gospodarske neodvisnosti na drugi strani, posebno kadar gre za tako mlado in gospodarsko bogato državo kot je Kongo, kot zaradi boljšega pregleda perspektive ostalih afriških držav, ki bodo v naslednjih nekoliko mesecih dosegle neodvisnost. Značilno je, da so že na nedavni gospodarski konferenci o Kongu delegati Belgije postavljali vprašanje, če ne bo mar sedaj potrebno, da se na tem ozemlju uvede nova valuta. Predstavniki dosedanje skupne centralne banke za belgijski Kongo in Ruando-Urundi so menili, da bo tako treba pristopiti, razen v kolikor se vlada neodvisnega Konga ne sporazume z belgijsko upravo v Usumbri (Ruanda-Urundi) o podaljšanju dosedaj obstoječe monetarne unije. V kolikor je glavni sedež centralne banke za belgijski Kongo in Ruando-Urundi bil do sedaj v Bruslju, so predstavniki Konga vztrajali prvenstveno na tem, da se ta sedež prenese v Leopoldville. Kar se tiče dosedanje pripadnosti Konga področju belgijskega franka, niso prevzeli nobene obveze, da se bo to stanje nadaljevalo tudi po proglasitvi neodvisnosti. Razume se, da je Belgija zainteresirana na podaljšanju tega statusa in tudi njena uprava v Ruanda-Urundi si prizadeva, da bi še naprej obveljala sedanja monetarna unija tako kot s samo Belgijo in Luksemburgom, kakor tudi z neodvisnim Kongom .Ni brez pomena zabeležiti tudi, da so akcije te centralne banke za belgijski Kongo in Ruanda U-rundi razdeljene takole; 50 odstotkov Kongo, 20 odstotkov Banque National de Belgique, 10 odstotkov Ruanda in 20 odstotkov privatni lastniki iz Belgije. ODTOK KAPITALA Po vesteh iz belgijskih virov so že bile podvzete določene mere, da se prepreči beg kapitala iz Konga, ki se je pojačal neposredno pred podelitvijo neodvisnosti dosedanji koloniji. Seveda je vprašanje, če bodo te mere dovolj učinkovite, dejstvo pa je, da to ni edina težava, s katerimi se bo moralo gospodarstvo neodvisnega Konga vsekakor spoprijeti. Zabeleženi so prenosi znatnih vsot kapitala iz Konga v Ruanda-Urundi. Ce lahko verjamemo prvim vestem, so celo domači devizni mogotci iz Konga prenesli svoje imetje v banke Ruanda-Urundi zaradi negotovosti glede bodočnosti kongoleškega franka, kakor tudi celotnega položaja v tej deželi. To bi bili prvi znaki in pr-vi glasniki gospodarskih tež-koč, s katerimi je treba računati. Ce se upoštevajo še notranje politične težave, ki so že nastale v zvezi s samo proglasitvijo neodvisnosti, se logično postavlja vprašanje, ihatlia in Četrtek, 7. julija 19«» Radio Trst A 7.30: Jutranja glasba In koledar; 11.30: Brezobvezno, drobiž od vsepovsod in ... potovanje po Italiji: «Med Tilmentom in Livenzo#; 12.10: Za vsakogar nekaj; 12.45: V svetu kulture; 12.55: Michele Corino in njegovi solisti; 13.30: Parada orkestrov; 17.20: Pesem in ples; 18.: Radijska univerza - Ivan Artač: Razvoj Evrope; 18.10: Albert Roussel: Paljkova pojedina, balet pantomima; 18.30: Slovenski oktet; 19.00: Sirimo obzorja -Saša Rudolf: Odkrili smo prvine (14) »Polonij in radij«; 19.30: Pesmi in plest raznih narodov; 20.30: Romantične melodije; 21.00: Obletnica tedna - Mario Kalin: «Stolebnica smrti Charlesa Goodyeara, izumitelja vul-kanizacije kavčuka#; 21.15: V spomin Friderika Chopina; 21.46: Valčki Johanna Straussa, VValdteufla in Ivanoviča; 22.00; Iz sodobne književnosti; 22.15: Italijanske ritmične popevke; 22.35: Jazz ansambli; 23.: Broad-wayski odmevi; 23.30: Do polnoči v ritmu In melodiji. Trst 12.10: »Tretja stran#; 14 20: Lahka glasba na ploščah; 14.45: Odprta knjiga; 15.15: 50 let Chopinovih izvedb v Trstu (I. oddaja). Koper 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00: Glasba za vas; 13.40: Kmetijski nasveti: »Rjava mravlja Je koristna#; 13.45: Pianist George Liberate s svojim orkestrom; 14.00: Glasba po že- ljah: 15.30: Narodne pesmi In plesi iz raznih krajev; 16.00: Otroški kotiček; 16.30: Narodne pesmi iz Ukrajine in Kavkaza; 16.45: Igrajo orkestri Stanley Black, Boston Pops in George Melachrino; 17.30: Iz opernega sveta; 18.00: Prenos RL; 19.00: Zabavne melodije; 19.50: Prenos RL; 22.15: Ritmi z oktetom Dave Peli; 22.35: Godalni kvartet Antonin Dvorak. Nacionalni program 6.30: Vreme za ribiče; 11.40: Glasbeno življenje v Ameriki; 13.00: Dnevnik in Tour de France; 16.00: Lahka glasba in Tour de France; 17.40: Vsakovrstne zanimivosti; 18.30: Značilnosti modernega jazza; 21.05: Vrtinec - drama v 3 dejanjih Renza Rossellinija; 23.15: Angelini in njegov orkester. //. program 9.00: Jutranje vesti; 10.: Pesmi smeha; 11.00: Glasba za vas. ki delate; 15.40: Solist dneva: Ken Griffin; 16.00: Zborovska glasba; 17.00: Evropa na kratkem valu; 17.30: Koncert operne glasbe; 20.: Tour de France; 20.45: Pravica - dramatizirana zgodba v 3 dejanjih. III. program 17.00: Godalni kvartet (Mo- zart, Debussy); 18.00: Ruska kultura; 18.30: Paul Hindemith in Sergej Prokofjev; 20.: Vsako-večerni koncert (Haendel, Che-rubini, Wagner); 21.30: Anto- nello, kalabreški vodja tolpe. Slovenija 8.05: Vilin Markovič: Rapso- dija v A-duru; 8.25: Naši uspehi v preteklem šolskem letu — izvajajo mladi pevci in gojenci glasbenih šol; 8.55: Vrtiljak plesnih ritmov; 9.40: Zbori in priredbe Zorka Prelovca; 10.10: Melodije se vrstijo; 11.30: Oddaja za cicibane; 12.: Z beneškimi fanti v kraje pod Matajurjem; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Zabaven opoldanski spored; 13.30: Poljudne skladbe igra Mariborski instrumentalni ansambel; 13.50: Vedri zvoki; 14.35: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40: Tri polo-neze Fr. Chopina; 16.: Iz svetovne književnosti - Jiri Marek: Drobne drame; 16.20: Parada plošč; 18.00: Iz starih o-ner: 1830: Šport in športniki: 20.00: Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20,45: A. Ižvorak: Slovenski ples št. 3 v As-duru; 20.50: Literarni večer — Pavel Golia: Vitez neznane garde; 21.30: Iz Schubertove skicirke; 22.15: Koktajl za zabavo; 22.40: Moderna plesna glasba; 23.10: Nočni koncert orkestra Slovenske filharmonije. Ital. televizija 17.00: TV za otroke; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Stari in novi šport; 19.00: Duh 20. stoletja (izkrcanje v Normandiji); 19.50: Štiri korake med note: 20.30: TV dnevnik; 21.05: «Cam-panile sera#; 22.20: Selekcija aPremio Italia 1959» - Selma Lagerlof; 22.05: Sodobna vprašanja; 23.15: TV dnevnik. Jug. televizija 22.50: Prenos sporeda itali- janske TV. 1957 1958 Izvoz 23.958 20.581 Uvoz 21.298 17.533 Izvoz 1957 1958 Belgija in Luksemburg 7465 6318 ZDA 3820 2570 Vel. Britanija 1599 1379 Nemčija 1908 1552 Francija 690 619 Nizozemska 800 743 Južna Afrika 693 482 Italija 674 663 Uvoz 1957 1958 Belgija in Luksemburg 11.800 9940 ZDA 3235 2975 Vel. Britanija 1850 2037 Francija 1452 1085 Nemčija 1153 1216 Italija 1037 1198 Nizozemska 689 393 Južna Afrika 257 279 kakšne nove smeri bodo nastopile na področju gospodarstva. Beg kapitala je samo e-den izmed prvih vidnih pojavov. Zato je mogoče pričakovati še druge vidne težave internega značaja ali pa težave od zunaj, pred katere bo Kongo v prvem obdobju svoje neodvisnosti vsekakor postavljen. DOSEDANJA ORGANIZACIJA GOSPODARSTVA K razumevanju gospodarskega položaja Konga bo doprineslo tudi nekaj podatkov o organizaciji gospodarstva, kakršna je bila doslej. Predvsem je dejstvo, da je določeno število podjetij vodila v celoti ali delno državna uprava. Holding društvo «Societe Generale de Belgique» ni imelo v svojih rokah niti dobršnega dela gospodarstva tako v trgovini kot v proizvodnji in v investicijah. «Personalna u-nija» se je odražala v tem, da so visoki kolonialni funkcionarji imeli v tem društvu vsa vodilna mesta. Sličen primer je bil tudi v daljni preteklosti, tako da se lahko reče, da so na področju Konga interesi belgijske uprave in gospodarstva bili zelo prepleteni. «Societe Generale# je že leta 1886 osnovala «Com-pagnie du Congo pour l’Com-rnerce et ITndustrie# (CCI), katera je pet let kasneje o-snovala društva, ki so razpredla svojo mrežo po vsej državi. Leta 1900 je bil ustanovljen «Comite Speciale du Ka-tanga# (CSK), v katerem je upravna oblast sodelovala z dvema tretjinama, delokrog poslovanja pa je bil v prvi vrsti usmerjen na rudarstvo. I-stega leta in skoro pod istimi pogoji je bila osnovana »Tan-ganyika Concessions Ltd». 28. oktobra leta 1906 pa «Union Miniere du Haut-Katanga». SMERI IZVOZA IN UVOZA Podatki o obsegu zunanje tr. govine in o smereh gibanja izvoza in uvoza dajejo sliko o trenutnem položaju Konga odnosno o položaju, v kakršnem je ta dežela dobila svojo neodvisnost. V milijonih kongo-leških frankov je obseg izmenjave z inozemstvom v predzadnjih dveh letih bil naslednji: iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimtitiiiiiiiiinimiiimtimiiiiiiiiiiHMiMiiiiitiiiimiiiiiiiii Politična neodvisnost vsaj v začetku še ne bo pomenila tudi gospodarske neodvisnosti male države. Pri tem so če-sto odločilni razni faktorji. Toda tako v primeru Konga kot drugih sličnih držav obstaja upanje, da bo država zaradi svojega prirodnega bogastva in s pomočjo notranjih in zunanjih naprednih sil radikalno premagala vse take težave in se v relativno kratkem času postavila tudi v gospodarskem pogledu na svoje noge. Trenutno je bil Kongo, kot je razvidno iz podatkov, še preveč usmerjen na Belgijo ter še na dve ali tri za-padne države, ki so v njegovem izvozu in uvozu zavzemale dominantno mesto. Neodvisnemu Kongu tak položaj ne bo mogel odgovarjati. noč in druge. Otroci med šestim in dvanajstim letom zelo radi gojijo zelenjavo in razne plezalke, ki jih je treba podpreti, da rastejo v višino. Lahko se naučijo tudi presajati mlado rastlino iz lončkov v vrt. Ce imate sončno okno, preskrbite jim nekoliko lončkov v katere bodo vse-jali seme in nato mlade rastline presadili v vrt. V začetku naj bodo to semena, ki hitro vzklijejo. $e bolj pa se bo zanimanje pri otrocih za gojenje cvetja in zelenjave razvilo, če mu date v vrtu kotiček, kjer bo lahko gojil svoje najljubše cvetje ali zelenjavo. Odraslemu otroku bo posebno drago če se mu dovoli, da sam odlo. ča kakšno cvetje ali zelenjavo bo posadil v tem delu vrta. Otroci, ki so začeli delati v vrtu, se naučijo hitro spoznavati lastnosti posameznih rastlin, njihove barve, čas cvetenja, način gojenja in sploh vse, kar jim lahko pomaga, da svoj del vrta in svoje rastline v lončkih čim bolje vzgojijo. Postavljati bodo začeli tudi vedno več vprašanj: od najenostavnej- ših, (kako visoko lahko zraste katera rastlina, ali raste kot grm ali kot' deblo itd.) pa vse do vprašanja, na katera jim ne boste lahko odgovarjali če niste izkušen vrtnar. Ta zdrava in koristna zabava na svežem zraku bo pripomogla, da bodo otroci še bolj vzljubili prirodo in pozneje kot odrasli radi delali na vrtu in prebijali svoj prosti čas na svežem zraku namesto v kakem baru ob flip-perjih ali kartah. Med zimo je tako za- starejšo kot' za mlajšo deco prijetna in koristna zabava eksperimentiranje s semeni. Položite seme žita ali trave v krožnik, poškropite ga z vodo, pa bo že v kratkem času vzklilo. To skromno zelenje jih bo spomnilo na zelene travnike, na katerih se vedno tako radi igrajo. Mislimo,, da bo vse to kar smo navedli še posebno koristno za otroke, ki živijo v mestu in ki nimajo vsak dan možnosti uživati prosto naravo tako kot otroci s podeželja. Lončki cvetja na oknu ali balkonu naj jim bodo zato vsaj skromno nadomestilo za pomanjkanje dišečih vrtov in travnikov. Povratek vrečasti liniji? iiiMiMiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii • Prve jesenske novostI • Zopet veliki in globo klobuki - Tudi usnjene jopice še aktualne takšne obleke zelo praktične in udobne in da so predvsem zelo trpežne. Brez dvoma bodo vse te trditve držale. Toda, če pomislimo, koliko takšna obleka stane, bomo kaj rade pozabile na vse njene »dobre# lastnosti. Končno je to le modna muhavost in bi nam trpežnost takšne obleke kaj malo koristila. Zato se za takšne obleke ne bomo preveč navduševale. Nasprotno pa nam bo jopica iz antilope, ali drugega usnja, prav dobro služila za razne izlete potovanja in za službo. In četudi prihodnje leto ne bo več v modi, jo bomo še vedno rade vzele s seboj, če bomo šle na daljše izlete, ali potovanja. Pravo poletje se je komaj začelo, toda svetovnoznane modne hiše že hitijo s pripravljanjem jesenskih in zimskih modelov. Prve so bile tudi tokrat najbolj znane pariške modne hiše, ki so na svojih modnih revijah prikazale najnovejše jesenske in zimske modele. Fotografije teh modelov so bile objavljene že v raznih modnih časopisih in tako smo se z novo jesensko in zimsko modo seznanile tudi me. Parižanke baje nad novo modo niso preveč navdušene, poklicni kritiki pa ji pripisujejo predvsem praktičnost, čeprav poudarjajo, da zelo spominja na nekdanjo »vrečasto# linijo, oziroma na linijo «trapez». No, takšen vtis smo imele tudi me, ko smo gledale o-hlapno linijo oblek in plaščev, ki se od nekdanjih HOROSKOP ___ZA DANES_ OVEN (od 21. 3. do 2U. 4.) Modrost in razum pri sklepanju poslov. Verjetna zaskrbljenost zaradi znane osebe, BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Dan primeren za odločne sklepe. Vaš pogum bo imel zaželene učinke. Mnogo prijetnih povabil, toda pazite pri izbiri. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Uspeh pri študiju in intelektualnih naporih ne bo izostal. Bodite bolj nezaupljivi RAK (od 23. 6. do 22. 7.) kot običajno. Potrudite se delati načrtno, ker bi vam pomanjkanje discipline utegnilo škodovati. Vaše čustvene težave so zgolj prehodne. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vaše tehnično znanje vam bo v znatno pomoč. Čuvajte se intrig, ki bi lahko povzročile neprijetne prepire. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Cesar koli se boste lotili, vam bo uspevalo. Izogibajte se napakam in neuravnovešenosti v čustvenih zadevah. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Bolje je, da o vaših na- črtih in ambicijah ne govorite preveč. Kljub vaši dobri volji ne boste mogli ustreči družinskim željam. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne delajte nepotrebnih potovanj. Uspeh v neprofesionalni aktivnosti, najverjetneje v športu. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Mnogo časa boste morali posvetiti sklepanju zanimivega in donosnega posla. Srečali se boste z osebo vaših istih idej in okusov. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) V poslovnih zadevah ne boste preveč razpoloženi, zato se izogibajte naglim odločitvam. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nepredvidene okoliščine vam bodo preprečile sicer nujno in finančno koristno potovanje. Zanesite se na nasvete drage osebe. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Zaupna sporočila bodo koristna. Ce vam vzgoja otrok povzroča težave, ne odlašajte z zdravniškim posvetom. «vreč» in »trapezov# razlikujejo mogoče le v tem, da so vse zelo kratke, včasih celo nad kolena. Torej se zopet vračamo k vrečasti liniji, oziroma k liniji »trapeza«? smo se nehote vprašale. Vse kažže, da je tako. Obleke so bolj ohlapno krojene, plašči in jopice so pa močno nabrani predvsem na hrbtu. Ravni liniji dajeta tudi tokrat prednosit kostim m dvodelna obleka, ki sta krojena, da pada jopica, oziroma bluza tako, da sedi na bokih. Krilo je ravno, ali pa rahlo zvončasto tako, da nas spominja na trapez. Nočemo zanikati, da je nova linija praktična — reči pa moramo, da ni za oči tako lepa, kot je na primer linija, ki nekoliko bolj poudarja postavo. Nismo zagovornice ozkih in tesno se prilegajočih oblek — toda tudi preveč ohlapne in nabrane obleke ne pripomorejo po našem k polepšanju postave — razen tega pa so prav tako, kot ozke obleke, primerne le za nekatere postave. In potem še nekaj besed o letošnjih klobukih, ki jih tako jesenska kot tudi zimska moda zopet predpisujeta. Brez dvoma bo držala domneva, da modni ustvarjalci zahtevajo nošnjo klobukov tako poleti, kot pozimi zaradi tega, da bi pomagali klobu-čarski obrti in industriji iz krize, v katero sta zašla, odkar so se tudi najbolj elegantne ženske odločile, da ne bodo nosile globukov in to zato, ker klobuk žensko vedno postara in tudi zato, ker zahteva vsak klobuk svojo pri-češko in tudi svoje oblačilo. No, glavni dodatek letošnje jesenske in zimske mode je tako zopet klobuk, ki ni samo zelo velik, temveč predvsem zelo globok Modni ustvarjalci napovedujejo velik uspeh usnjenim' oblekam in jopicam, ki smo jih imele priložnost videti že to pomlad. Pravijo, da so «Baiončasta» linija je letošnje poletje še vedno v modi. Novost poletne mode so tudi naramnice, zvezane v dve pentlji. Obleka Je iz kockaste bombažne tkanine BEOGRAD. — Na pobudo centralnega filmskega študij« »Košutnjak# je bila v Beogradu konferenca za tisk, med katero so direktorji beograjskih podjetij poročali o svojih programih za snemanje v letošnjem letu. Tako se je zvedelo, da bo podjetje «Lovčen-film« izdelalo v letu 1960 skupno devet filmov, podjetje eAvala film* štiri filme, podjetje ((Slavija film« pa dva filma. V koprodukciji s tujimi producenti bo Avala film izdelal tri filme. V načrtu UFUS sta še dva celovečerna filma, sedem do o-sem kratkometražnih filmov in končno še film »Veliki up». Film o Eichmannu HOLLYWOOD. — Holly-ivoodski producenti, ki hitro izkoristijo vsako senzacijo, so zavohali, da je Eichmannov primer zelo privlačen motiv za akcijski film. Priprave za snemanje takega filma so te začeli. Glavno vlogo so ponudili Jose Ferreru. «Exodus» HAJFA. — V enem najlepših izraelskih mest snema znani ameriški režiser Oto Preminger, ki je poznan po svojih filmih »Reka brez po-vratka«, «Clovek z zlato rokov, «Sveta Ivana* in drugih, svoj najnovejši film. Gre za zanimivo zgodovinsko epizodo nedavne preteklosti, ki doslej še nikoli ni bila obdelana v filmu. Preminger se je odločil posneti film o nastajanju današnje izraelske države. Pobudo za to mu je dala knjiga ameriškega pisca Leona Urisa «Exodus«, ki govori o borbi tajnih židovskih organizacij za ustvarjanje nove države v Palestini. Po tem romanu je Preminger v samih 45 dneh napisal scenarij. V glavnih vlogah bodo nastopali Paul Netvmann, Sal Mi-neo, Eva Marie Saint in drugi. Montand ceni Monroe PARIZ. — Yves Montand je prispel v Pariz iz ZDA, kjer je prebil deset mesecev namesto predvidenih treh tednov. V intervjuju za televizijo je opisal Marglin Monroe, s katero je snemal film «Let's make loven, kot izredno žensko. Yves Montand je tudi sporočil, da bo septembra začel snemati film «Aimez-vout Brahms?» po knjigi Francoise Sagan. Film bo režiral Anatol Litvak, poleg Montanda pa bo v njem igrala še Ingrid Bergman. Rossana Podesta v Tisoč in ena not* RIM. — Rossana Podesta bo nastopila v vlogi Anteje v filmu sRimska sužnja», ki ga bo režiral Sergio Grieco za podjetje eAtlantica Cinemato-grafica*. Zunanje posnetke bodo tri mesece snemali v Jugoslaviji. Dela se bodo začela čez dva ali tri tedne. Rossana Podesta se je prav te dni vrnila iz Zagreba, kjer je dokončala snemanje filma «Toryok, bes barbarov». V kratkem bo Rossana Podesta začela tudi snemati kot glavna ženska igralka film «Tisoč in ena noč*, v katerem bo izvajala P les sedmih pajčolanov. Prva snemanja bodo v Maroku, Tuniziji in v Italiji. Poljska kinematografija VARŠAVA. — Poljska kinematografija pogumno nadaljuje po svoji anttkonformistični poti. Teoretična revija «Nove Drogin zahteva za filmske delavce najširšo svobodo izraza in pravi med drugim, da so se «poljski gledalci že privadili gledanju zanimivih filmov in da bi vsak poskus, omejiti umetniško vrednost filmov na račun propagande mogel ustvariti nerazpolote-nje pri gledalcih do domače filmske proizvodnje. Avtor članka sicer priznava, da se poljski režiurji zaradi privrženosti svojim osebnim idejam često izolirajo od realnosti, zatrjuje pa, da bi ne bilo prav posploševati njihove ideološke pomanjkljivosti, in zaključuje, da se mora partija v odnosu do filma obnašati kvečjemu kot mecen, ne pa kot tiran. Italijanski filmi v delu RIM. — Trenutno je v delu 43 italijanskih filmov ali pa takih, ki jih italijanska podjetja delajo skupno z inozemskimi v Italiji ali v inozemstvu. Naslovi teh filmov so: »Grobnica kraljev*, režija Fernando Cerchio; «Tezej p roti Minotauru», režija Mario Bonnard; «Esther in kralj*, režija Raul Wals - Mano Bana; «Počitmce v Argentini*, režija Guido Leoni; «Maščeva-nje barbarov*, režija Giuseppe Vari; «Smeh radosti*, režija Mario Monicelli; «Anoni-ma Cocottes*, režija Camillo Mastrocinque; «Vsi domači*, režija Luigi Comencini; «Sve. dinje*, režija Gian Luigi Poli-doro; »Velika dolina», režija Angelo Dorigo; «Lov za možem*, režija Marino Girolami; «Rimski grbavec*, režija Car-lo Lizzani; «Kap6», režija Gil-lo Pontecorvo*; «Tragična a-s iška noč«, režija Raffaelo Pacini; »Velikani Tesalije*, režija Riccardo Freda; «Jezdec stotih obrazov», «Zivela Italija*, «Tank 8. septembra*, »Ne-navaden dan*, «Noč«, «Venera uiratov», «Luksuzne žene#, sMorgan in pirat«, «Kraljica barbarov*, «Fra Mana-vrlo dotok domačih in tujih go-stov na koprsko obalo. Hotelske zmogljivosti so nekoliko slabše zasedene kot običajno. Gostinci upajo, -da se bo z nastopom stabilnejšega lepega vremena vse popravilo. Pač pa so v zadnjih dneh zapazili veliko prehodnih gostov. Restavracijski vrti so ob večerih nabito polni. Rekord je postavil vsekakor hotel Triglav v Kopru, ki ga je v nedeljo zvečer obiskalo nad tisoč gostov. Računajo, da bodo v prihodnjih desetih dneh odprli tudi novi »»vi 4auv,a kajti v maju je bilo več smrti kot roj-1 har v hotelu Triglav s stalnim stev (218 rojstev in 258) smrti. | večernim programom. iimiiiimmiiiimiinmfmiiiiitimimiiiiiiiiiiiiTfiiimiimmiiiiiimmiiiiifiitiiiiimiiimiiitmiiniimniimtniiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiimiiiiiiuH V Rimu je biI enajsti občni zbor Stališča združenja italijanskih svobodnih brodarjev - „confitarma“ Značilno poročilo predsednika dr. Coste - Zmaga teh stališč bi pomenila zaostritev krize ladjedelniške industrije in zastoj v pomorstvu Izdali so 6 uvoznih in 24 izvoznih dovoljenj V mesecu maju so carinski organi izdali 6 uvoznih dovoljenj za skupno vrednost 22 milijonov 540.000 lir. Z neposrednim dovoljenjem carine pa so uvozili blago za 60 milijonov 995.127 lir; nadalje je bilo izdanih 24 uvoznih dovoljenj za 30.356.341 lir. Z obrtnico so uvožili: svinjsko meso (20.500.000), češnje (800.000), apno (1.240.000). Z cScvoljenjem carine so uvozili: mezge (38.500), perutnino (329 tisoč 528), jajca (2.063.520), sadne sokove (1.160.000), ce- ment (285.600), lignit (678.574), drva za kurjavo (29.782.862), trd les (1.744.740), žagan les (11.014.491), parket (2.005.611), gradbeni material (1.778.740). Z obrtnico so izvozili: žveplo (522.000), oblačila (3 mili-jene 111.460), tehnični fiPrl (4.070.000), pnevmatike (2 milijona 250.000), električni material (8.227.910), kolesa in nadomestne dele (3.092.000), pisalne stroje (36.180), fotografski material (243.650), štedilnike (3.189.900), aparate za pri-previjanje kave (860.000) tei razno blago. V torek je bil v Rimu enajsti občni zbor združenja italijanskih svobodnih brodarjev — confitarma, ki je podobno združenju industrijcev (confin-duatria) in ščiti interese velikega pomorskega kapitala. Na zasedanju je bilo prisotnih Ul delegatov, ki so zastopali pomorske družbe z okoli 2 in pol milijona ton in torej ne več celotno italijansko zasebno trgovinsko mornarico, ker je genovski brodar Fassio u-stanovil »svoje« konkurenčno združenje. Na zasedanju so bili prisotni tudi tržaški svobodni brodarji in so bili izvoljeni v izvršni svet: kap. Callisto Gerolimich, Mario Tripcovich in Carlo Martinolli. To zasedanje je zanimivo in značilno, saj odraža stališče velikega italijanskega pomorskega kapitala, ki je zelo vpliven zlasti pri reševanju pomorskih vprašanj, tako da so do sedaj vse vlade v bistvu izpolnile želje tega kapitala in ne moremo pričakovali, da bi bila od desnice odvisna Tam-bronijeva vlada bolj samostojna. V daljšem poročilu je predsednik zdiuženja dr. Angelo Costa uvodoma zagovarjal politiko brodarjev, ki ne obnavljajo brodovja, češ da so stare ladje menda celo boli ekonomične kot nove, ker so se že amortizirale in torej zanje ni treba plačati tako visoke a mortizacije. V ospredju celotnega poročila pa so odnosi med brodarji (svobodnimi) in ladjedelnicami (ki so po večini državne). V prvi vrsti gre za usposabljanje ladjedelniške industrije, da bi bila sposobna graditi ladjevje po svetovnih cenah. Vendar pa confitarma v resnici predvsem zahteva, da se ne izvedejo načrti gradnje ladij za državna podjetja. Gre za napore ENI, Finsider in Finmare, da zagotovijo ladjedelnicam vsaj minimalna naročila (od katerih odpadejo štiri potniške ladje in dve veliki cisterni tudi na CRDA) in za kar naj bi država izdala okoli sto milijard lir. Po izjavah predsednika dr. Coste bi bilo bolje ta sredstva izročiti privatnim brodarjem, ker naj bi na ta način zgradili šest do sedemkrat večjo tonažo. Dr. Costa pa kritizira omenjeni načrt gradnje državnih ladij tudi z drugega zornega kota in pravi, da bi te gradnje prevzele masovne prevoze blaga zasebnim družbam in bi torej dobičkanosne prevoze prevzela država. To pa seveda privatnim brodarjem nikakor ne gre v račun in naj bi pomenilo zanje pravo katastrofo. Glede neposrednih odnosov in zahtev do državnih pomorskih družb poročilo o izjavah predsednika dr. Coste ne o-menja nič podrobnejšega. Vendar pa je dovolj značilno pisanje uglednega gospodarskega lista «11 Sole«, ki je dan pred zasedanjem očitno »od zgoraj poučen« napisal, da je treba čim prej skleniti nove konvencije za družbe »pin« in da je treba za te družbe najti novo gospodarsko osnovo, ki bo odgovarjala modernim potrebam. Iz vsega navedenega je jasno razvidno, da obstajajo glede italijanskih pomorskih vprašanj dve ostro različni stališči. Veliki kapital zahteva subvencije, ukinitev vsakršne konkurence državnih pomorskih družb povsod, kjer obstajajo veliki dobički, zastoj pri gradnji ladij ne oziraje se na posledice v ladjedelniški industriji in za zaključek zagovarja politiko neobnavljanja ladjevja. Diametralno nasprotno je stališče pomorščakov, pristaniških delavcev in delavcev ladjedelnic, ki je prišlo do izraza v dokumentu, ki ga je sestavila CGIL. Na osnovi teh zahtev je treba čim prej za- volj naročil, da se izvlečejo iz krize. Pri tem pa mora igrati odločilno vlogo prav državna intervencija in je treba torej okrepiti državne pomorske družbe. Trst je v veliki bitki, ki se je vnela okoli teh vprašanj, neposredno zainteresiran, da zmaga stališče levo usmerjenih krogov. Le na ta način je namreč mogoče zagotoviti naročila za ladjedelnice in istočasno pričakovati, da se bodo uresničile zahteve za okrepi- menjati zastarele ladje, s či-t tev in izpopolnitev tržaških mer bi ladjedelnice dobile do-1 lednih pomorskih prog. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Pokojnine gospodinjam VPRAŠANJE: Sem stara, sama m ne uživam pokojnine. Delala sem mnogo let doma in tudi šivala za druge. Ali lahko upam, da bom kdaj dobila pokojnino, ker sem slišala, da se potegujejo za pokojnine gospodinjam sindikati m tudi Zveza italijanskih žena1 ODGOVOR: Takšno vprašanje si postavlja na milijone žena v Italiji, ki so vse življenje delale doma in gospodinjile in ki imajo pred seboj zelo žalostno starost. O pokojninah gospodinjam se zato že dolgo časa in mnogo govori. Y parlamentu ležijo kar štirje zakonski predlogi za priznanje teh pokojnin. Od teh zakonskih predlogov je vsekakor najboljši tisti, ki so ga predložile razne poslanke, včlanjene v UDI (Matera, Iotti in druge). Ce bo ta zakonski predlog sprejet, bodo lahko neštete nepremožn« gospodinje gledale mirno v prihodnost. Kljub vsemu spodbujanju pa so ti zakonski predlogi zaspali v predalih XIII. parlamentarne komisije za delo in socialno skrbstvo, ki bi jih morala proučiti in o tem poročati poslanski zbornici, nakar bi jih morala proučiti še komisija za pravosodna vprašanja, da bi izrekla o njih strokovno mnenje. Lani v jeseni je na veliki skupščini gospodinj, ki jo je priredila Zveza italijanskih žena, tedanji minister za delo in socialno skrbstvo Zaccagni. ni obljubil zakonski načrt, ki bi ugodil pravičnim težnjam in pričakovanju gospodinj ter hkrati upošteval državni proračun, po domače «žep». 8. marca letos je tisk poročal, da je takšen zakonski osnutek pripravljen. Ro pisanju tiska nosi ta zakon naslov »pokojninska solidarnost« in predvideva da se plačujejo prispevki na prostovoljni podlagi. V ta pokojninski sklad lahko plačujejo prispevke poročene žene ali vdove, ki niso presegle 50 let starosti, ki se ukvarjajo z gospodinjstvom ln katerih mož opravlja neodvisno delo, to je, ki ni v delovnem razmerju, tako da nimajo po njem pravice do pokojnine. Nadalje imajo pravico do vpisa v ta sklad tudi sorodnice neodvisnih delavcev do četrtega kolena, ki o-pravljajo pri njih gospodinjska dela. Končno se lahko vpišejo tudi trgovci, mali podjetniki, svobodna poklici, to je vsi neodvisni delavci. Pokojninski sklad bo sestavljen iz dveh delov; eden bo v breme zavarovanca, drugi pa v breme države. Zavarovanci bodo vplačevali prispevke po posebni tarifi, njihova skupna vsota pa se na koncu spremeni v življenjsko rento. Za gospodinje bo prispevala država v pokojninski sklad v primerih, ko ne plačujejo več kot 7.200 lir neposrednih davkov na leto. Za druge zavarovance bo država prispevala, če ne plačujejo več kot 60.000 lir davka na leto. Na vsak način ne bi smel državni prispevek presegati 35.000 lir na leto. Pri tem takoj vpade v oči, da lahko dobe pokojnino samo tiste gospodinje, katerih možje opravljajo neodvisno delo ter da izključuje ta zakonski predlog žene delavcev, uradnikov in kmetov, ki plačujejo pokojninske socialne prispevke. Potemtakem bi se odrekala pravica do pokojnine ravno tistim ženam, ki so konec koncev najbolj potrebne. Zaradi tega je poslanka Nilde Iotti izjavila, da ta zakon sploh ne uresničuje pričakovanj italijanskih žena ter zahtev ženskih združenj ter nima nič opraviti s pokojninami gospodinjam, ker ne priznava ženam samostojne pravice do pokojnin za delo, ki ga opravljajo v gospodinjstvu v interesu svojih družin in s tem tudi vse skupnosti. Takšno je sedaj stanje glede pokojnin gospodinjam na zakonodajnem področju. Zato je težko ugibati, kako in kdaj se bo to vprašanje rešilo. Kakor vsa druga vprašanja je tudi to mnogo odvisno od u-smeritve na levo, o kateri no. če Krščanska demokracija za zdaj nič slišati in ki bi pač prav gotovo mnogo pripomogla do rešitve številnih socialnih zadev delavskega razreda. Seveda zaradi tega ni treba obupati. Priznanje pokojnin gospodinjam je res mnogo odvisno od KD, ki razpolaga v parlamentu z nai-večjim številom poslancev, toda prav tako Je odvisno tudi od borbe samih žena, ki j.h morajo vse napredne Stranke in organizacije podpreti. Za vse tiste kroge, ki toliko govorijo o potrebi »socialne varnosti« (o tem smo slišali govoriti v občinskem svetu tudi levo usmerjenega demokristjanskega odbornika Gaspara), je tudi priznanje pokojnin gospodinjam najboljši preizkusni kamen, -vfcč, SSl > 57.-« Sžlang lili Nadzorstvo ni ima vec nohenega smisla? Zanimiv članek ameriškega novinarja Wal-terja Lippmanna o vprašanju razorožitve Izkustvo nam ponovno dokazuje, da napredek na poti razorožitve lahko sledi pomiritvi, ne more pa ji prednjačiti. Po incidentu z «U-2» in po polomu pariške konference, je bilo logično pričakovati tudi krizo v Ženevi. Odnošaji med SZ in ZDA so postali nenadoma najslabši od Stalinove smrti do danes in tudi na področju razorožitve ni videti verjetnosti sporazuma. Razprave, kakršne so bile v Ženevi o razorožitvi, so možne samo ko je — ob pomanjkanju specifičnih rešitev — razširjen splošni vtis, da obstaja bolj prijateljsko ozračje. V mesecih pred sestankom v Parizu načelnikov v'ad je obstajajo upanje, ki Ee je rodilo v Franciji, da bo Hruščev pristal na «tihi sporazum* glede obnovitve »statusa quos> v Nemčiji in da se bo pogajal na vrhu za dosego sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov m glede novih smernic za Pogajanja o razorožitvi. Tipanje je izginilo zaradi incidenta z «U-2* in zaradi razkola med Hruščevom in Eisenhowerjem. Tako se je zgodilo, da so Pariz, Moskva, Tokio in Ženeva eta-P<’ prave verižne reakcije. Sedaj moramo pričakovati dolg premor, prej kot se bodo razgovori o razorožitvi obnovili, premor, ki bo koristen, če bo prišlo v Wa-shingtonu do revizije tega vprašanja. Obstajajo namreč mnogi razlogi za mne-hje, da je sovjetski program o popolni razorožitvi skoraj gotovo nemogoč in tudi nezaželen, naše stereotipno načelo o razorožitvi ob istočasnem nadzorstvu pa se ne zdi več praktično m postaja vedno bolj neaktualno. Glede sovjetskega načrta ne moremo reči nič drugega kot to, da če bi prišlo do popolne razorožitve, bi verjetno nastali na svetu zelo veliki neredi. Toda nekaj lahko storimo glede našega položaja: moramo ga namreč ponovno premisliti. Do take revizije pa ne bo moglo priti pred novim letom, toda po novem letu, bi morali to storiti. Vprašanje je zelo dobro obrazložil v svojem članku Profesor Harvardske univerze Henry A. Kissinger, ki ga je pred kratkim objavi’ v reviji «Foreign Af-fairs*. v članku je avtor bistroumno kritiziral vsa vprašanja, ki se tičejo nadzorstva in nenadnega napada. Po našem mnenju je prav tukaj jedro slehernega pogajanja o razorožitvi. Naše uradno stališče je bilo doslej, da se nenadni napadi lahko preprečijo z inšpekcijo «z odprtega neba*. To bi pomenilo, da je zrač-Po nadzorstvo upravičeno ali pa da moramo nadaljevati z nezakonitimi in tajnimi inšpekcijami z letali «U-2». Bistvo vprašanja, ki ga je osvetlil Kissinger in tudi drugi, je v tem, da Pripada nadzorstvo, bodisi zračno, bodisi na zemlji, Preteklosti, ko sc morale države za vodenje vojne mobilizirati vojske in koncentrirati sile za bombardiranje. Toda v dobi izstrelkov in ko bodo ti izstrelki postali še bolj dovršeni, bo vedno manj uč:n-kovita kakršna koli inšppk-cija. Lastnost dobrega izstrelka je ta, da je vedno pripravljen za napad. To pa pomeni, da inšpekcija iz zraka ali pa na zemlji ne more ugotoviti pred napadom, ali bo izstrelek, ki je že dejansko pripravljen, dejansko izstreljen. Bilo bi tcrej potrebno nadzorovati, tako rekoč, onstran izstrelka in izven njega dejanske namene sovražnika. Svoj predlog o podprtem nebu» je Eisenhower predložil že leta 1955, ko je brez dvoma upal, da bo zračna inšpekcija s fotografijo pokazala bombnike, ki so pripravljeni za napad. Mi smo se takrat dobro zavedali, kaj bodo pomeni-ni izstrelki. Danes smo šele na začetku raketne dobe, toda smo že dovolj napredovali, da lahko razumemo’ da inšpekcija — pod predpostavko, če bi jo SZ dopustila — nikakor ni zanesljiva zadeva. Orožje, ki ima največjo vrednost, ker je vedno pripravljeno, se torej ne more nadzorovati. Na kaj torej lahko računamo? Računamo lahko s tistim, kar je sedaj glavni argument Pentagona: razvit; neki »deterrent*, se pravi sredstvo zastraševanja, ki ga ne more nenadni napad presenetiti. To — in ne nadzorstvo — je pot, po kateri bo moč zmanjšati napetost, ki jo je povzročilo tekmovanje s proizvodnjo jedrskega o-rožja. Na ta način bi prišli v položaj, na podlagi katerega bi lahko rekli sovjetskim voditeljem: «Kar se tiče kritičnega vprašanja velikega smrtonosnega o-rožja, predlagamo, naj bo obojestranska varnost na podlagi razvoja neranljivih sredstev. Potem pa se bomo pogajali o načinu, kako znižati naše izdatke s tem, da bi znižali druge e-lemente vojaške moči*. WALTER LIPPMANN Sake tresla kot listje na vetru. Na goro Monte Bianco so odšli nekateri lahkoverne-ži, toda gora je ostala tam, kjer je bila. Nekateri so pa napovedali konec sveta trudi za prejšnjo nedeljo. Toda tudi — zaman. Za 14. t. m. ob 13.45 uri pa so napovedali konec sveta tako imenovane ePriče Jehove», ki je nekaka verska sekta. Njeni člani so se zbrali večkrat poleti v stari koči blizu postaje žičnice za Monte Bianco in že večkrat so čakali napovedani konec sveta. Pravijo, da se bodo samo oni ........................................ Potem ko v nedeljo in torek ni bilo nič Ali bo v četrtek 14. t. m. vendarle konec sveta? 0 vzrokih nastanka takih govoric in o nasedanju mnogih ljudi Pojav je obrazložila psihoanaliza Po dolgem času so se letos ponovno oglasili napovedovalci konca sveta. Tokrat so bili omenjeni trije datumi in sicer: prejšnja nedelja in torek, ter prihodnji 14. julij — točno ob 13.45 uri. Prvi datum se je že izkazal kot netočen. Napovedali so ga «spiritualisti» nekega dr. Emmana ki so hkrati napove- rešili :— vsi drugi pa bodo pogubljeni. Gre ea pojav, ki se rodi v glavah ljudi z veliko fantazijo. Seveda se ne more reči, da bi bili ti ljudje popolnoma zdravi. Slavni psiholog Freud je zapisal, da je misel o koncu sveta predvsem v zvezi z občutkom nekaterih ljudi, ki si domišljujejo, da dali, da se b0 gora Monte I so v nevarnosti njihove lastne zamisli. Ti ljudje trdijo Dr. Elio Bianca, načelnik verske sekte, ki napoveduje konec sveta, moli nad neko dolino, ki bo uničena, medtem ko bo on s svojimi pristaši ostal živ. Po prvih poročilih o izstrelitvi treh živali 208 km visoko Psičko Otvainajo , psička «Maleka» in zajčka «lvezdočko» so dolgo urili Morali so se privaditi na dveurno nepremično sedenje v malem prostoru raketne konice - Sedaj so vsi trije postali ^vesoljske živali» in za njihovo zdravje se zanima ves svet MOSKVA, 6. — Današnja »Pravda« objavlja fotografije vseh treh živali, ki so jih prejšnji mesec izstrelili s poskusnim balističnim izstrelkom 208 km visoko. Te živali so: psička *Otvažnaja», psiček Molek« in zajček »Zoez-dočka«. • Pravda« poroča, da so vso tri živali prej urili, da bi se privadile na posebno vesoljsko opremo. Naučili so piv tudi, da ostanejo v lstemopo-ložaju nepretrgoma dve uri posebnem prostoru na vrhu konice izstrelka. Medtem so jim merili krvni pritisk, napravili so jim elektrokar-diograme in nadzorovali dihanje. Nadalje poroča list, da je konica padla na zemljo s pomočjo padala in da je bil padec izvršen pod najboljšimi pogoji. Specialisti, ki so živali pobrali, so izjavili, da gre za izstrelitev, ki spada med doslej najbolj uspele. ................... Tunizijski tisk obsoja ravnanje francoske vlade De Gaulle ni v Cherbourgu povedal nič jasnega • Po neuspehu v Meiunu ^razdobje razmišljanja* CHERBOURG, 6. - Pred- sednik de Gaulle je začel danes potovanje po Normandiji in je prišel davi z letalom v Cherbourg. Tu je imel tev, ni dobro dejanje do alžirskega ljudstva, do miru in do vsega sveta.« Tisti, ki so pričakovali, da bo de Gaulle že danes pove- žirije izjavil: »Korak za korakom gremo po poti, ki vodi v prihodnost Alžirije, po poti Alžirije povezane s Francijo po sami naravi stvari. Prihodnost Alžirije bodo določili sami Alžirci in vse, kar zakasnjuje to veliko odloči- f°Phia Loren snema v Angliji film »Milijonarka*. Igralka mora napraviti samomor, tako da skoči z ograje nekega •bostu v reko. Na sliki Jo vidite, kako bo prizor izvedla govor, v katerem je glede Al- dal kaj jasnega o Alžiriji, so torej razočarani. Sicer pa j.» francoski minister za informacije Terrenoire po današnji seji vlade izjavil glede Alžirije: »Nič novega ni bilo rečeno o tem. Ministrski svet je samo ugotovil pogoje, v katerih je prišlo do prvega stika.» Tunizijski tisk ostro krhi-ziia zaostritev francoskega stališča, ki je povzročilo neuspeh razgovorov v Meiunu. »Al Amal« piše: »Nihče ni vprašal predsednika Francije, naj napravi čudeže in tudi ne naj takoj reši vprašanje, ki je nastalo v 130 letih kolonializma. Od njega se zahteva samo, naj zaupanje, ki ga uživa med svojim ljudstvom, postavi v službo miru.« List «A1-Sabah» pa piše o neodpustljivi politični napaki. List v francoskem jeziku »Petit Matin« analizira poročilo alžirske vlade in govor Frrhata Abasa ter prihaja do naslednjega zaključka: »Alžirsko ljudstvo želi pogajanja in mir. Alžirski voditelji so nudili dovolj dokazov o lojalnosti in dobri volji.« List dodaja, da bi se utegnili odnosi med Francijo in Tunizijo poslabšati, in poudarja, da je sedanji trenutek zelo resen ne samo za Francijo in Alžirijo, temveč tudi za svetovni mir. V Parizu predvidevajo politični komentatorji »razdobje razmišljanja«, ki se bo morda podaljšalo do konca poletja. Vendar pa z zadovoljstvom ugotavljajo, da je bil govor Ferhata Abasa sicer odločen, vendar pa ni zaprl vrat za pogajanja, Lgotovili so zelo važno dejstvo, da vse tri živali niso prav nič krvavele. Znano je namreč, da so v podobnih primerih izstreljevanja leta 1958 živali krvavele zlasti iz r.osa, ker je krvavitev povzročilo neredno in nekontrolirano vrtenje izstrelka okrog njegove osi. Dve uri po pristanku na zemlji, so vse tri živali pregledali v posebnem laboratoriju in ugotovili so, da ni nobene fiziološke spremembe. Sovjetski akademik Blagon-ravov pa je v posebnem članku za »Pravdo« zapisal med drugim, da pomeni zadnja izstrelitev nov uspeh sovjetskih znanstvenikov in novo fazo v pripravah za izstrelitev človeka v vesolje. Bla- PSICKA »OTVAZNAJA* gonravov je dalje poudaril, da v SZ uporabljajo izstrelke z veliko pogonsko silo za izvedbo obširnega programa človeških poletov v vesolje. V priprave za ta program spada tudi junijska izstrelitev treh živali. ga zaman poskušala spraviti zopet v letalo, ki je letelo ckiog 1000 m visoko. Zato so sklenili pas prerezati, toda šele potem ko je padalec v tem nerodnem položaju letel že eno uro. Fovsem pravilno so namreč računali, da se bo padalo kljub vsemu odprlo. Tako se je tudi zgodilo. Po komaj sto metrih padanja se je padalo res odprlo in padalec je pristal na zemlji nepoškodovan. Vseh padalcev je bilo osem. Začeli so s skakanjem iz letala »Dragon« z višine 500 m. Prvih šest padalcev je skočilo brez nevšečnosti. Sele sedmi je imel smolo, na srečo brez posledic. «»-------- Nacistični zločinec Deppner - aretiran MUENCHEN, 6. — Sele danes se je zvedelo, da je policija aretirala v Muenchenu bivšega nacističnega policijskega načelnika v Haagu, Deppnerja. Posebno holandsko sodišče ga je namreč obtožilo, da je dal v letih 1944 in 1945 postreljati okrog 50 holandskih pripornikov in 7Q bolnih sovjetskih ujetnikov. «»------------------ Lažna filmska producenta CASERTA, 6 — V italijanskem mestu Sessa Aurunca sta že kaznovana Antonio Coiro iz Rima in Italo Pro-ietti iz Anagnija nalepila po hišah pokrajin Latina, Frosi-none in Caserta lepake, v katerih sporočata, da se je ustanovila družba »Anapni Jilm», ki išče mlade igralke in igralce za snemanje filma »Mala rešiteljica«. Na lepakih Dva atentata na trgovsko predstavništvo ZSSR RIM, 6. Prejšnjo noč so neznanci poskušali napraviti atentat na sedež trgovskega urada sovjetskega veleposlaništva v Rimu in na sedež sekcije KPI v Salario. Danes zjutraj pa so pred sovjetskim uradom našli eksplozivno napravo, ki je bila sestavljena iz pločevinaste škatle, ki je vsebovala eksplozivni material ter detonator z vžigalno vrvico. To je torej že drugi atentat na isti sedež. Prejšnjo noč so namreč #neznanci» vrgli nanj steklenico bencina. Policija in orožniki, ki vodijo preiskavo niso še našli krivcev. «»------- Velika smola francoskega padalca AOSTA, 6. — Štiriinštiridesetletni francoski padalec Jean Pitaud se je z nekaterimi svojimi tovariši vrgel z letala v dolini Isere blizu italijanske meje. Toda padalo se je zapelo za letalo z enim izmed pasov. Dva tovariša sta je bilo označeno ime predstavnika družbe, ki je pooblaščen za sprejemapje prošenj vseh, ki bi želeli igrati pri filmu, ki pa morajo položiti 20 do 40.000 lir za stroške med pripravljalno dobo Seveda se je prijavilo več mladeničev in denar položilo tembolj, ker sta Proietti in Coiro povedala, da bodo glavni igralci v filmu Folco Lulli in Brigitte Bardot. Nagovorila sta tudi župana, da je priredil za bodoče filmske igralce sprejem. Toda ko sta nabrala več kot 20 milijonov lir in osleparila več kot 100 cr.eb, sta nenadoma izginila. Vsa zadeva je prišla v roke policiji, ki je Coira že zaprla, medtem ko Proiettija še išče. LONDON, 6. — Policija je zaprla šest oseb, ki so obtožene, da so dajale dirkalnim konjem mamila in tako potvarjale rezultate konjskih dirk, najprej, da čutijo nekako »notranjo izpraznitev«. Zanje ne obstaja več nobeno zanimanje in nobena vrednost. Nadaljnja faza pa je trditev da bo svet propadel in da ga bo konec. Sedanji poglavar neke skupnosti, ki napoveduje konec sveta, dr. Elio Bianca je začel širiti vesti o koncu sveta šele takrat, ko mu je umrla sestra. Ta pojav je v skladu s Freudovo razlago, ki trdi, da je vzrok napovedovanj neka težka izguba. Dr. Bianca je trdil, da mu je take vesti sporočila njegova pokojna sestra potrdil pa jih je najprej Leopardi, nato pa še Carducci in D’Annunzio, končno pa tudi smo arhangel Gabrijel. Ni izključeno, da je fantazija o koncu sveta v zvezi s podzavestjo. Psihoanaliza je namreč ugotovila da nastajajo fantazije o koncu sveta tudi iz želje po rušenju in uničevanju, česar pa se do-tičnik ne zaveda. Mogoče tudi nekoga sovraži, tako da mu ne preostane drugega kot želja, da bi bil ves svet uničen in z njim 99 odstotkov ljudi — seveda razen njega in nekaterih drugih izvoljencev. Vedno pa se zgodi, da takim govoricam določeno število ljudi nasede. Psihologi tolmačijo to z dognanji, do katerih je prišla psihologija množic. Po sredi je nekaj podobnega kot je širjenje legend, predsodkov, mitov o vojni, raznovrstnih neverjetnih govoric itd. Zato tudi 14. t. m. ne bo konca sveta, čeprav se bodo večje ali manjše skupine ljudi zbrale na Monte Bianco in čakale nanj. iiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiMiiiiiiiiiii Raztresenost (Nadaljevanje s 3. strani) udaril nekakšen debel zavoj — vse to je bila stvar enega samega trenutka. Preden se je Scalabrino u-spel znajti, je pritekel tisti gospod pred konje. Ustavil jih je mahajoč z rokami, kot da se bo zdaj, zdaj vrgel nanj. In ker ni imel ničesar več, kar bi mu lahko vrgel, ga je pričel žaliti in vpiti; — Meni? Meni? Nesramnež! Baraba! Lopov! Meni, družinskemu očetu! Meni, o-četu osmih otrok! Baraba! Ničvrednež. Ljudje, ki so hodili po ulici, trgovci in kupci iz trgovine, vsi so se hite zbirali okrog voza, vsi stanovalci okoliških hiš so pogledali skozi okna, a tudi ostali radovedneži so prihiteli ob tem kričanju iz bližnjih ulic ter začeli pohlepno spraševati zdaj enega, zdaj drugega, ne da bi lahko zvedeli, kaj se je sploh zgodilo, pri tem pa se dvigali na prste: — Kaj se je zgodilo? — Hm... zdi se mi... pravi da... ne vem! — Toda tam je vendar mrlič? — Kje? — Ali je v vozu? — Hm!... Kdo je umrl? — Zahteva globo! — Od voznika? — Mrliča... — Cernu? — Kdo bi vedel?... videti je... pravi da... Suhi gospod v sivem med tem še vedno ni nehal divjati pred stekleno ograjo neke kavarnice, kamor so ga odvlekli. Zahteval je nazaj zavoj, ki ga je vrgel na voznika, toda še vedno ni bilo mogoče zvedeti, čemu je to storil. Voznik je medtem na vozu mežikaje s svojimi kratkovidnimi očmi popravljal svoj cilinder in odgovarjal na vprašanja mesttne-ga stražnika, ki je sredi vsega tega trušča in nemira zapisoval nekakšne podatke v svojo beležnico. Končno je voz krenil skozi množico ljudi, ki se mu je pričela kriče umikati. No, kakor hitro se je pojavila ponovno spremljevalka pod svetlim sončnikom, s črnim pajčolanom spuščenim čez obraz — je nastala tišina Le neki fantalin je požvižgil. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Nič. Komaj neznatna raztresenost. Scalabrino, do pred tremi dnevi fijakar, je o-mamljen od sonca ob nenadnem prebujenju pozabil, da sedi zdaj na mrliškem vozu. Zazdelo se mu je. da še vedno sedi na svojem fija-karskem kozlu in kot se je navadil v teh treh letih, da kliče mimoidoče, naj sedejo v fijakar, je v trenutku, ko je opazil tistega sivega gospoda mišje barve, kako mirno gleda s pločnika vanj, z znano kretnjo povabil gospoda, naj sede v kočijo. A ta gospod je naredil zaradi majhnega znaka tolikšen hrup... imiiiiMiiiimiitiiiiiiiiiittuiiiiiiiituiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiHiuiiiiiiiiitiMiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiii V Ravenni Po fašističnem požigu stanovanja predsednika ANPI Policija in orožniki so včeraj ves dan Vzorna n iskali» fašistične zločince RAVENNA, 6. — Včeraj ponoči je tolpa fašistov poskušala zažgati stanovanje komunističnega poslanca Arriga Boldrinija, vsedržavnega predsednika partizanske organizacija ANPI, ki je bil tudi odlikovan z zlato kolajno za borbo v odporniškem gibanju. Vdrli so v njegovo stanovanje, ko ni bilo nikogar doma. Boldrini je namreč tedaj govoril na protifašistični manifestaciji na Trgu M. D’Aze-glio, pozneje pa šel obiskat svojo ženo, ki leži v bolnišnici. Fašisti so čakali v temi, dokler so vsi stanovalci v hiši odšli na spanje, vstopili v kopalnico, ter zanetili ogenj s perilom in z nekaterimi celofanskimi in nylonskimi miiiniiiHiiiiiiiiiHiiiiitiMtfiiuimtiiHiiiiiiiuuniMmfiiiiimiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiifiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiininiiiiiiiiiiiuiiiifiiKiiiiiiii Zločinski nasilnež aretiran TURIN, 6. — V malem mestecu Orbassano so včeraj a-retirali nasilneža, ki je pred dnevi posilil in s kamenjem ubil 13-letno deklico Mariso Parcellana. Morilec je Antonio Francese iz Turina, star 30 let; oženjen je že 6 let in ima tudi enega sina. Vsi so govorili, da je pošten človek in delavec, da nima nobenih napak itd. Po aretaciji je sam povedal. kako je storil zločin. Najprej je bil v družbi s prijatelji in z njimi obiskal več gostiln. »Alkohol mi je udaril v glavo in na um mi je prišla nerazumljiva m.sel.* Izvabil je 13-letno Mariso, ki ga je dobro poznala in se ni branila. Toda ko je opazila, kaj nasilnež hoče, se je — kot sam pripoveduje — branila in nasilneža grizla ter grebla, klicala in kričala na pomoč ter mu grozila, da ga bo prijavila policiji. Ko je zločinec to slišal, je pobesnel in sklenil, da bo preprečil škandal. Najprej jo je hotel zadaviti z njenim šalom, ki ga je nosila na ramenih. Toda šal se je raztrgal. Tedaj je pograbil za kamenje in svojo žrtev z njim do smrti pokončal. Pozneje se je zvedelo, da je hotel pred leti posiliti dve mladi delavki med kopanjem v potoku, predmeti. Nato so zažgali še stojalo za dežnike, na zunanja vrata pa so napisali «Smrt Bulovu! Smrt partizanom! Kongres bomo imeli! Živel fašizem!« Policija je bila obveščena šele ob 3. uri zjutraj ko so stanovalci opazili dim in začutili smrad ter poklical: gasilce, ki so kmalu požar pogasili. Predstavniki pokrajinskega sveta odporniškega gibanja odbora ANPI, ANPPIA, predstavniki odporniških odlikovancev, zastopniki KPI, PSI in radikalov, so takoj odšli k prefektu in zahtevali ne samo kaznovanje odgovornih fašistov, temveč tudi, da sedeže fašistične MSI zapre. Na prvo zahtevo je prefekt pristal, o drugi pa ni hotel nič slišati. To pomeni, da se ni hotel poslužiti člena 2 zakona o javni varnosti, ki se tolikokrat izvaja, ko gre za delavske organizacije. Danes pa je policija zaslišala okrog deset oseb v zvezi s fašističnim zločinskim požiganjem Boldrinijevega stanovanja. Zvedelo se je da so vsi zanikali svoje sodelovanje pri požiganju. Preiskavo vodijo tudi orožniki, toda doslej brez rezultata. «»------- Smrtno nevarna otročja igra MILAN, 6. — Neki štiriletni deček je s svojim tovarišem med igranjem splezal na železna vrata ograje. Toda tečaji so nenadoma popustili in vrata so padla na oba otroka. Težko železje je prvega do smrti ranilo, drugemu pa samo zlomilo nogo. Tudi zdravniki v bolnišnici ga niso mogli oteti smrti. «Aida» v veronski Areni V Veroni pripravljajo za 21. t. m. predstavo Verdijeve opere »Aida« z Antonietto Stella v naslovni vlogi. Za triumfalno sceno so si izmislili letos nekaj novega: povorka vojščakov in sužnjev bo v vsej svoji impozantnosti korakata od najvišje točke v A reni pa do odra. Nate bodo uprizorili popularno opero »Cavallena Ku sticana«, za katero so pripeljali s Sicilije karakteristične pisane vozove Isti večer bo tudi predstava opere »Pagliacci«. za katero so preskrbeli vrtiljake ’z Kalabrije Četrta opera bo »Deklica z Zapada«. Za to predstavo so zgradili v naravni veličini gostilne in barako, gozd pa bo-do predstavljala prava drevesa. Zbor bo vodil Claudio Bertola, nastopalo bo več sto statistov pod vodstvom režiserjev Carla Maestrimja in Carla Piccinata. Orkester šteje 130 članov in vodita ga Gianandrea Ga-vazzeni in Oliviero De Fabritiis. Nastopal bo tudi balet, pod vodstvom Terese I.egnani. Človek in pes V 2enevi je Svetovna zdravstvena organizacija s pomočjo 250 specializiranih zavodov in okrog 100 držav raziskovala pasje bolezni, ki se lahko prenesejo na človeka in prišla do zaključka, da je pes najbolj okužljiva žival. Samo leta 1958 so v štirin državah ugotovili 60.009 primerov pasje stekline. V ZDA so stekli psi ugriznili 600.000 oseb samo v letu 1957. Druge živali, ki prenašajo steklino so še mačke, volkovi in šakali. Svetovna zdravstvena organizacija svetuje naslednje ukrepe: 1. Otrok, ki nima vsaj šest let se ne sme pn-bližatu psu. 2. Ne igrajte se s psom z žogo in ne dopustite, da bi vam sledil, ko se vozite s Jiolesom. 3. Nikar ne prebudite psa naglo. 4. Dopovejte otrokom, naj skrbijo za svojega psa, naj ga ne izkoriščajo in naj se z njim ne norčujejo. 5. Ne jemljite psu jedi in ne vmešavajte se v borbo med psi. 6. Ne približajte preveč svojega obraza gobcu psa. «Nel biti > ni plagiat Rimsko sodišče je danes zavrnilo tožbo glasbenika Antonia De Marca, ki je tožil Domenica Modugna, da je s svojo znamenito popevko »Blu, dipinto di blu« plagiral De Marcovo popevko «11 castello dei sogni« De Marco je trdil v svoji tožbi, da je note svoje popevke izgubil pred štirimi leti, ko jih je nosil v urad Društva avtorjev in založnikov, da bi jih tam deponiral. Pozneje je »opazil«, du je Modugno njegov motiv plagiral v svoji »Nel blu«. Sodišče je obe popevki primerjalo in strokovnjaki so ugotovili, da nimata nič skupnega. Modugno je bil o-proščen, tožitelj De Mar co pa je bil obsojen na plačilo sodnih stroškov v znesku 900.000 lir. Stroj ki bo mislil V Milanu bodo izde lali stroj, ki bo »simo liral človeške operacije dojemanja, predstavijo nja, kategoriziranja, m Ijenja in govorjenja* Načrt za stroj je pri pravilo 15 izumiteljev, k so po poklicu jezikoslnv. ci, psihologi, matematiki, inženirji in strokov njaki za jezikoslovje pri milanski univerz: Stroj bo izdelan let; 1962. Brez dvoma gr: za iznajdbo velikega do mena, ki jo bo finansi- ral Euratom. Euratom je sklenil z milansko univerzo tudi sporazum o vključitvi italijanščine in nemščine v načrt za mehanično prevajanje, ki ga univerza izvaja sedaj samo za ruščino in angleščino po naročilu a-meriške vlade. V polfinalu za evropski pokal v Parizu Jugoslavija - Francija 5:4 (1:2) Silno dramatična igra, v kateri so Francozi že vodili s 3:1 in potem 6 4;2 - Gole za Jugoslavijo so dali Galič, Zanetič, Knez in Jerkovič 2 V Marseillu: Sovjetska zveza-CSR 3:0 (1:0) Tudi uspešen PARIZ, 6. — Pred 40.000 gledalci se je včeraj odigrala ena izmed najbolj dramatičnih tekem, ki jih je kdaj odigrala jugoslovanska reprezentanca. Sicer je že tradicionalno, da to važne tekme med francosko in jugoslovansko reprezentanco vedno zelo napete. (Dovolj bi bilo spomniti se na tekmo 11. decembra 1049 v Firencah, ki se je v regularnem času končala neodločeno in je zmagoviti gol za Jugoslavijo padel šele v drugem podaljšku igre.) Za Francoze predstavlja jugoslovanska repre-, ------------------ zentanca že ves čas po vojni silno neprijetnega nasprotnika, ki jo vedno izloči iz nadaljnjega tekmovanja — tako se je po Firencah zgodilo še v tekmovanju za svetovno prvenstvo Jeta 1954 v Lausannu in leta 1958 v Westerosu na Švedskem. V tekmovanju za evropski pokal je Francija po zmagah nad Grčijo in Avstrijo naletela v polfinalu na Jugoslavijo, ki je prej odpravila Bolgarijo :ri nato Portugalsko. Francozi so imeli gotovo resen namen, da to pot ne dopustijo, da bi jim Jugoslovani ropet preprečili vstop v finale. In med današnjo tekmo na Stadionu v «Parc des Princes« Je že vse tako kazalo, da bodo Francozi končno uspeli, saj so bili dvakrat v vodstvu z dve-»na goloma razlike. In vendar , . . tradicija se je ponovila! Jugoslovani so prišli na igri-Iče v postavi: Soskič; Durko-Vič, Jusufi; Zanetič, Zebec, Pe-rušič; Knez, Jerkovič, Sekula-rac, Galič, Kostič. Treba je takoj reči, da v prvem polčasu napad ni zadovoljil, boljša pa je bila obramba, torej ravno nasprotno, kot se je pričakovalo. Zanetič je takoj začel l-vrati v velikem stilu, Zebec je bil tudi zelo dober in Perušie ofenziven. Od branilcev je bil Purkovič boljši od JuSufija. (Soškič spočetka ni bil najbolj zanesljiv. Igra je zavzela dramatičen potek že v 11. minuti, ko je Galič dosegel prvi gol za Ju* foslavijo, a je odlični Vincent e v isti minuti izenačil. Ven. dar se potem rezultat ni spremenil do 43. minute, ko so Francozi prešli v vodstvo. Drugi polčas se je pričel dokaj medlo. Niti na eni niti na drugi strani ni bilo videti prave igre in napake so delali na obeh straneh. Jugoslovanski napad ni bil povezan, in prav to se je od njega upalo in pričakovalo. Že v 7. minuti je Wisnievski dosegel tretji goj za domače in zdelo se je že, da je zmaga v rokah Francozov. Res da je bilo še daleč do konca tekme, toda Francozi so igrali mnogo bolj živo. medtem ko so bili Jugoslovani zmedeni. Toda že tri minute pozneje so Jugoslovani rezultat znižali na 2:3, Krilec Zanetič je dal gol s strelom z leve strani — kakor če bi streljal korner. To je da lo jugoslovanskim igralcem zopet novega poguma. Galič v 12. minuti nenadoma strelja, toda čez gol. Jugoslovani postajajo vse boljši, vendar premalo streljajo na gol. To je znatna napaka, kajti francoski vratar ni kdove kako zanesljiv in najbrž bi težko obranil strele, kakršne so sposobni dati Kostič, Galič in Jerkovič. ,V prvem polčasu je Kostič streljal z daljave kakih 36 m na gol in zade) steber: občinstvo mu je ploskalo.) Kljub boljši igri Jugoslovanov so vendar Francozi ves čas nevarni zaradi počasnih jugoslovanskih akcij. In v 17. minuti se pripeti dogodek, ki bi mogel zelo negativno vpii-vati na moralo jugoslovanskih igralcev. Belgijski sodnik Gran-din je namreč priznal gol za Francoze, na katerega niti Francozi sami niso računali. Francosko desno krilo je bilo v očitnem ofsajdu; stranski sodnik je mahal z zastavico v znak prekrška in francoski i-gralec, ki se je nahajal ob samem jugoslovanskem golu, se je ustavil. Ko pa je videl, da se sodnik za prekršek ne zmeni, je žogo potisnil v mrežo — sodnik je gol priznal. To je bila naravnost nerazumljiva napaka sicer dobrega sodnika in če je bil kdaj priznan kak nepravilen gol, potem se je to gotovo zgodilo danes na tekmi med Francijo in Jugoslavijo. Kmalu zatem sodnik zopet ni videl prekrška na Ko-stiču. .............................................. Iz koprskega okraja Republiško prvenstvo jadrnic Snipe V Izoli so zaključili letošnje prvenstvo DR Slovenije v jadranju za jadrnice klase Snipe. Pomerilo se je 11 jadrnic Iz Kopra, Izole, Pirana in iz Ljubljane, dve pa so pozneje diskvalificirali zaradi nepravilne verifikacije. V prvi regati je nepričakovano zmagal Cok (Koper), v drugi, tretji in četrti regati pa je bil prepričljivo prvi Cerkvenik (Koper). Toda ker so Cerkvenika v prvi regati diskvalificirali, je praktično izpadel iz boja za prvo mesto. Najbolj zanimiva je bila peta fregata, v kateri sta se borila za prvo mesto Majerič (Izola) jn Venturini (Koper). Zaradi diskvalifikacije Cervenka st* namreč omenjena tekmovalca vodila v generalnem plasmaju z enakim številom točk. Toda v zadnji regati je Majerič z odlično vožnjo osvojil iprvo mesto ter si tako zasluženo priboril naziv republiškega prvaka. Končni vrstni red: 1. «Moj-ca», Majerič, Burja Izola; 2. «Galeb», Venturini, Jadro Koper; 3. «Delfir>», Cerkvenik, Jadro Koper; 4. «Crt», Cok, Jadro Koper; 5. «Ciči», Korošec, Jadro Koper; 6. »Slavica«, Škabar, Jadro Koper; 7. »Samo«, Drezier, Pirat Piran; 8. «Minka», Zgonik, Burja Izola; 9. «Tonica», Zaplotnik, LBD Jjubljana. Majerič, Venturini in Cerkvenik bodo zastopali Slovenijo na državnem prvenstvu jadrnic Snipe ki bo od 25. julija do 1. avgusta v Kopru. Favorit je državni prvak Grego z Reke. Izola-Tomos 5:0 Okrog 600 gledalcev si je v ponedeljek ogledalo kvalifikacijsko tekmo za jugoslovanski pokal med starima rivaloma. Čeprav je igral Tomos na lastnem, igrišču in pred mnogimi navijači, je moral v;seko poražen zapustiti igrišče. Domačini so igrali dobro le prvih deset minut, nato pa so gostje prevzeli pobudo in jo obdržali do konca. Izola je po dolgem času odlično zaigra-la. Igralci so startali na prvo žogo, se izogibali nepotrebnim driblingom in pogosto streljali na nasprotnikova vrata. Zlasti lep je bil tretji gol, ki ga je dosegel Jerkovič. Le-ta je ostro streljal z razdalje 30 me trov v zgornji desni kot vrat. Tri gole je zabil odlično razpoloženi Kostič, enkrat pa je bil uspešen Tomaš. V izolskem moštvu je bil najboljši Radovič, ki dva meseca 111 nastopal zaradi poškodbe. V domačem moštvu sta se nekoliko trudila le Gombač in Pogačnik, medtem ko so drugi igrali neprizadevno in nepovezano, Kljub vsemu pa igrajo Jugoslovani sedaj mnogo bolje od Francozov. Nudi se jim lepa priložnost, ko streljajo korner. Vratar žogo odbije, toda tako, da jo eden od Jugoslovanov z glavo porine zopet proti golu; toda žoga leti čez gol. Svoje terenske premoči Jugoslovani ne znajo izkoristiti. Kazenski strel zaradi prekrška nad Sekularcem se konča v rokah francoskega vratarja. In medtem ko Jugoslovani sploh ne streljajo na gol, leti v 25. minuti nevarna zoga čez jugoslovanski gol. Toda igra se pričenja spreminjati in Jugoslovani začnejo jurišati na nasprotni gol, Zebec, ki igra danes svojo 62. tekmo v državni reprezentanci, strelja na gol, a žoga gre v aut. V 29. minuti pa je za jugoslovanske barve uspešen Knez. ki zmanjša rezultat na 3:4. Takoj za tem se zopet nudi lepa priložnost, a žoga gre spet čez gol. In dasi bi lahko jugoslovanski igralci več streljali, pride v 32. minuti vendar do izenačenja 4:4; gol .e dal Jerkovič in isti igralec je dve minuti pozneje zopet uspe. šen — 5:4 za Jugoslavijo! Igra se ponovno silno razvname. Francozi prehajajo v protinapade, toda tudi Jugoslovani ne popustijo, zavedajoč se, da tekme še ni konec in da se rezultat še lahko spremeni. V tem času so Jugoslovani na mestu tako v obrambi kakor v napadu. Napadi sedaj na francoski sedaj na jugoslovanski gol se menjavajo z veliko brzino in tudi vratarja morata posredovati. Sele v zadnjih minutah Skušajo jugoslovanski igralci nekoliko zavlačevati, dokler končno sodnik res ne odžvižga konca tekme, v kateri so Jugoslovani dosegli eno najlepših zmag. Po vojni je sicer Jugoslavija Francijo štirikrat premagala (Francija je zmagala enkrat, 3 tekme pa so bile neodločene), toda na stadionu v «Parc des Princes« je danes Jugoslavija prvič zmagala. To je torej peta jugoslovanska zmaga nad Francijo; razmerje golov 19:14. MARSEILLE, 6. — Tu sta v polfinalu za evropski pokal igrali nogometni reprezentanci SZ in CSR. CSR je v prejšnjih tekmah premagala Irsko, Dansko in Romunijo, medtem ko si je SZ razmeroma lahko priborila vstop v polfinale samo s tem, da je izločila Madžarsko, medtem ko proti Španiji zaradi posega španskih političnih oblasti sploh ni igrala. Danes je zmagala nad CSR s 3:0 (1:0) in bo v nedeljo igrala v Parizu na stadionu v «Parc des Princes« z Jugoslavijo v finalni tekmi. V MarseiL lu pa bosta v tekmi za tretje mesto nastopili Francija in Ce. škoslovaška. «»------- Šahovski dvoboj SZ-Zah. Nemčija MOSKVA, 6. — Od 26. avgusta do 5. septembra bo v Hamburgu šahovski dvoboj med SZ in Zahodno Nemčijo na osmih deskah po shevenin-skem sistemu. V sovjetski ekipi bodo Talj, Keres, Petros-jan itd. - , - ■ - M «Crvena zvezda* v Palermu PALERMO, 6. — Osmi košarkarski ženski turnir za pokal «Dežele Sicilije« bo v Palermu v dneh od 5. do 7. avgusta v večernih urah. Tur-njrja se bodo udeležile ekipe «Crvena zvezda« iz Beograda, «Fovarosi» iz Budimpešte, «Wa-well» iz Krakova in »Standa« iz Milana. Turnir bo enojen. «»---------------- Sbordone in Pajella pojdeta v Moskvo RIM, 6. — Skakalca v vodo Sbordone in Pajella sta bila povabljena na tekmovanje v Moskvo v dneh 24. in 25. julija. Nastopili bodo tudi švedski, nemški in ruski skakalci. Italijanska skakalca, ki bosta skakala z 10-metrskega stolpa, sta že dobila od plavalne zveze dovoljenje za potovanje v Moskvo. Thomas bo počival tri tedne BOSTON, 6. — John Thomas, 19-letni svetovni rekorder v skoku v višino, je izjavil, da bo tri tedne počival, da si popravi nategnjenje mišic, ki ga je dobil, ko je hotel preskočiti 2,24 m, potem ko je že postavil nov svetovni rekord z 2,228 m. TENIS Gostovanje športnikov Bora v Novi Gorici Dobra igra odbojkarjev in poraz zenske vrste V namiznem tenisu so s tesnim rezultatom zmagali domačini DUBLIN, 6. — Pietrangeli je bil poražen v četrtfinalu na irskem teniškem prvenstvu v Dublinu. Premagal ga je Avstralec Martin Mulligan z 9:7 in 6:4. V včerajšnji etapi se je med italijanskimi dirkači odlikoval « Pambianco, Jci je prispel drugi na cilj •liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiininniiiiiniiniiiiiiiiiiiiMiiniiiiMii '411111 Druga gorska etapa Pau-Lnchon (161 km) Tudi v povratnem srečanju, ki je bilo v nedeljo v Novi Gorici, so bili Goričani uspešni. Spet so premagali Borove igralce z istim rezultatom in tako potrdili svojo skupno premoč. Zmagali so v ženski odbojki, rudili mnogo močnejši odpor v moški odbojki; uspešno za zaključili tudi namiznoteniško srečanje, čeprav je bila to pot igra mnogo bolj uravnovešena. Prvi so nastopili moški v odbojki. Domačini, ki so okrepili svoje moštvo, so takoj pokazali, da se ne bodo zlepa vdali. 2e v začetku so prešli v napad in dobili precej točk prednosti. Igra tržaškega moštva je bila dokaj slaba in posebno podajači nezanesljivi, zaradi tega so se morali tol-kači mučiti, da bi uspeli v svojem poslu. Goričani so bili že skorajšnji zmagovalci, vodili so s 13:8, ko so se Tržačani le zboljšali in proti pričakovanju vseh zmagali. Ta nepričakovan delni uspeh je vlil poguma in elana, do- iiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiifiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiitiutiiiiulimmHiiiHiiHimiiimtimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Gimmi veliki junak etape Nencini pridobil nasproti Rivieru MOTOCIKLIZEM BARCELONA, 6. — Med treningom za 24-urno mot*cikli-stično dirko v Montjuichu se je italijanski dirkač Fellavena poškodoval. Čeprav njegovo stanje sedaj ne povzroča skrbi, obstaja vendar bojazen, da je Fellavena dobil tudi pretres možganov. NOGOMET MILAN. 6. — Včeraj se je sestal upravni svet Milana, ki je pretresal obračun ter proračun. Pri tem se je govorilo tudi o novem trenerju moštva. Načelno so se voditelji kluba ustavili ob imenu Paola Tede-schinija, ki pa je trenutno funkcionar Italijanske nogomet, ne zveze. Gimmi je voziI sam čez vse IrI vrhove ■ Tourmalet, Aspin in Peyresourde ■ ter tudi prispe! sam na cilj z ISO” prednosti pred Italijanom Pambiancom Vrstni red na cilju XI. etape Pau-Luchon (161 km) 1. GIMMI (Sv.-Luks.) 5 ur 4*10” (z odbitkom 5.0310 ”). 2. Pambianco (It.) 5.06’01” (z odbitkom 5.05*31”), 3. Del-berghe (Fr.) 5.06’36”, 4. Nencini (It.) 5.06*37”, 5. Van Den Borgh (Hol.) 5.07”23”, 6. Batti-stini (It.) 5.07’43”, 7. Junker-mann (Nem.), 8. Adriaenssens (Belg.), 9. Rohrbach (CM), 10. Planckaert (Belg.), 11. Angla-de (Fr.), 12. Mastrotto (Fr.), 13. Riviere (Fr.) vsi s časom Battistinaja, 14. Massignan (It.) S.07’58’’, 15. Manzaneque (Sp ) 5.08’0r, 16. Geldermans (Hol.) 5.08’38”, 17. Robinson (Nemč.) 5.08’49”, 18. Mahe (Fr.) i.č., 19. Privat (Fr.) 5.0919”, 20. Simpson (VB) 5.10T2”, 21. Ota-io (Sp.) 5.10*51”, 22. Vermeulin (PN) i.č., 23. Baldini (It.) i.c„ 41. Sabbadin 5.13T8”, 42. Ca-sati i.č., 58. Ferlenghi 5.18*48", 64. Defilippis i.č., 75. Falaschi 5.20*13”, 76. Bruni i.č., 83. Baf-fi 5.26*12”, 88. Fabbri i.č., 97. Brandolini 5.27*53". Splošna lestvica 1. NENCINI (Italija) 57.23*40” 2. Riviere (Fr.) zaost. 1*38” 3. Adriaenssens (Belg.) 2*25” 4. Planckaert (Belg.) 8*14*' 5. Junkermann (Nem.) 6. Battfsth)i”(It.) * * 7. Pambianco (It.) 8. Rohrbach (CM) 9. Anglade (Fr.) 10. Mahe (Fr.) V25” 8*3;” 10*44” 11*16” 12*29’’ 14'23” 15*07’’ 15*36” 1706” 17'36” 18*32” 19*22" 19*26” 20T7” 11. Mastrotto (Fr.) 12. Geldermans (Hol.) 13. Graczyk (Fr.) 14. Massignan (It.) 15. Simpson (VB) 16. Darrigade (Fr.) 17. Baldini (It.) 18. Gimmi (Sv.-Luks.) 19. Van Den Borgh (Hol.) 22*45 20. Manzaneque (Sp.) 25*09’’ 39. Defilippis 37*05’’ 42. Sabbadin 38*56” 46. Falaschi 43 04” 64. Casati 54*58” 86. Baffi 1.07*41” 90. Bruni 1.10*37’’ 93. Ferlenghi 1.07*06” 98. Fabbri 1.14*35” 99. Brandolini 1.25*37” LUCHON, 6. — Današnja druga gorska etapa, najtežja v celotnem Tour de France, v bistvu ni nič spremenila, dasi je bila dovolj zanimiva. Ne toliko zaradi tega. ker bi se mogoče položaj kaj bolj razčistil na vrhu lestvice, temveč zaradi Švicarja Gim-mija, ki se je pojavil kot meteor in ves čas blestel na nebu današnje etape. Gotovo ni malenkost niti za kakega dirkača velikega slovesa voziti sam čez tri vrhove te etape ter končno prispeti tudi sam na cilj. Včeraj si pač nihče ni mogel misliti, da se bo našel dirkač, o katerem doslej ni bilo mnogo slišati, ter prevzel prvo besedo v etapi, ki bi morala biti rezervirana za velike «plezalce». Ali bo Gimmi res ostal samo meteor, ki se kratkotrajno pojavi in potem spet za vedno izgine, ali pa bomo o njem še večkrat pisali? Danes mu je treba vsekakor priznati, da je bil veliki junak etape. Nekje pri 80. km — torej 6 km pred vrhom visokega Tourmaleta — je Gimmi pobegnil. Za njim sta se še spustila Battistini in Karmany, toda Švicar veča razdaljo med seboj in zasledovalci in vozi čez Tourmalet 1*30” pred Italijanom. Skupina, v kateri sta Nencini in Pambianco ter Riviere, Adriaenssens, in drugi ima 2*05” zaostanka. V Vožnji navzdol Je večkrat megla. Večja skupina dohiti Battistimja, nikakor pa ne Gimmija, ki ima pri 102. km 2”50” prednosti in začne pogumno voziti na drugi vrh — Aspin. Tu je že 4’ pred skupino, v kateri so Nencini, Riviere, Battistini. Pambianco, Massignan, Baldini in drugi. Onstran vrha se odtrgata Pambianco in Mahe, ki ju pa spet kmalu dohitijo. Proti vrhu tretjega hriba — Pey-resourda — se Pambianco z nekaterimi zopet odtrga, toda Gimmi je na vrhu še vedno 2*40'' pred Pambiancom, 3*10” pred Delberghom in 3*30” pred Nencinijem. V razmeroma kratkem spustu do cilja v Luchonu nihče ne more več Gimmija dohiteti, dasi se mu Pambianco precej približa. Nencini, ki je sicer prispel na cilj četrti, je znatno povečal razdaljo med seboj in svojim nevarnim tekmecem Rivierom. Seveda pa lahko počutil varen. # # # RIM, 6. — Jutri, četrtek 7. julija, bo RAI-TV po zaključku televizijskega dnevnika ob 10,30, prenašala kratek dokumentarni film za propagando olimpiade, posvečen Federicu Dennerleinu. evropskemu prvaku na 200 m prsno v delfinovem slogu. čim so domačini znatno popustili. V drugem nizu so Tržačani že vodili 9:1, ko so se Partizanovi igralci le spet izkazali in skoraj dohiteli nasprotnike 9:8. Borovci se niso dali ukaniti in so zmagali, čs-prav s tesnim rezultatom 15: 12. V tem drugem delu in tako tudi v tretjem je bil nivo igre nižji nego v začetnem, vendar so tu pa tam posamezni igralci ali pa celo moštvo pokazali nekaj zanimivih akcij. Tako na primer je v tretjem nizu Pavlica s prekrasnim udarcem z levico namesto z desnico popolnoma onesposobil nasprotnikov zid in obrambo, tako lov. Fiorentina je dala zanj 60 milijonov. Kupujejo in zamenjujejo a.i pa jemljejo naposodo sedaj tudi drugi klubi Pri tem »e navajajo visoke milijonske številke. (Fiorentina je za Lojacona postavila zahtevo 160 milijonov, toda z zamenjavo se v'o stvar bistveno spremenila. Pač pa je Lauro, gospodar Napoli-ja, dal Fiorentini 90 milijonov za Grattona). V-ako moštvo e hoče čimbolj okrepiti, kar .e zvezano z nemalimi izdatki, istočasno pa hoče napraviti tudi kako dobro kupčijo — prav zato, da pokrije izdatke Tako bo marsikateri igralec v prihodnjem prvenstvu spremenil dres. V novem okolju bodo lahko njegove sposobnosti prišle še bolj do izraza, lahko pa se zgodi tudi nasprotno: da se v novi sredini ne bo znašel ir. n-iegova »vrednost« se bo zmanjšala. Kupčije delajo seveda tudi moštva lige B. Tako je Sim-menthal Monza odstopila Mes-sini v solastništvo vratarja, eno zvezo in srednjega napadalca (Breviglieri, Frachini, Carmina-ti), od sicilskega kluba pa si je zagotovila vratarja, enega krilca in srednjega napadalca (Colombo. Melonari. Regalia). Monza ima namreč za prihodnjo sezono odločen namen prerinili se v ligo A, pa si je v ta namen pridobila tudi novega trenerja in še nekaj drugih igralcev, tako branilca Rama. sanija. ki je v moštvu olimpijcev, ter zvezo Pistacchija; oba-dva sta bila doslej pri Reg-giani. Medtem ko se italijanski klubi zaradi prepovedi, po kateri ne morejo več najemati tujih igralcev, obračajo pogosto v Latinsko Ameriko, kjer najdejo »oriunde«, si pa slavni Real Madrid izbira nove igralce, kjer se mu zdi. In tako je to špansko moštvo, ki ga tudi ne moti, če so v njegovem napadu igralci jz raznih dežel, nabavilo srednjega napadalca švedske reprezentance Agneja Simonssona. S 3C milijoni lir ga ho pogodbeno vezalo nase za dve leti. Zanimivo je, da je imel Simonssop že dogovor, da pride k Udinese. Furlansko moštvo pa ga ni moglo več ..a-držati, ker je tudi za letos potrjena prepoved o najemanju tujih igralcev. obrambi so odlično zaigrali. Njihovi napadi so bili zelo nevarni, a še bolj so se izkazali v obrambi, kjer so se podili za vsako žogo. V tržaškem moštvu nismo videli tiste homogenosti, ki smo je vajeni. Njihova zmaga ie zmaga posameznikov in ne cele ekipe. Zgrešili so veliko ser-visov, le tu pa tam so se kolektivno izkazali in tedaj so res dobro zagrali. Najboljša sta bila Jurkič in Pavlica; šele i b koncu pa sta izboljšala svojo igro tudi Drašič in Posega. O ženskem srečanju neradi govorimo. Domačinke so si zagotovile zmago prav na lahko, čeprav so igrale mnogo slabše nego v Trstu. Med njimi so ;e izkazale Ferlugova s svojimi odličnimi in močnimi servisi, Ferjančičeva v napadu in Birsa, ki je bila sploh najboljša na igrišču. Želimo, da bi Borove predstavnice čimprej pozabile na *a svoj tako medel nastop. Od vseh se je rešila le Pavletiče-va. čeprav tudi njeni napori niso moglj dati nobenega sadu. V namiznem tenisu so Tržačani začeli odlično. Merlak in Kovačič sta zagotovila Borovim barvam prvi dve točki, a Goričani so odločno odgovorili 'n zabeležili kar tri zaporedne zmage. Merlak je spet izenačil stanje, vendar sta Jug in Pihler zagotovila svoji ekipi zmago. Med tem srečanjem smo videli nekaj zelo zanimivih ;n borbenih tekem. Tako na primer tisto med Kovačičem :n Lužnikom; med Merlakom in Jugom in še med tem in Kovačičem. Najbolj uspešen je bil Merlak, ki je premagal vse tri nasprotnike. Sledita mu Jug :n Pihler z dvema zmagama, Luz. nik, ki je bil v Trstu nepremagan, se je to pot moral zadovoljiti z enim samim uspehom in prav tako Kovačič. Skupinsko so bili Goričani še enkrat uspešni in čeprav jc bij marsikdaj rezultat dvoboja na nitki, je ta uspeh upravičen. Rezultati in postave: Odbojka — moški Bor-Partizan 3-2 (15-13, 15-12, 13-15 13-15, 15-10). Bor: Jurkič, Pavlica, Šuster, šič. Drasič, Cesar, Posega, Ju-rinčič, Dougan. Partizan: Černigoj, Jug, Bo-škin, Podobnik, Persolja, Arčon, Pihler. Odbojka — ženske Partizan-Bor 3-0 (15-11, 15-10, 15-9). Partizan: Mozetič, Ferjančič, Ferluga, Birsa, Skarabot, Špacapan. Bor: Hmeljak A„ Hmeljak P., Sirca, Pavletič, Bandi, Mi-jot, Zavadlal, Batista. Namizni tenis Partizan-Bor 5-4. Merlak-Pihler 2-1 (21-15, 14. 21, 21-12), Kovačič-Luznik 2-0 (24-22, 21-17), Merlak - Lužnik 2-0 (21-14, 21-15), Sosič-Jug 0-2 (14-21, 17-21), Kovačič - Pihler C-2 (19-21, 16-21). Sosič-Luznik 0-2 (10-21, 12. 21), Merlak-Jug 2-1 (21-10, 17- 21, 21-12), Kovačič-Jug 1-2 (10. 22, 21-17, 15-21), Sosič-Pihler 0-2 (19-21, 15-21). «»-------- Totocalcio RIM, 6. — Vodstvo Totocal-cia sporoča, da tekma Dukla Praga-VViener Šport Klub, Vi je vključena v obrazec totocal-cia št. 45 za nedeljo 10. julija, ni veljavna, ker jo bodo odigrali v nedeljo dopoldne. Upoštevala se bo zato prva rezervna tekma Beograd - Banik O-strava. MATEVŽ HACE \ g| KOMISARJEVI ZAPISKI » Prva knjiga 1 JU Ji •Preklemanska baba, ne bom te vzel...’ c GOOGOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Odslej, kadarkoli so se srečali šercerjevci s tomšičevci, vedno so jih podražili zaradi bacača. Sivar se je zgodila takole- Tomšičevci so v Suhi krajini razbili več fašističnih bataljonov ter jim z mitraljezi in puškami zaplenili tudi prvi težki bacač, prvi v Sloveniji. Občudovali smo jih, ali v boibah na Notranjskem so Italijani napadli nezavarovano komoro in poceni debili bacač. Tomšičevcem je bilo hudo za bacacem, klel. so komandanta, ki so ga krivili zaradi izgube, kleli so pa tudi vsakega, ki jih je dražil z bacačem. Ko sem hodil po bataljonih, sem naletel v prvem bataljonu na čudne razmere. Bataljonski čevljar Nace, srednje velik partizan, temnih in dolgih las, je sedel pod bukvijo in šival čevlje. Jezno je vlačil dreto in vreščal: »Preklemanska baba, ne bom te oženil, da veš. če bi te, bi te s knertro.« »Le daj hudirja babjega!« so ga ščuvali bosi partizani, povečini novinci, si pomežikovali in se dregali. «Ta ženska mi ni po volji. Zmerja me, Naceta, starega partizana in čevljarskega mojstra.« Dvajset korakov proč je bila kuhinja in šest kotlov Je bilo postavljenih na kamnitih podstavkih. Kuharji in kuha- rice so mešali ječmenov močnik Okrog velikega kotla na desni strani se je vrtela močna, široka kuharica z lepimi očmi in čednega, okroglega obraza ter gostih črnih las, ki so bili lepo spleteni v goste kite. Ime ji je bilo Marjanca. Počasi se je obračala okrog kotla, mešala močnik, se obrnila k Nacetu in vzkliknila; »Kar sitnari, če te ni sram. Prav vsi se [ ti *nejejo, sitnei sitrrl. če ti nisem po volfi, pa bodiva vsak ob svojem!» Nace je vstal, stopil je do kotlov in mahal; »Nočem te več, druge imaš. Boljšo bom dobil, boš videla!« Partizani so ju ščuvali, Nace pa se je jezil in odšel k čevljem in k šivanju. Marjanca je pa kuhala in zrla v veliki kotel. čevljar Nace in Marjanca sta bila vsak okrog tridesetih, bila sta iz istega kraja in rada sta se imela. Ali Nace ni smel videti, da bi se Marjanca s kom razgovarjala, najbolj nesrečen pa je bil, ker je spala pri partizankah. »Kaj se ne bi jezil,« mi je tožil, ko sem ga tolažil. »Tako rada sva se imela, tako ponižna je bila, sedaj se pa zadira.« Sklonil se je in mi zašepetal: »Saj imam Marjanco rad, ali bojim se zanjo. Vse vrste novinci pridejo v brigado in vsak jo rad pogleda, tako zijalasti so vsi.« Partizani so vedeli, da je Marjanca pametna, samo Nace je bil ljubosumen. Prepirala sta se in zopet pobotala. Od S. do 7. maja Je bila Tomšičeva brigada na sektorju Podturn—Stare žage. Neki večer se je zbral ves štab, bilo je v neki hiši. Poročali smo o delu; nekatera poročila so bila dolga in drobnjakarska. Boris Kraigher je govoril o vlogi brigade v borbi, o političnem delu v brigadi in na terenu. S. maj. Pozno čez polnoč smo odšli po cesti proti Podturnu. Bila je svetla noč in murni so čričričali. še ponoči smo se pre-vrgli na sektor Ajdovec—Brezova reber. DVA MRTVECA Maj. Sovražnik se Je počasi umikal. Streljanje se je oddaljevalo. Sonce, tisto pomladno sonce, ki človeka tako ogreje, se je nagnilo za dolenjske hribe. Postal sem s svojim kurirjem ob umirajočem partizanu. Ležal je pod široko in komaj ozelenelo bukvijo. Kraj njega je sedela bolničarka Metka in ga nepremično gledala. »Je težko z njim?« sem "prašal Metko. «še malo in šel bo, zelo težko umira,« mi je šepnila in pospravila obveze v torbo. Zagledal sem se v umirajočega. Bil je okrogel in bledikast, počasi je odpiral in zapiral trepalnice. Strel je dobil v pljuča, ves zgornji del života je imel v obvezah, tu in tam se je kazala kri. Lasje nad očmi so bili zlepljeni s krvjo. Star je bil okrog trideset let. Govoril je pre trgano, hropeče in s težavo: »Oh, ženička moja, otroci, kje ste ostali? Kdo bo zoral njivo, skrbel za drva, oh? Zakaj je moralo mene zadeti. Oh, ženička moja, tako rada sva se imela.« Zazrl se je v tanko hojo in zahropel: «Ta vojska je hudičeva Ah, ženička moja, kako boš živela, ko ne bo mene?« Solze, bile so debele, so mu vrele iz oči in se spuščale po bledem in okroglem obrazu. Usta so dobivala trpeč izraz. Pogladil sem ga po laseh, skušal sem ga tolažiti. Nezaupno me je pogledal, nič mi ni verjel. «Oh, ženička, kako sva se razumela! To ji recite, njo edino sem rad imel in otročke in njo edino.« Metka mu je s sivim robcem brisala solze, sonce se je nižalo niže in niže za bloške hribe. V drenovem grmu so skakljali in cvrkutali ptiči, kosi, senice, na nebu se je vlekel dolg siv oblak in hitel nekam proti Mokrcu. Umirajoči je neslišno in hropeče povedal posamično besede, ki jih pa nisem več razumel. Metka ga je kar naprej gladila po laseh. Noge so mu živčno drgetale. Potem je še enkrat odprl oči na široko, se stresel in izdihnil. Prav takrat je švignila nizko nad nami lastovka. Po strmini so prihiteli nosači, položili umrlega na nosila in ga odnesli po rebri. Smrt neznanega partizana me je ganila. Mislil sem si: tudi ti boš nekoč kje vzdihoval, morda celo osamljen. S kurirjem sva odšla, meni pa so prišle solze. Na strmini sva obstala. Pri grmovju, na ozki in podolgasti senožeti je stalo pet borcev; vsi so nekaj gledali in zaslišala sva vzklike: »Ta ne bo več živel.« Na tleh se je premetaval v bolečinah težko ranjeni belogardist, iz nog in trebuha mu je curkoma tekla kri. »Obvežite ga, kaj samo zijate!« «Hm, takega smo dobili tukaj; kaj bi ga obvezovali, sai bo tako in tako umrl...» Izvlekel sem zasilne ovoje in zavpil: »Da mi ga takoj ob- vežete!« Trije so odšli po lazu z zavojem munioije, dva pa sta začela z obvezovanjem, kurir je pomagal. Belogardist je jokal kot otrok. «Ne tako, bolj počasi. Oh, moji otroci! Oh, Tonček, Francka, Julček! Oh, oh, doma bi ostal, pa ne bi bilo tega!« je vzdihoval. «Ustrelite me, ustrelite! Ne bom ozdravel...« »Ne, krščenduš,« je zagodrnjal kurir, »z ranjenci si pa že ne bom mazal rok! če ti je namenjeno, boš živel, če ne. boš umrl.« Ranjeni je bil kljub strašnim ranam še pri zavesti. Bil je zelo velik, močan, gosti črni lasje so mu pokrivali polovico čednega, zagorelega obraza. «Pa me vi ustrelite, komisar ste!« Je vzkliknil. «Kar ustrelite me!« »Od kod pa si?« sem ga vprašal. «Oh, iz Rovt sem doma, kmet sem; pa živino imam doma, pa vrt, tako lep vrt. Kdo bo delal na kmetiji? Kdo bo skrbel za živino, za otroke?« »Pa ženo imaš?« »Tudi ženo, ampak kmetija. Tako rad sem delal. Tako lepo zemljo imam. Pa ta vojska, pa te rane, uh. Doma bi ostal, pa bi živel in delal. No, no, reoite mi, zakaj je vojska zakaj se streljamo?« Neprenehoma so mu tekle solze po desnem licu. «če boste šli kdaj v Rovte, pozdravite otroke, ženo, očeta, teto.« Umolknil je, samo vzdihoval je še. Sonce je posvetilo z zadnjimi žarki. »Petintrideset let imam, pa bom umrl. Pa tako lep grunt imam, tako rad sem delal. Nisem se brigal za politiko, sedaj bom pa segnil, v gozdu, kot žival. Vsaj na pokopališče me pokopljite!« Pojemal je in krčevito lovil sapo v odprta usta. «Tudi jaz sem kmet,« ga je zavračal kurir »Saj, kmetovali bi, ali daj, če moreš, če je vojska! p, zmotil si se. k nam bi prišel, pa te morda ne bi zadelo.« (Nadaljevanje sledi)