350
Politični pregled.
Imenovanje Linharda deželnim šolskim nadzornikom na Stajarskem zmatrajo nekateri za kompenzacijo, ki se je dala Nemcem, da ne bodo nasprotovali slovenski gimnaziji v Celji. Nam se to ne zdi verojetno. To imenovanje najbrž s celjsko gimnazijo ni v najmanjši zvezi. Pod sedanjo vlado je že imenovanih vec odločnih nemških strankarjev in vendar ne bode nikdo trdil, da so to komu kaka kompenzacija. To je čisto naravno. Sedanja vlada je v prvi vrsti nemškoliberalna in to se mora pokazati tudi pri imenovanjih. Tudi Linhard toraj ni zadnji, pripravljeni bodimo na to, da še več tacih slučajev doživimo. Graška tetka je tudi jako zadovoljna s tem imenovanjem, kar najbolje označuje to imenovanje. S čimer je graška „Tagespost" zadovoljna, nam Slovencem gotovo ni v korist. Pomenljivo je pa, da nemškonarodni listi s tem imenovanjem niso tako zadovoljni. Po njih mnenji ni to za Nemce nobena pridobitev, ko pa bivši nadzornik na Stajarskem, dr. Jarz, ki je naklonjen Slovanom in klerikalcem, pojde na Moravsko, kjer so narodne razmere še težavneje nego na Stajarskem. Sploh pa nemškonarodni listi naglašajo, da nemška levica ni nicesa pripomogla, da je imenovan Linhard šolskim nadzornikom. Popolnoma po krivici si v tem oziru prisvoja neke zasluge. Seveda nemškim nacijonalcem je na tem, da liberalci ne izkoristijo v svoj prid tega imenovanja.
Šleško vprašanje. — Poljskim poslancem ni nič kaj po volji, da jih kdo spominja na Slezijo. Tuii nekateri poljski listi so pripravljeni Šleske Poljake žrtovati za koalicijo. Vsi poljski listi pa vendar niso teh mislij in posebno nujno opozarjajo poslance, da se potegnejo za poljsko gimaazijo v Te-šenu Ti časopisi mislijo, da je baš sedaj pravi čas, da se potegnejo za to šolo, ker so z nemškimi liberalci v prijateljstvu. Če so liberalci zares prijatelji Poljakov, jim pač te gimnazije ne bodo odrekli. Nemci tudi ne bodo nič oškodovani, ker obdrže vse sedanje svoje šole. Liberalcem pa te zihteve poljskih listov niso po volji, ker že iz strahu pred nemškimi nacijonalci ne marajo teh Šol  dovoliti.
Grof Tasilo Festetisc. — Maiiarski opozicijski listi poročajo, da misli vlada predlagati, da se grofu Tasilu Feste-tiscu podeli knežji naslov, ker pri drugem glasovanji ni glasoval proti civilnemu zakonu. Nam se pač zdi, da je stvar izmišljena. Tudi biseWekerles takim predlogom le osmešil. Za take zasluge se pač še ne boio dajali koežji naslovi. Da se višji piemski naslovi ne dele kar tako, ve dobro tudi ogerski ministerski predsednik, ko je predlagal, da se imenuje toliko grofov in baronov, da bode vlada imela večino v gospodski zbornici.
Minister notranjih stvarij na Ogerskem Hieronymi misli baje v kratkem odstopiti. Wekerle se že pogaja z nekim drugim mlajšim parlamentarcem, da bi prevzel ta portfel. To pa še ni dogaano, ali Hieionymi popolnoma odstopi, ali pa prevzame kak drug portlelj. Pa še kako drugo spremembo v ogerskem ministerstvu je v kratkem pričakovati.
Ogerski ministerski predsednik tožnik. — Ministerski predsednik Wekerle toži neki v Raabu izhajajoči list „Dunantuii Hiriap", ki ga je bil obdolžil, da je grofa Ester-hazvja skušal s tem pripraviti, da ne bi glasoval proti civilnemu zakonu, da se bode sicer neka pravda za 600.000 gid. odločila proti njemu. List je bil pa menda vso stvar izmislil tedaj, ko je bil najhujši boj in na obeh straneh niso bili izbirčni v sredstvih.
Knez primas. — Nekateri ogerski katoliški listi hudo napadajo ostrogonskega nadškofa knez primasa Vaszarya, očitajoč mu, da proti vladi ne brani dovolj interesov katoliške cerkve. Pričakovali so, da bode knez primas storil vse mogoče korake, da se še civilni zakon prepreči, ali nadškof pa ne mara vladi delati prevelikih sitnostij, ker bi najbrž vse nič ne pomagalo in bi morda le trpeli še cerkveni interesi. Sicer se pa govori, da je primas precej pretiranega madjarskega mišljenja in bi mu ne bilo ljubo, ko bi te po političnih borbah nemadjarske narodnosti dobile večjo veljavo in zatorej želi miru z vlado.
Bolgarija.     —    Cankov, vodja   emigrantov bolgarskih, oziroma   bolgarske,   Rusiji   prijazne   stranke   prizadeva   si   še vedno priti zopet na Bolgarsko. Toda vlada bolgarska mu vsled bližajočih   se volitev v sobranje  nikakor ne mara dovoliti povrata v domovino,   ker želi,   da   se volitve   svobodne vrše  in ker se boji, da bi sicer ne dobila za sobranje potrebne večine. Sedaj se  mudi Cankov v Belemgradu,   toda tudi   na Srbskem mu je srbska vlada le pod tem pogojem dovolila bivanje, ako ne bode uganjal nikakih agitacij in ne bo   storil ničesar,   kar bi bilo miru in sedanjemu redu  na Bolgarskem nevarno.     — Ministerski predsednik Stoj lov je pred kratkim pri nekem banketu v Varni razvil nastopni vladni program.    Vlada se hoče držati ustave; tiskovni zakon se bode premenil, ker ne ustreza narodnemu in   časovnemu duhu;   vlada bo   na to   gledala, da se bodo učitelji pečali le s šolo ne pa s politiko; da napravi ravnotežje v državnem gospodarstvu bo vlada po možnosti znižala davke oziroma jih pravičneje razdelila;   sedanja vlada se Eusiji ne bode   približala in  hoče varovati samostojnost.    Ministerski   predsednik   je tudi izrazil nado,   da bolgarsko vprašanje kmalu izgine z zelenih diplomatičnih miz.
351
Zapadna in iztočna cerkev. — Iz Kima se javlja, da papež Damerava v kratkem v Vatikanu sklicati konferencijo, na katero bi pozval tudi patrijarhe in nadškofe iztočne katoliške cerkve. Konferencija bi se naj posvetovala o načinih, po katerih bi bilo moč nekatoliške cerkve zjediniti s katoliškim pontifikatom. Papež namerava v tem oziru konferenciji predložiti nastopne predloge: Papež želi, da se prizna kot vrhovna glava, dovoljuje pa orijentalnim cerkvam, da obdrže jezik in obrede. V vatikanskih krogih se nadejajo, da bode ta akcija, na katero se že dlje časa pripravlja, imela vspeh.
Afrika. — Eazmere v Maroku so jako zamotane. Mladi sultan si še sedaj ni utrdil svoj*' vlade napram mnogoštevilnim svojim nasprotnikom Poroča se, da je začasno izročil vodstvo v vladanji svoji materi in ji naroČil, da najstrožje kaznuje one častnike, ki so se drznili nasproti njemu ustavnike podpirati. Mati sultanova je te nesrečneže res strašno kaznovala. Ukazala jim je, da nagi zajahajo osle mej številno vojaštvo, ki je z biči teplo mimo jahajoče častnike To mučenje je trpelo celo uio. Na pol mrtve so na to častnike zopet vrgli v ječo. Eazun tega so vsem konfiscirali tudi njihovo premoženje, lazun nekaj malega, ki se jim je pustilo za njihove obile dreke. Mej Umi, ko se v notranjem maročanskem življenji \rše taki strašni Čini in se ponavljajo razne vstaje proti mla-cemu sultanu, skušajo še vnanje dižave, ki so interesovane pri Maroku, te nemire podpiiati. oziroma jih odobiujejo, ker upajo na  svoj  lasten dobiček.