ä.'»« :»i.n-iirr«T er
Naročnine :
•italijanska kraljevina:
Celo leto....................Lir 10.— = K. 25.—
Pol leta.......................... 5.—- = „ 12.50
Tri mesece................... „	2.50.= ...	6.26
En. mesec......................... 1.—	.	2.50
Oglasi:
Oglasi na tretji strani .... Lir 1.— za vrsto Oglasi - r.a četrti strani ....	0.75 za.-vrsto
Mali oglasi..........................0.05 za besedo
Znižane cene za letne naročnike.
Posamezna št. 10 cent. ali 20 vin.
Igibeja vsako sredo m soboto.
Uredništvo in Upravrtištvo : Via Carducci št. 10, ti. nad.
Domišlija la resnica.
A k. o hodiš danes po deželi in se razgovarjaš tu pa tam z ljudmi, kmalu opaziš, da se naziranje posameznikov dosti ne. razlikuje in so več ali manj vsi o sužnji ene in iste misli: Kaj bo'z nami v
Vse skozi čudežno pa'je7'da“sko-ro ne najdeš človeka, ki bi ti hladno sodil položaj, marveč večina ‘ živi v nekaki domišliji, ki je žali-bog večkrat jako oddaljena od resnice. Posledica te domišlije pa je tudi ta,: da zmanjkuje ljudstvu vedno bolj; sposobnost soditi, svoj položaj in računati na možnosti,. ki jih je rodila vojna In ki jih je zapečati mirovna konferenca. Nevede in lahko rečemo nehote zagaža goriški narod v temo in skrajni čas je, da se odvrne ljudstvo od poti, • i.vodi .v, nevednost in. po-
divjanost.
Vprašanje pa je, kaj je vzrok temu položaju? Mi, ki smo videli na lastne oči goriškega Slovenca pred vojno in po vojni, lahko odgovorimo na vprašanje in rečemo : vcepljeni predsodki preišne dobe in vzbujena in negovana domišlija po vojni.
Znano je, da so bile pred vojno razmere med goriškimi Slovenci in Italijani obžalovanja vredna. Avstrijska vlada je v prejšnih dobah I izigravala Italijane proti Slovencem, Jv poslednji dobi pred vojno pa ISlovenc«; proti Italijanom, kratkovidni politiki; ali bolje koristolovci so podpirali vedno tako politiko, ki je konečno dosegla, da je bilo razmerje med Slovenci in Italijani popolnoma zastrupljeno in.da sta o ti dve narodnosti večkrat naravnost tekmovali, kako bi si mogle druga drugi več škodovati. V znamenju te politike se je živelo več desetletij in skoro ni bilo upanja, da bode kedaj drugače. No-vini generacijam je bilo to sovraštvo vže vceplieni predsodek, kojega se m mogel hihče znebiti Zato ni nikakega čuda, ako najdeš dandanes, kjer hočeš Slovenca, ki ti bode na vsak predlog zbližanja obeh narodov odgovoril: »Z Italijani se ne maram bratiti.« Poleg tega pa ti bode tudi s p nosom
pripovedoval, kako se je njegov stari oče, njegov oče in on sam junaško boril proti Italijanom. Ne zaveda se pri tern. da je njegova generacija podpirala -avstrijsko re-akcijonarstvo, ki je hotelo v krvi zadušiti italijansko .gibanje za svo bodo proti avstrijskemu trinoštvu.
Ta .predsodek, da se. Italijanov ne more drugače -gledati, kakor e-dino.iz stališča sovraštva, ni gotovo .zginil v vojski, ampak Avstrija ga je tako negovala, da. je danes morda'večji kot nekdaj. Daši so bili avstrijski' mogotci.v srcu popolnoma jed: ni. „da ne .‘dajo Slovanom v slučaju zmage niti najmanjše prostosti'ampak, da jih do cela podese, so . po drugi plati povsod obešali na veliki zvon junaštvo slovenskih polkov in slikali italijansko armado kot nevarnost Jugoslavije. Z .obljubami, v katere ni verjel niti najneotikanejši Dalmatinec, podili so polk. za polkom,v ogenj in proslavljali _ Boroevič-a, pravcatega mesarja jugoslovanskega naroda, "kol’ steber" monarhi ječ Tako se je zlorabljal ideal Jugoslovanov, tako pokončeval cvet 'v najgroznejših soških bitkah. Milo se dela človeku pri spominih, kako je Avstrija mrcvarila naš narod in srd nam vstaja danes, ko čitamo, da prevladuje v Jugoslaviji še vedno nemški duh, ki je nasproten vsaki spravi in sporazumnemu delovanju. Danes živi pod tvrdko pa-trijotizma in kot tak vživa neomejeno prostost doma in zunaj.
Mi stojimo danes pred težko nalogo, kako se otresti teh predsodkov? Kako dokazati Slovencem, da je napačno soditi celi italijanski narod po onem vatlu, s kojim smo merili svojedobno gotove goriške Italijane, ki so bili po mišljenju malo ne to, kar so danes jugoslovanski mogot c? nemškega duha.
Dokler se ne znebimo starih predsodkov, ne stojimo na stališču realnosti, ampak živimo v domišliji in kot taki ne bodemo sposobni za naloge nove dobe. Kot taki ne bodemo mogli nastopati s težkočo resnih argumentov v zvezi narodov. ki bodo zrli na nas kot na politično nezrele elemente.
Edina, tolažba je ta, da je bil go-riškl Slovenec od nekdaj. , najpro-
bujenejše slovensko pleme in da bode vsled "tega tudi danes kot prvi spoznal zmote starega časa in krenil druga pota. Že itak prežoet od demokratičnega duka bode kmalu umel potrebo sporazuma s sosednimi narodi in znal ceniti vrednost sporazumnega delovanja, ki mu zajamči naroden obstanek in materijelen napredek. Kdor se pa ne more znebiti starih predsodkov in se zagrize v narodno megalomanijo, itak ne more pričakovati ničesar dobrega od bodočnosti, ki leži v zvezi narodov kot enakopravnimi elementi na zemlji. Ta bode zašel vedno globlje v narodno domišljavost, ki je bila vedno poguba narodov. Kot primer naj navedemo iz stare zgodovine kraljevino Poljsko, iz nove pa Nemčijo samo, ki'je v svoji domišljavosti hotela podjarmiti celi svet. Domišljavost je bila vedno agresivna in kot taka obsovražena od drugih. Radi tega ogibajmo se je in bodi mo hladni računarji.
Naš program bode radi tega pobijal izrodke domišljavosti, a tirn-bojj čuval narodne koristi in pogumno zastopal vse težnje, ki se dajo opravičiti z živi jensko potrebo naroda in posameznika.
Nadejamo se, da goriški Slovenci ne ostanejo gluhi za naše pozive, ki streme za tem, da se reši, kar se da rešiti. Za to pa treba vsekakor prepričanja, da. izhoda ni iskati nikdar v nasilju, vojni in revoluciji, marveč-edino v sporazumu. ki ga danes lahko zajamči vesoljna demokracija.
Radi tega pa tudi ne moremo nobenemu napovedovati sovraštva in vojne, marveč računamo na to, da najde naš glas ne-le odmev v naši deželi, marveč tudi v Jugoslaviji, kjer gotovo ne manjka zdravih elementov, ki pridejo prej ali slej na površje in tako rešijo novo državo iz težkega položaja, v kojega zašla vsled nacijon^lne prenapetosti gotovih krogov, ki nočejo ničesar' slišati o spravi, marveč sanjarijo ie o vojni, kakor da’ bi bilo ubogo človeštvo nenasitljivo v prelivanju krvi.
Ako pa se nahajamo že danes v popolnem gospodarskem propadu, nam ni mogoče niti predstavljati si
položaja goriškega Slovenca, kedar bi znova zaplamtela v njegovi deželi vojna bakla.
Iztrebila bi ga iz rodne zemlje, ki jo je toliko ljubil, da seje z od veselja vtripajočim srcem povrnil na svoj opustošeni dom s sladko nado, da ga nobena sila več ne odtrže od njega in njegove rodne zemlje.
Radi tega pa upamo tudi, da mu segne naš glas globokov srce.
Kako „skrbi“ država SHS za Slovence.
;	[(Konec.)
Zaman so bile vse naše zagotovitve, da o tako umazani in spričo naši notorični bedi naravnost brezvestni špekulaciji od strani našega poštenega trgovstva, ali pa celo od strani naših oficijelnih organizacij niti govora ne more biti, da bo pa uprav svobodna trgovina tihotapsko delo posameznih brezvestnežev, kakorsnih žalibog nikjer ni mogoče zatreti, bi še pospeševala in olajševala.
Naša pokrajinska vlada da stori v tem pogledu v poini meri svojo dolžnost, da je pa zlasti svobodna trgovina s klavno živino najusodnejše sredstvo za pospeševanje iz-tihotapljenja naše živine v Nemško Avstrijo, kar bo imelo za posledico neznosno podraženje mesa. Tega tudi najnovejši famozni ukaz beograjske vlade, ki prepoveduje sploh vsak trgovski promet z Nemško Avstrijo in Madžarsko, ne bo mogel preprečiti, ker je v to potrebno hermetično zapretje mej neizvedljivo vsaj glede iztihotapljenja žive živine. Pač pa bo naša industrija, ki je glede najpotrebnejših surovin in pripomočkov absolutno vezana na uvoz in prevoz iz Nemške Avstrije in Madžarske, obsojena, če obvelja ta ukaz, na smrt, O nedo-glednih posledicah take katastrofe bi bilo odveč govoriti. Ne bom se pa veliko motil, ako sodim, da je tudi to nespametno in usodno izlivanje otroka s kopeljo vred v tesni zvezi s strahom pred slovenskim tihotapstvom.
Nainujneša naloga deželne vlade in naše delegacije v narodnem predstavništvu je vsled tega : prepričati beogradsko vlado, le da gre tu žh' sistematično obrekovanje slovenskega' poštenja. Ni dvoma, da vse niti tega sistema vodijo v Zagreb. Preživo nam je še v spominu junaški, a brezupni boj bivšega poverjenika za prehrano župana dr. Tavčarja z zagrebško aprovizacij-sko korupcijo, ki nam je bila v zadnjih .mesecih do neužitnosti o-grenila vsakdanji kruh. Ta neofi-cijelna in nemoralna organizacija za špekulacijo z živili, zoper katero je bila vsaj do zadnjih časov zemaljska vlada v Zagrebu očividno brez moči, želi tudi še nadalje ob-
držati v svojih krempljih ne le hr-vatskega, ampak tudi slovenskega konsumenta, želi varovati sebi oderuški monopol iztihotapljenja v Nemško Avstrijo, želi ohraniti madžaron-skim železničarjem mastne podkupnine in zato se boji »bezeco-vanja« hrvatskih železnic po poštenih slovenskih železničarjih. Sto se babi htilo, to se babi sniio! Zato nas obrekuje v Beogradu po načelu: Poreci mu ti, da ti ne poreče on. —
Predlagam: Centralna vlada naj se po posebnih zaupnikih pouči na licu mesta o resničnem položaju, dovoli naj zlasti slovenskim oficijelnim aprovizacijskim organizacijam predkupno pravico za nabavo izkazane potrebne množine živil, potem naj jim pa — in to je poglavitno ! — omogoči z energično reorganizacijo železniškega prometa od Zemuna do Zagreba in Če treba z vojaško silo točni, nemoteni in nepodkupljeni transport živil v Slovenijo. Pri nas pa naj uvede poljubno kontrolo, da se ne bo niti kilogram teh živil iztihota-pii kamorkoli preko naših meja. Potem bomo mi siti in oni mirni.
Mislim, da našim bralcem ni treba več mnogo dostaviti. Člankar sam je podal svojim rojakom in širši javnosti sliko o velikanski korupciji in neredu, ki vlada v državi S. H. S. Hrvatom, posebno v Banovini, je samo za žep in za nič druzega. Slovenci pa makar poginejo gladu!
Parižka konferenca.
Parižka konferenca je riialo ne popolnoma odpovedala. Po trudapolnih zborovanjih, sejah in sestankih je vspeh enak ničli. Vsa važnejša vprašanja leže danes nerešena, docim se dviga na vzhodu zmajeva glava bolševizma. Sovražnik pričenja vže računati na neslogo v taboru zaveznikov in se protivi sprejeti brezpogojno sklepe mirovne konference. Nemčija se namreč izgovarja s tehtnim razlogom, da preti zapadu bolševizem, ako vzdrže zavezniki vse svoje zahteve glede mirovnih pogojev. Medtem pa, ko se v Parizu razpravlja, kaj je storiti z Nemčijo, je došla vže brezžična brzojavka iz Budimpešte, ki poroča, da se je Ogerska prelevila v bolševiško državo. Istodobno ogrožajo vže bolševiki Odeso in v zapadnih državah se napovedujejo generalne stavke. Lloyd Georges je bivši teden vže hotel zapustiti parižko konferenco, da pomiri stavko angleških delavcev in mnogi izražajo zopet dvome, je-li Wilson mož na svojem mestu. Uradna poročila parižke konference so podobna borznim poročilom, ker so lakonična in težko umevna Širšim slojem ljudstva.
Od blizu se pa predstavlja ta konferenca kot kup gladko obritih gospodov, ki glasno in živahno razpravljajo
RAZGLAS.
Z namenom, da se pospeši pomnožitev dobrih učnih knjig za elementarne šole zasedenega ozemlja je vrhovno poveljstvo kr. italijanske armade z okrožnico z dne 14. 1919 štev. 7784 otvorilo znaten natečaj nagrad v znesku 25.000 lir, ki se porazdele na sledeči način :
Pet tisoč lir za knjige v italijanskem jeziku, ki so sestavljene s posebnim ozirom na duševne težnje in življenske navade gojencev jadranskih pokrajin;
Pet tisoč lir za knjige v italijanskem jeziku, ki so sestavljene za gojence trentskih in ampeških pokrajin;
Pet tisoč lir za knjige v slovenshem jeziku ;
Pet tisoč lir za knjige v hrvatskem jeziku;
Pet tisoč lir za knjige v nemškem jeziku;
Sestava knjig, ki se predlože v natečaj, mora odgovarjati učnim načrtom gori omenjenih šol in mora biti v soglasju z dodatno okrožnico z dne 12. januarja 1919 štev. 758, Sicer pa se bode moralo vpoštevati zlasti radi duha, ki jih preveva, učne programe za elementarne šole v kraljestvu odobrene s kraljevim odlokom z dne 29. januarja 1905. št. 43.
Knjige morajo biti izvirne in v rokopisu ter so predložiti v smislu navodil pričujoče okrožnice pred 30. junijem t. I. vrhovnemu armadnemu poveljslvu. Posebna komisija, imenovana od vrhovnega poveljstva določi nagrade vrednejšim delom, označi založnike in jih vpiše v seznam knjig, ki se bi jih eventuelno moralo odobriti za rabo v ljudskih in meščanskih šolah.
Načelnik urada civilnih zadev: PflLMIERI.
pregled
med seboj. O kaki desetorici baje skoro ni govora, ker prekriče vse posamezni tajniki, komisarji in tolmači. Pri neki seji desetorice, to je vrhovne oblasti parižke konference, se je naštelo nič manj nego 56 udeležencev. Tako se nahaja desetorica vedno v takem položaju, da se more le težko za kaj odločiti, dasi postaja položaj vedno resnejši, ker se zgublja zaupanje in spoštovanje do te mirovne skupščine. Kaj je bilo tedaj storiti, da se porine voz naprej ? Velesile, ki so neposredno interesirane na evropejskem ravnotežju, so Anglija, Francija, Italija in sedaj tudi Amerika. Japonska se je izločila kot v evropejskih zadevah ne-interesirana država. Načelniki gori o-menjenih velesil, ki so Wilson, Lloyd Georges, Clemenceau in Orlando, so se zjedinili v posebno posvetovalno četvorico, ki naj z naglimi in širokimi obrisi začrta svetovni mir. Prvi sestanek se je vže vršil dne 25. marca na domu predsednika Wilsona. Nobeno uradno poročilo ne poroča o njihovih sklepih, kar je lahko razumeti, ako se pomisli, da je bilo baš prejšno javno debatiranje vzrok zavlačevanju. Sestanka se udeležuje le jeden toimač ter tu pa tam vrhovni poveljnik en- • tentenih čet, Foch; iz česar se da sklepati, da se obravnajo tudi vojaški ukrepi.
s
Sicer pa je delovanje te četvorice obratno postopanje tega, kar se je vršilo doaedaj, kajti dosedaj je stala v središču vsega desetorica zastopnikov peterih velesil. Le-tej desetorici so predlagale številne komisije in izvedenci, svoje predloge, na podlagi kojih je imela desetorica storiti odločitev. V obliki bi mogli primerjati komisije delavcem, ki donašajo stavbeni materijal, deseterico, pa zidarjem; ki grade poslopje iz donešenega materijala. Naravno pa je, da ni mogla desetorica ničesar zgraditi, ker ni bil predloženi' materija! enotne snovi in barve, marveč tako različen, da ga v večini slučajev ni bilo možno uporabiti. Da se to|delo olajša, začrta sedaj četvorica glavne obrise mirovnih pogojev za posamezne države. Delo komisij se omeji torej na navodila, ki jih izda četvorica. Desetorici je pa pridržana ko-nečna ratifikacija izvršenih operatov.
Dodati moramo še, da ima tudi ta metoda mnogo skeptikov, to je takih, ki ne verujejo v vspešnost te novotarije. Mi pa nočemo prehiteti se s sodbami, ampak hočemo za sedaj gledati z napetostjo, kedaj se uresniči naše ^ željno pričakovanje miru in vstajenja.
*
Vesti iz Pariza se glase, da četvorica državnikov pridno deluje. Domneva se, da so s prvim velikim obrisom mirovnih pogojev pri kraju in da se gre sedaj v podrobnosti. Nekateri trde, da je bil začrtan osnovni mirovni projekt vže dne 28. marca.
Važna je izjava, kojo je podal Wilson kot odgovor obdolžitvam nekaterih Ameirkancev, da zavlačuje razprava »Štaluta zveze narodov« mirovni sklep. Wilson naglasa, da se konferenca od 14;. februarja dalje ni pečala več z vprašanji »zveze narodov«, marveč, da je skozi celo to dobo razpravljala važna madnarodna vprašanja, dočim je bilo svetu dano ua razpolago razpravljati' podrobno o vseh točkah te mednarodne komisije, ki je vzbudila posebno zanimanje pri neutralnih državah. Člani komisijo za sestavo statuta »Zveze narodov« niso nikdar zanemarjali ostalih svojih dolžnosti, ker so’se udeleževali vseh predpisanih posvetovanj.
*
Amerikanski časopisi trde, da so se vštatuti zveze narodov« spremenili v toliko, da se je sprejelo med načelo tudi takozvani Monroev nauk : »Ameriko Amerikancem«, ali vsaki neame-rikanski državi je prepovedano vmešavanje v notranje amerikanske zade-Ve- Dalje je prodrlo baje tudi načelo, si Zjedinjene države ne vežejo rok glede povečanje mornarice.
Te spremembe se smatrajo kot koncesije Wilsona nasprotni stranki, to je republikancem.
• *
Po zadnjih vesteh tvorijo sedaj predmet razgovora četvorice: vojna .odškodnina, ki je napertiti Nemčiji, fran-cosko-nemška in italijanska meja. Baje 8o ta tri vprašanja najtežavnejše poglavje na mirovni konferenci.
Dne 29. marca javljajo iz Pariza, da seje podal generalni tajnik mirovne konference, Dutasta v Versailles, da izvede potrebne dogovore glede podpisa preliminarnega mini.
Čsško-itaiijansKo prijateljstvo.
j?RAGA. «Venkov» priobča izjavo italijanskega poslanika Lago, kteri se je izrazil proti sotrudniku omenjenega lista, da imate Italija in Čeko-Slovakija vsporedne ekonomične koristi in ni med njima nikakih teritorijalnih tekmovanj. Poslanik je rekel, da bode treba čim preje začeti medsebojno trgovino.
Čeho-Slovakija bode gotovo izrabila konkurenco med Trstom in Hambur-kom ter uporabila pot skozi jadransko morje za svojo trgovino z vzhodnimi in sredozemskimi deželami. Poslanik je omenil hrabro obnašanje onih 60 tisoč legijonarjev ki se sedaj vračajo iz Italije.
Karol zadnji v Švici.
BERN. Nocoj je dospel bivši cesar z družino in spremstvom v Buchs, Potoval je pod angleškim varstvom. Vlak je imel pet salonskih voz in spremljali so ga angleški višji častniki.
Ker je vsled odredbe švicarskega polkovnika Bridler-ja imelo občinstvo prosti dostop na kolodvor, bila je navzoča velika množica. Vojaške in civilne oblasti švicarske so pozdravile bivšega cesarja, kteri se je čez pol ure živahno razgovarjal z navzočimi.
Vlak je nato odšel v Stad v kantonu Sv. Gal, kjer bode cesarska družina bivala v gradu Wartegg, ki je last družine Borbon-Parma.
OgcrsRa bode osamljena.
LONDON. Angleški časopisi izjavljajo, da bode Pariška konferenca takoj in energižno nastopila proti 0-grom, da spoštujejo in priznajo odločitve zaveznikov. Ker hoče Ogrska preprečiti prikljopljenje Sedmograške-ga k Rumuniji in Slovaškega k Češki, se bode v slučaju uporabilo proti njej vse zavezniške čete, ki se nahajajo na Balkanu ali v Ogerski sami. — Gete, ki pridejo v poštev, da pi'etrgajo vsako zvezo ogerskih pokrajin z Rusijo in nemško Avstrijo, so rumunske, če-ho-slovaške in jugoslovanske.
Misli se, da bode to zadostovalo za spametovanje Madžarov, kterim se ne bode pustilo ne živil ne drugih potrebščin, dokler se ne podvržejo konferenčnim sklepom.
Blazno upanje.
CURIH. Poročajo iz Prage, da češki listi zelo mirno presojajo ogerske dogodke. »Narodni Listy« piše, da iz-blazneli morejo upati, da jih rešijo ruski bolševiki.
»Venkov» izvaja: Čeko-blovaki se ne boje madžarskega bolševizma, kteri gotovo ne bode preprečil zmage pravice in oprostitve zatiranih narodov.
Socijalno demokratičen list »Pravo Lidu« svari pred novo vojno, ker je
pa diktatura madžarskega proletarijata nasprotna pravicam zatiranih narodov, ne more si pridobiti simpatije niti med najradikalnejšimi Čeho-Slovaškimi proletarci.
Izseljevanj« iz Petrograda.
HELS1NGFORS V Petrogradu, ki je imel postati proletarski raj ne ostaja več kakor 50 do 60 tisoč delavcev; drugi so se vrnili v njih vasi rajši kakor bi trpeli lakoto v mestu. Ti delavci ki so primorani hoditi peš, ker je osebni promet na železnicah prepovedan, umirajo od mraza in glada po cestah. V Petrogradu manjka pitna voda, ker so zamrznjene cevi vodovoda. Ker ljudje zajemajo vodo v Nevi se je zopet razvil legar. Pomanjkuje drvi za kurjavo in se kuri z starimi knjigami in hišno vpravo. Kruha ni in kar se ga najde, je zelo slab ker kmetje prekrivajo uže več kakor eno leto žito, da se odtegnejo rekvizicijam.
Poroča, da se je Trotzky odredil mobilizacijo divizije tor;» edovk na Nevi in oboroženje okiopnic »Petropavlosk« in »Prvozvani«. Oklopnice so skoro ne-porabne, ker so turbini in kotli nepo-rabljivi.
V Budimpešti se strelja.
CURIH. Dunajski list «Neue Tag» poroča, da uradne vesti o položaju v Budimpešti ne odgovarjajo resnici.
V noči od petka do sobote se je neprenehoma streljalo. Bilo je dosti mrtvih in ranjenih. Na več krajih se pleni prodajalne,
TEDEHSKI KOLESSAR
2.	Aprila Sreda, Franc. Pavl. Marija Tg.
3.	„ Četrtek, Abundij, Rihard
4.	„ Petek, Izidor. Rozalija.
5-	* Sobota, Vincenc F., Irena.
6-	„ Nedelja, 5 post. tiha Sikst.
7.	„ Pondeljek, Božja g/ava. Sler.
5.	„ Torek, Albert Dionizij.
Upravitelj in urednik: KAROL JUŠIČ. Tiskarna G. Juch v Gorici.
Slovenci!
v
Čitajte in podpirajte ta list, ki zagovarja vaše pravice.
Zobozdravnik ADOLF KOLL
= je odprl na =r—
ICorsu Vikfos* Emanuel št. El
Zobozdravniški atelje
Posluje od 9. do 12. dopoldne in „ 2. „ 5. popoldne
mvR mmiFmimm
s TRuommk ^ 8öB!0ä - Oorso Gioseppe Verdi 15
nasproti Kin^rnatogr. „Edison"
& m m
2a!o|a volnenega blaga» Sukr«a, Švils, Ssfirov, Oksforda, Perkala, Piat-™ na, Perila i. i. d. ™ m s m
S8S^r^«S^g«SS3®SKS!
CIE1E H E H ^ E l
I
g Corso <2iusepp« V«rdi 15 g
VINO IZ PIEMONTA
— PROESJffi NA BE3ES.S —
Zasiopnik: DECflRU eiovsNHi
¥ OSElOSj Mia S. Qiovansii 3
m

m
TVRDKA „CIRIANf
iz „sacile it Bpilimbergo“
dpbrss i?s 3»azits semena
sviBopreJk
ZASTOPNIK IR GORIŠKO
Mm, Via Oardocoi it. 18,!!, nadst,
!s
[i®

ANTON PEETOT
GORiCfl — Uiica Municipto 4 — «20RIC/? Fi!]a!ka uiica Teatro 18 .
:	:	:	: PRODAJALNA :	;	:	:
s papirjem, črtanjem in kujigovevjem
--———EDINA ---------------
velika zaloga razglednic porušene (šorice okolice 'in umetniških.
m i
[i I
M
|||
V Soboto dne 28. i m, je otvorila tvrdka i|
1, BAŠEVI & FIGLIO *
pod	znanega krojaškega
mcsjst^ia AaOSTIÜO STÖBET
MANUFAKTURNO TReOVlNö !N PRODAJO IZGOTOVLJENE OBLEKE Velika zaloga sukna za moške in ženskt vr LASTSIA	- ZMERME CEHE ^
l i§


H-i
? s i
ij I
♦ • 4i
t? is
; f|
Hi
ul
II
I
li
znbRuen iz niLANfl
otvori prihodnji teden s podporo „go-riške občine“ v občinski šoli ulica Griacomo Leopardi
------RfiZSTRVO s==
1 ^
I	s
II
II
i i i
raznega pohištva, posteljne in kuhinjske oprave ter vseh drugih potrebščin za obnovljenje stanovanj. Odprta bode za občinstvo in za vpisovanje naročil od 10 zjutraj do 6 pop.
MP' Zelo znižane eene *^§