239. Številka. Trst, v četrtek 1. decembra 1898. Tečaj XXIII. „Sdiaoat" izhaja d Ta k m t nn dan. rasun nedelj in praznikov, zjutraj in zw(W oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih hshaja ob 9. uri zjutraj. Naročnina r.naSa : Obe izdanji na leto . . . gld. 21*— 55a Mmo večerno izdanje . „ 12-— Za pol leta, četrt leta in na mesec rastnemu. Naročnino j* plačevati naprej. Na na-ročbe brez pnloiene naročnine ae uprava ne ozira. Na drobno ne prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne itevilke po 4 nvč.; ponedeljake zjutranje Številke po S nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno Izdanje.) 'i'^'^fk GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. -' fi n T Telefon itv. H7«. 4 nvč. V edlnoatl je mofi! OrUII ae računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popuatom. Poslan«, osmrtnice in javne zahvale, domači oglttai itd. se računajo po pogodbi. Vai dopisi naj se poSiljaj« urednUtrn. Nefrarikovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vrarajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema iipmvnKtvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trat. 1'rednlAtvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 1*2. 1'pnnnlStv«, od* i pravniStvo in a prejemanje hiseralov v ulici Molin piccolo Stv. ,'J, II. nadatr. t T ladajatalj in odgovorni urednik Pran Godni k. Lastnik konsorcij lis .Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) Dunaj m Nagodbcni odsek je dane* nada-Ijeval razpravo o carinski in trgovinski zve/i pri Členu VII. Dunaj .'tO. Gospodska zbornica je danes potrdila trgovinsko in plovstveno pogodbo z Japonom. Poročevalec pl. Inama-Sternegg je naglašal pomen pogodbe za Avstrijo in je rekel, da Avstriji, ki ni deležna sedauje delitve velikih kosov svetit, je mnogo ležeče na tem, da si otvori trgovinski promet v vzhod njo Azijo. Minister za trgovino, baron Dipauli, je rekel, da se morati pritrdilni listini menjati že jutri, vsled tega je potrdilo od strani zbornice nujno potrebno že danes. Ko je bil resen tudi ta predmet, je zbornica Bprejcla zakon, s katerim ses vobodo pristojbin vse ustanove povodom petdesetletnice cesarjevega vladanja. Dunaj 30. Železniški odsek je sprejel člen 1. zakona o lokalnih železnicah. Duil^l 30. Od vseh delov monarhije, kakor tudi iz inozemstva, prihajajo poročila o slavnostnih pojavih povodom petdesetletnice cesarjeve. — Ob eni uri popoludue sta nemški poslanik grof Eulenburg in nemški vojaški atašd grof Moltkc izročila cesarju darilo nemškega cesarja. Budimpešta 30. Zbornica poslancev je z večino 140 glasov odklonila predlog posanca Sza-Iay-ja, da se predlog predsednika glede vladarskega jubileja naj da natisniti, na kar ga je deti še-le v prihodnji seji na dnevni red. Temu je sledilo glasovanje o predlogu predsednikovem o jubileju; ta predlog se je sprejel s 150 proti 29 glasovom. Na to je zbornica nadaljevala razpravo o iderani-tetni predlogi. Poslanec Reiter je govoril proti predlogi; potem se je razprava preložila na jutri. Dunaj 30. »N. Fr. Presse« poroča iz Budimpešte, da sta se avstrijski ministerski predsednik grof Thun in ogerski ministerski predsednik baron Banfty že dogovorila, da se podaljša status <|uo glede nagodbe. Budimpešta 30. Minister za nauk je odredil, da ostanejo 2. decembra zaprte vse šole; otroci bodo navzoči na slavnostni božji službi. Budimpešta 30. Proti koncu današnje seje v zbornici poslancev sta minister za poljedelstvo in minister za notranje stvari odgovarjala na interpelacije glede ponarejanja vina. Berolin 30. Wolfova pisarna poroča iz Guatemala : General Regelado, ki se jo proglasil diktatorjem v San Salvatorju, je, groze z vojsko, zahteval od držav Nicaragua in Honduras, naj ga priznati predsednikom na San Salvatorju. Boje se kakih hoinatij. Petrograd 30. »PraviteljBtveni Vestnik« piše o akciji vlastij v krečanskem vprašanju do odstranjenja turških vojakov in pravi: Najviši komisar dobi začasno pooblastilo za tri leta, da pomiri Kreto in organi zuje upravo na otoku. Njegova prva naloga bode, da uravna upravo tako, da bode ista jamčila var-nosto sebe in premoženja, kakor tudi versko svobodo. Treba mu bode torej takoj sestaviti kor orožnikov ali lokalne milice. Sredstva za začetek so dale na razpolago štiri vlasti. Krakov 30. Mestni svet je v svoji včerajšnji izredni seji sklenil jednoglasno, da povodom pet- desetletnice cesarjeve daruje iz mestnega sklada znesek 50.000 kron za zgradbo ednegu novega dela jubilejne bolnice usmiljenih bratov in znesek 100.000 kron za ustanovitev trgovske šole v K rakovu. Kovered 30. Mesto Rovered je izvolilo župana, barona Malfattija, deželnim poslancem. Epilog k razpravam o izgredih v Nabrežini in Devinu. Pravici jo zadoščeno. Dolg, storjen po kršenju zakona, je poravnan po kazni, ki je zadela one, ki so bili spoznani krivimi. Kar se je godilo na licu mesta — vzkipelega razburjenja, je našlo svoj zaključek v sodni dvorani. Duhovi so se pomirili in mi moremo govoriti danes sine ira et studio. Izključeno je torej, da bi hoteli koga »vznemirjati«. Nočemo pokrivati ali zagovarjati izgredov, nočemo olepšavati ničesar, ne tajimo pa, da nas vodi, pišoče te-le vrstice, namen, da po svoji dolžnosti svojim čopičem ublažimo kričeče barve, kakor so jih naložile na sliko teh dogodkov : tendencija, zloba, narodna mržnja, strast zlobnih ljudi, nelojalnost strank in pa na drugi strani — tega ne more tajiti nikdo — tudi slabo umevana gorečnost v izvrševnnju službe, nedosta-tek pravega takta, kateri nedostatek provzroča često, da se sega preko meje potrebnega. Naše uverjenje je vsaj tako, da je le na korist ljudstva in tudi avtoritete, ako se nekoliko analizujejo taki dogodki in ako se zasledujejo vzroki, ki so tudi — če ne izključno, pa vsaj deloma — doveli do tacih dogodkov. Tako motrenje more donesti jako koristnega pouka onim, ki zastopajo avtoriteto, da se o morebitnih sličnih dogodkih v bodočnosti morejo izogibati pogreškam in prihra-njevati sebi marsikatero neprijetnost, a prebivalstvo obvarovati velike škode. Kar se dostaje vzrokov žalostnim dogodkom v Nabrežini in v Devinu, se je govorilo že mnogo. Da je bil grozni dogodek v Genevi neposrednim povodom izgredom, to je menda vendar gotova stvar, katero morejo tajiti le oni, ki bi hoteli utajiti, ako jim kaže tako, tudi to, da je solnce na nebu in Bog v nebesih. Dogodek v Genevi je bil torej neposredni povod. To je dejstvo, ki stoji. A to dejstvo je glasna olajševalna okolnost, da moramo reči, da sta pač gorostasni zloba in krivič-nost onih, ki so opisovali vse izgrednike kakor tolpo samih tolovajev in pobijaleev, in ki so trdili o vsem našem narodu, da je rojen za — ječe!! Od prvega začetka pa nismo tajili — marveč smo povdarjuli izrecno —, da je ob tem mogočno delujočem neposrednem, povodu vzkipelo in vzplapolalo marsikatero čutstvo, ki je tlelo že dolgo, dolgo. A zopet moramo oporekati najodločneje in najslovesneje, da bi bilo to čutstvo zgolj čutstvo »poživinjenc, prirojene zdivjanosti in surovosti«, ali pa »zbesnelega narodnega fanatizma«. Tako so trdili pač naši brezvestni nasprotniki, ali delali so tako le zato, ker so hoteli ob plamenu, navstavšem ob toli žalostnem povodu, kuhati juhioo svoje posebne strankarske koristi. Ali si je možno misliti frivolnejega početja ? ! Ali si je možno misliti odurneje strankarske sebičnosti! Ljudje, ki iščejo sebe in svojo umazano korist tudi v toli ža- lostnih trenotkih, podali so svojim vedenjem naj-pristnejo sliko o samih sebi, a ta slika mora vzbujati le gnus v prsih vsaeega poštenega človeka. Kdor pa hoče vedeti, kaj je tlelo med našim narodom že dolgo in kar je elementarno silo vzkipelo v plamenu plemenite žalosti, ta nuj prečita pazno izborni govor g. dra. Protnerja na občnem zboru političnega društva »Edinost«. Tam najde tužno sliko tužnega gospodarskega položenja v naši pokrajini ! Tam bode videl, kakov obupen boj mora vojevati to naše ljudstvo za svojo gos|M>dar-sko ekzistcnco proti — konkurenci tujih podanikov, odlikujočih se uprav neverojetno prepotenco. I)a je genesis izgredov res tuka, kukor trdimo mi, za to imamo dovolj eklatantnih dokazov. Na zatožno klop so prišli mirni in pošteni mladeniči in ne navadni pretepači in razgrajači, a klasična je okolnost, da je njim nastrani sedelo na obtožni k l-j p i tudi F u r lan o v-a v s t r i j ski h podanikov ter da je bilo tudi prič italijanske krvi, ki so izpovedali najugodneje za obtožence. Ta okolnost dokazuje, da izgredi niso bili naperjeni proti italijanski narodnosti, da torej niso izvirali iz »poživinjenega«, »narodnega sovražtva«, ampak da so bili naperjeni le proti tujim podanikom. Naravno je pa in s e ni nikakor čuditi temu, da je ogorčenje povspeševalo še dejstvo, da je morilec naše vladarice podanik iste države, katere podaniki so oni in isti gostje v naših deželah, ki so krivi, da se mora naše ljudstvo, domačini, ki voljno in lojalno nosijo vsa bremena za korist države, boriti za gospodarsko ekzistenco svojo, za ljubi — kruhek. Takti treba soditi te izgrede, ako jih hočemo pravično soditi. Pravična sodba pa mora biti le ta, da so naši ljudje pač zašli v navskrižje zakonom, da pa radi tega niso navadni lopovi in pobijalci: da je torej oni, ki na tak način psuje naše ljudstvo, že postavljen na obtožno klop pred sodiščem človeške m o r A l e in h u m u n n e g a č u t-stvovanja. Ako so zaslužili kazen naši, ki so storilf škodo posamičnikom, koliko huji zločinec je oni, ki se je dotaknil časti jed nega celega ljudstva in je s tem hotel provzročiti škodo jednemu celemu narodu na onem, kar je najsveteje vsakemu narodu — na njega poštenju in njega časti. Da pa se je o teh izgredih grešilo tudi na drugi strani, da so izvestni organi v slabo ume-vaui dolžnosti svoje, segali preko meje potrebnega, da je torej nedostajalo pravega takta, za to imamo klasičen izgled v onem orožniškem stražinojstru — da ne govorimo o drugih »viših« —, ki je igral toli žalostno ulogo na razpravi. Gospoda na slavnih oblastih! Dejstvo, da so bili spoznani nekrivimi vsi oni, katere je prijavil tu orožniški organ, vam bodi v pouk, da v takih kritičnih časih ni najbolji funkcijonar oni, ki ima le vse polno »gorečnosti« in »energije«, ako pa inu nedostaje potrebnega takta in kriterija za pametno uravnavanje svojega postopanja! lu cek> v takih kritičnih trenotkih, ko se je razvnelo ljudstvo, kije sicer dobro in ki seda ukrotiti, ako znaš primerno govoriti žnjim! Gospodje na slavni oblasti naj le presodijo sami, da-li se je po onem mučnem nastopu na razpravi proti Na-brežinccm povišal ugled sicer uglednega in obče spoštovanega kora orožniškega! Ce kedaj, mora biti jasno sedaj vsakomui, kako potrebno je, da avtoriteta gleda najvestnejo natanjenoajo na to, da prave ljudi postavlja na pravo mesto! Na razpravah se je tudi mnogo govorilo o moralnih, inrdektuvalnili proviročiteljih teli izgredov. Sosebno ae je v vtikanju za moralnimi provi!roditelj i odlikoval zastopnik civilne stranke -- »lavne lege! No, mi izjavljamo po svoji duši, ,, Ivan Nabergoj................10 „ Fran Valenčič................6 „ Julij Warto ................20 „ Skupaj 2921 gld. Nadaljne darove sprejema blagajnik dr. G u-stav Gregorin v Trstu (Via Molin piccolo štev. 3). Poživljamo vse naše rodoljubno občinstvo tržaško in primorsko, da izdatnimi darovi podpre »Dijaško podporno društvo«, ki se ustanovi v Trstu o petdesetletnici vladanja našega cesarja, kateremu društvu je namen podpirati Vit primorske SlOVSn-ske in hrvatske dijake, ki bodo študirali na tržaškem gimnaziji. Naš boj za ravnopravnost našega jezika v cesarskih uradih otežuje najbolj okolnost, da nimamo zadosti slovenskih uradnikov. Koliko nadarjenih mladeničev primorskih mora se odreči študijam, ker jim nedostaje gmotne podpore! Temu nedostatku skušalo bode odpomoči novo društvo in dolžnost je vsakega zavednega Slovenca, da se po svoji moči spomni tega društva, ki postane jedno najvažnejših v nas. V vedi je moč ! Bodočnost naše učečo se mladine je bodočnost milega nam naroda! ODBOR. Dopolnilne dež. volitve v Trentu. Včeraj so volile mestne skupine in so zopet izvoljeni prejšnji poslanci, oziroma privrženiki abstinenčne politike. Občinske volitve v Oprtljn. S Krasa oprta ljskega nam pišejo: Kakor znano cenjenim čitateljem »Edinosti«, so bile volitve za občinsko zastopstvo v Oprtlju, ko so se vršile sredi marca t. 1., uničene. Italijani so seveda — in to namenom, da si vsaj nekoliko časa še obdržč gospodstvo te nesrečne občine — uložili utok na najviše sodišče. Dne 18. t. m. imela je biti razprava, tičoča se te njihove pritožbe. Ne vemo, je-li bila ta razprava rečeni dan in kako je bilo razsojeno. (Do danes smo zastonj pričakovali, da naši narodni listi kaj sporoče o tej razpravi, pa ne vem, da-li nedo-staja zanimanja, ali pa je navstal kakov kitajski zid.), ampak slutimo le, da za Italijane ni bilo baš ugodno, ker od tega dne so začeli naša gospoda kaj pridno tekati v Bilje do svojih političnih mecenov, kjer se kuhajo politične spletkarije. Nekoliko vohamo že, kaj se kuha. Že so zasnovali strastno agitacijo, da bi ločili Topolovac in Gradi od opr-taljske občine, da se tako za predstoječe nove volitve znebč teh upornih »Montenegrov«, ki se nikakor no puste več voditi za — nos. Kmetje so spregledali, To pa gospodo italianissime silno plaši in si menda niso mogli izumiti bolje pomoči, nego razkosanje občine. Čul sem celri, da so baje vladni organi sprožili misel take delitve. Čuduo sicer to, a v Istri je vse mogoče, posebno v poreskem okr. glavarstvu, kjer se nahajamo se vedno v »luštni« čri Rinaldinejevi, to pa menda zato, ker naši drž. poslanci tako pridno ministrirajo sedanji vladi. Tako postopanje in tako očitna dvojna mera od strani c. k. okr. glavarstva v Poreču mora vendar vzbuditi nevoljo v vsakem človeku, ako ima le kaj krvi v svojih žilah. Znano nam je npr., da so Italijani uložili neki utok na to slavno glavarstvo, ki jim je bil rešen, če se ne motim, v desetih dneh! A občinarji hrvatske stranke so uložili rekurz, če se spominjam prav, že pred Štirimi meseci proti nezakonitemu in (da nc rečem več) smešnemu ime-nevanju sedemnajstih častnih meščanov za slavno vas Oprtalj, pa še do danes nisodobili rele« j a. — Kaj »e! Hrvat plačuj in molči l Gospodje poslanci, kaj mora biti gla» istrskih Slovanov res vedno le glas itpijočega v puščavi ?! Nekaj o mestn Kopra. Pišejo nam: Vi, gospod urednik, ste biti gotovo že v slavnem Kopru! Tudi moja malenkost ni bila sedaj v prvo; ali eno je iti v Koper in se takoj vračati nazaj, drugo pa je, ako se moraš ustaviti tam celih šest ur, kakor sem se moral jaz! Da ne bi zgubil toliko drazega časa po nepotrebnem, sem se namenil ogledati si nekoliko to prastnro »rimljansko« trdnjavo in Vam sporočiti o utisih, ki sem jih prejemal o tem ogledovanju. Slovenskih napisov se tu sploh ne vidi, ker je grb z napisom nad c. kr. okrajnim sodiščem tako Črn, da se sploh ne tla čitati, kar je pisano na njem ! (8«j je v Trstu na deželnem sodišču ravno tako! — No, nadejajmo se, da se obnovita ta grba, ko dostavijo še — slovenski napis! Op. stavčeva.) V veži omenjenega sodišča je izpostavljenih mnogo aktov v vseh treh deželnih jezikih — par-don, hotel sem reči: v obeh deželnih, ker nemški ni tu deželni jezik! Slovenski akti so pisani precej pravilno. Kakor vidite, je stvar še dovolj v redu! Dijaki se gledajo kakor pes in mačka, namreč laški in slovenski. Naši si ne upajo niti govoriti na glas, da bi s tem ne izzivali laških furij, toda navadili so se in sedaj jim je lažje! Po ulici od sodišča navzdol — ako se ne motim: po »korzu« — sem opazil mej drugim, trgovca »Lonzarja«, nekdaj gotovo poštenega Lončarja! V tej trgovini je videti na odličnem mestu sliko italijanskega vladarja, obrobljeno s krasno laško trobojnico ! Druzega posebnega nisem opazil, razun tega, da se v Kopru uprav mnogo govori slovenski. Krčmarica, pri kateri sem si »privezal dušo«, govori lepo po koperski: »Dove ti vadi?« (kam greš), toda istotako lepo govori — kar me je iznenadilo — slovenski! Epur si muove ! Cesarjev jubilej. V proslavo cesarjevega jubileja bode v katedralki sv. Justa jutri ob 10. uri slovesna služba božja z zahvalnico, kfttere se udeleže zastopniki civilnih in vojaškik oblasti ter raznih društev. Maše se udeleže tudi zastopniki slovenskih društev, a po maši pojde deputacija teh društev pred namestnika s prošnjo, da isti sporoči pred Najviši prestol čestitke tržaških Slovencev. Načelništvo postaje južne železnice nam javlja: Povodom slavnosti 50-letnioe vladarskega jubileja Njeg. o. in kr. apostolskega Veličanstva dne 2. decembra je odredilo visoko c. kr. mini-sterstvo za železnice, da velja rečeni dan kakor praznik v zmislu § 56., odstavek 3. obratnega pravilnika. Po takem se tega dne ne bodo vsprejemale navadne tovorne pošiljatve, a na kraju, kamor so poslane, se ne bodo dostavljale prejemnikom. »Piceolo« in cesarjev jubilej. Odbor trgovcev na drobno je poleg druzih listov naprosil pismeno tudi uredništvo »Piccola« naj priobči sklep tega odbora, katerim se priporoča trgovcem, naj jutri zapro svoje prodajalnicc. Uredništvo pa je odklonilo to prošnjo jalovim izgovorom, da je podpisan samo odbor in ne nikako ime. Sioer pa je to naravno. Saj je lojalnost »Piccolova« sedaj menda na isti višini, na kateri je bila nedavno temu njegova žalost, ko je jel žalovati za — razbitimi šipami!! Popravek. V brzojavki, objavljeni v predzadnjem izdanju o slavnostni občinski seji v Ka-stvu, je bilo rečeno, da je rečeni občinski zastop — v proslavo cesarjevega jubileja — določil Bvoto 2000 gld. kakar ubožni zaklad. Nft prošnjo občinskega poglavarstva popravljamo, da se je v označeni namen določila svotu 20.000 gld. »Velike in male oči. Orožniški postajevodja in sedanji »titular-stražmešter« Grča je moral imeti strašno velike oči, da je videl batujskih »izgrednikov« kar 1000. Poročal je — kakor je citati v zapisniku z nadkomisarjem Prinčičem — »eine iiber 1000 Kopfe zahlendc Menge (nach Angabe des Grča)«, vsled česar seveda so prišli vojaki »na pomoč«. Poznamo tiste velike in male oči! Kadar se gre proti Slovencem, tedaj izvestna gospoda vidi vse podvojeno, a kaj, podvojeno, potrojeno, in če treba, še višje multiplicirajo, samo da se Slovence pokaže kakor prave divjake, za katere ni druzega prostora nego temnice. To so tiste velike oči! Poznamo pa tudi male. Kadar se gre proti Slovencem v prilog Italijanom, tedaj izvestna gospoda na italijanski strani, čeprav je grešila ta hudo, ne vidi nič, ali pa skoro nič, Vse pomanjšuje kakor da bi ne bilo nič skozi pomanjsevalnico se gleda na njihova dejanja, skozi povcčevalnico pa no ona Slovencev ! Nmo pač v deželi neverjetnostij, kjer se gospodari po zistemu »velikih« in »malih« očij, ki se odpirajo jednemu v prilog, drugemu pa v škodo, kakor se zljubi baš visoki gospodi na visokih stolcih.« Po izborno tarekteriRko dvojne mere, ki je v rabi na Primorskem, smo posneli iz »Soče«, so-sebno še zato, ker je »Sočin« »titular-stražmester« pristna kopija onega druzega »stražmeštra« v Nabrežini, ki je imel na izgredih istotako grozno velike oči, da je \idel in obtožil vse polno »zločincev«, katere oči pa so se mu na razpravi skrčile tako, da — ni poznal nikogar več od vseh onih, katere je videl in |)oznal poprej. O da, to so specijaliteta te primorske — velike in male oči! Kranjske novtee. Občinski odbor v Rudniku je v spomin praznovanja cesarjeve vladarske petdesetletnice odločil prispevek 40 gld. za cesarjev spomenik v Ljubljani. — V nedeljo zvečer se je mladenič Jakob Jenko iz Preske napil žganja. Šel je iz gostilne, zjutraj pa bo ga našli — mrtvega. — Talijo za rešitev življenja v znesku 20 gld. je deželna vlada priznala Ivanu Oimžarju iz Grada, ker je z nevarnostjo za lastno življenje rešil iz potoka Reka Frančiško Kuhar. — Iz Kočevja in s Krškega se poroča o velikem viharju s ploho, ki je napravil mnogo škode. — Posestnik Ivan Flaj-nik iz Otoka pri Vinici je utihotapil iz bližnjega Hrvatskega sedem mladih volkov ter jih pripeljal na okrajno glavarstvo v Črnomlju, zahtevajo zakonito talijo v znesku 70 gld. Toda na glavarstvu so prišli prevari na sled in Flajnik ni dobil talije, pač pa tri mesece težke ječe — radi poskušene goljufije. Slovenska čitalnica v Gorici priredi v nedeljo dne 4. decembra 1898 v svojih prostorih »Besedo« po jako zanimivem vsporedu. Pričetek ob 7. in pol uri zvečer. — Društvenike in druge mestne in okoliške Slovence vabi najuljudneje k obilni udeležbi Čitalnični odbor. Zahvala. Danes je prišel v naše uredništvo lastnik ladijc v Harkovljah, Jurij Martelanc, ter nas je prosil, naj v njegovem imenu izrečemo najprisrčnejo zahvalo onim blagim dušam, ki so mu povodom grozne poplavi minole nedelje pomagali rešiti jedno njegovih ladijc ter ga tako obvarovali znatne škode. »Naša Straža.« (Dalje.) Ciril Vuga, bogo-slovec Gorica, 1 K, Jožef Abram, bogosloveo. Gorica, 1 K, Jakop Bergant, st, phil., Dunaj, 1 K, A, Carli stud. jur.f Dunaj. 1 K, Fran Ban, poslovodja »Kat. tiskarne«. Ljubljana, 1 K, Peter Modic Ljubljana, 1 K. Ivan Snoj, Ljubljana, J K. Josip Dermastija, jurist, Dunaj, 1 K, J, Karba, sluga, Dunaj, 2 K, Ivan Štcfe, Ljubljana, 1 K, Ivan Krcgar, načelnik okrajne mestne bolniške blagajne, Ljubljana, 1 K, Marija Umberger, Ljubljana 1 K, Lovro Baš notar, Celje, 1 K. Fon c. kr. prof. v Celju 1 K, Fr. Jošt, taj. zveze, Celje, 1 K, Krain-čič, kaplan, Celje, 1 K, Ivan Vavken, tajnik hranilnice, Celje. 1 K. dr. Karlovšek, odvet. kandidat, Celje 1 K, Suhač, o. kr, profesor, Celje, 1 K, Levičnik, c. kr. nadsod. vp., v Celju, 1 K, Fran Dolenc posestnik, Celje, 1 K, dr. Vrečko, odvetnik,, Celje 1 K, dr Brenčič, odvetnik, Celje, 1 K, dr. Prauseis, odvet' Celje, 1 K, dr. Šuklje, zdrav., Celje, 1 K., K. Vanič, trg. Celje, t K, Ivan Kapus, brivec, Celje, 1 K, Milan Hočevar, trgovec, Celje 1 K, Detiček, notar, Celje 1 K, Ivan Grobelnik, solicitator, Celje, 1 K. Pristopek »N š i straži« in vplačilu v-sprejema začasni tajnik in blagjnik dr. Jenko Brejc v Ljubljani. (Pride še.) V veliki slovenski vasi na Goriškem je na prodaj hiša, v kateri se nahaja trgovina z jestvi-nami. Ta trgovina zamore izvestno dobro vspevati, ker jc v dotičnem kraju mnogo tovarn iii delavskih odjemalcev. Slovenski trgovec, ki bi hotel to trgovino prevzeti, bi gotovo dobro shajal. Treba le, da ima toliko denarja, da zamore trgovino z jestvinami pričeti in vrhu tega še 2—3000 gld. h kupni ceni hiše prispevati. — Ponudbe naj se pošiljajo »Naši straži« v Ljubljani; ta reflektantom naznani tudi natanjčnejše pogoje in odnošaje. Izpred porotnega sodišča. Danes se je začela razprava proti četvorici obtožencev radi ponarejanja denarja. Vsi štirje so laški podaniki. Loterijske številke, izžrebane dne 30. nov.: Brno 66 37 56 86 72 Koladar. Dane* v detrtek 1. decembra : Eligij, i.; Natalija, dev. muč. Jntri t petek 2. decembra: Bibijana, muč.; Kromacij, Skof. Solnčni. Lunin: Izhod ob 7. uri 51 min. Izhod ob K. uri 37 min. Zahod „ 3. r 48 „ Zahod „ 10. „ 28 „ Ta je 49. teden. Danes je 334. dan tega leta, imamo torej Se 31 dni. Umetnost Profesor glasbe na vseučiliiču v Petrogradu, Vojteb Ivanovič Glavač, širom sveta znani virtuoz na glasovirju in harmoniju, se je odločil dati koncem decembra t. 1. »n začetkom januvarija 1899. nekaj koncertov po slovenskih, hrvaških in srbskih mestih. Kjerkoli je tloslej koncertoval ta veliki češki umetnik, bodisi v Evropi ali v Ameriki, povsodi je žel priznanja v najmeroilajnejših krogih. Do lanskega leta po dolgem čaBU umetnik ni smel na avstrijska tla brez Najvišjega dovoljenja v naši državi, a sedaj, ko mu je dovoljeno, pohiti najprvo v svojo domovino in potem na slovanski jug. Povsodi ga gotovo jsprejmejo z navdušenjem, zlasti v njegovi domovini, za katero pa ne zaostane tudi slovanski jug. Glasovi iz Rusije trde, da glavna zasluga Glavača, kakor slovanskega umetnika, sestoji v tem, da je on svojo odlično igro pripravil tuji svet do spoznavanja ruske in slovanske glasbe in da je v Veliki Rusiji vedno visoko držal zastavo slovanske v z a j e m n o s t i na p o p r i š č u umetnosti! Takega moža Slovani v Avsriji sprejmejo gotovo z odprtimi rokami, kamor pride. Velika Rusija je vspregela v svoje okrilje in vzgojila že marsikaterega izvenruskega Slovana, ki bi bil mogoče drugače ostal neznaten človek. Iz njenega osredja prihaja med svet marsikaj mož, ki nosijo slavo Velike Rusije križem sveta, da se slednji čudi, kako more kaj dobrega in dovršenega priti iz tiste »barbarske« Rusije, — katera pa utegne v kratkem prevzeti drugim narodom p r-venstvo na vseh poljih moderne prosvete in v katere rokah je bodočnost Evrope! Različne vesti Hudo vreme v Tunisu in okolici. V vseh mestih severnega Tuniza in Algira se je vsled velikega viharja in nalivov minolih dni prigodilo mnogo nesreč. Železniška in brzojavna zveza je na ZALOGA POHIŠTVA tvrdke Ataandro Levi Minzi v Trstu. Via ttlhorgo in lMazza Kosari o 3 (Šolsko poslopje). Zaloga pohiitva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče Ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago ee stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške. Velika fefcloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo. inn.igih krajih pretrgana popolnoma. V okolici Biaerte je izkoreninjenih preko .'UM*) oljk, ki so se na mnogih mestih valile z votlo, zemljo in kamenjem podobno plazu. Kdna taka »lavina« je ubila <» ljudij, a kaeih 10 oseb je hudo ranila po vsem životu. Tudi v pristaniščih se je poškodovalo mnogo brodov in bark. Strela je ubila petero ljudij in mnogo živine. Ves ta čas je deževalo neprestano, zbok česar si* narasli potoki in reke in poplavili vso okolico. Tako se je posebno razlila reka Siffa in poplavila vso okolico. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) Dunaj I- Sinoči so se zbrali v »Štefankeller« t^e živeči členi prvega državnega zbora v 1. 1848. Med istimi tudi prvak naroda češkega, dr. Rieger. Za jutrajšujo slovesno službo božjo v cerkvi sv. Štefana je istim rezervirana posebna klop. Mesto se že pripravlja na velik način jutrajšnji dan; jako okusne dekoracije se že spopolnnjejo. Dunaj 1. »Wiener Ztg.« objavlja cesarsko ročno pismo, s katerem se podeljuje popolno pomi-lnščenje vsem onim, ki so bili do dne 2. decembra kaznovani radi žaljenja Nj. Veličanstva ali členov cesarske hiše. Drugim f>48 kazneneem je odpuščen še ostali del kazni. Dun^) 1. V seji zbornice poslancev prihodnjega torka predloži vlada zakonski načrt o nagod-benem provizoriju. Pariz 1. »Figaro« hoče vedeti, da je kasa-eijsko sodišče zadnje dni izvršilo več hišne preiskav, ki so največe važnosti. »Petit Journal« hoče vedeti, da je kasacijsko sodišče zahtevalo, naj se mu priobčijo tajni spisi. Vlada in kasacijsko sodišče se bavita vprašanjem, pod kako obliko in s kakimi previdnostnimi odredbami se bi mogli dati ti spisi kasacijskemu sodišču na razpolago, da bi se izognili indiskricijam. „Edinost" se razprodaja v Trstu po tobakarnah v teli-le ulicah in trgih: Plazza Caserma H. 9. - Via Mollu picenlo st. 8. - Via H. Mftehele št. 7. - Ponte deliti Fabra. - Via Rlvo St. 30. - Campo Marzio. - > 1» delle Poste nuove št. 1. - Via Caserma fit. 13. — Via Belvedere št. 31. — Via Uliega št. 2. - Volti di Chiozza št. 1. - Via Stadion 1. - Via Acquedotto. - Via Istituto 18. Piazza Barrlera. -Via S. Lucla. - Piazza Gluseppina. V okolici s« prodaja: Na Greti pri g. Pogorelcu, v Skednju pri g. Ant. Sancin (Drejač) in pri sv. Ivanu pri g. Ani vdovi Gašpcršič. — Izven Trsta prodaje se »Edinost* v Gorici v tobakami Josipa Sclnvarz v Šolski ulici. TEODOR SLABANJA srebrar ulica M.r.111 la V GORICI """ Kor.lll Ifl ]>riporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje CBrkvsno posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebn v ognju po najnižji ceni. Dasi pa zamorejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jun je pripravljen napravi jati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p n gospod naročevaleč sam lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto! Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu! Ivdor želi omisliti si v resnici kolo najboljše vrste od »loveče avstrijske znamke „Stjria" in „Styria" original — naj ne obrne do — I«. Colobig v Trstu, Via del Torrente štev 10. Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo. FILIJALKA BANKE UNION V TRSTU se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a) Vaprejema uplatila na tekoči račun ter j iti ol>rp»tuj«*: Vrednostne papirje: p<> if*/t*/o proti f> dnevni odpovedi 2 V/. 12 * « 3V/o » * mesečni . 3V/o « H n 3»/,% 1 letni Ifapoleone: po -J u/0 proti 20 dnevni odpovedi „ 2 »/,•/. „ 40 „ n *V/o „ 3 mesečni „ * 3 X n 6 „ Tako obrestovanje pisem o uplačilih velja od 25. oziroma 2. avgusta naprej. b) Za giro-conto daje 2,/4°/, do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a cbeque; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna Be za vsako uplaČilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si hodi uradnih ur. Hprejema za svoje eonto - correntiste, inkase in račune na tukaj Snjem trgu, menjice za Trat, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mosta ter jim shranjuje vrednostne papirie brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. Svoji k svojim! Naznanjam si. občinstvu da sem odprl novo trgovino na drobno In debelo z jesihom in flnim oljem ter vsakovrstnega kolonijalnega blaga v ulici Poste Nuove itev. 3 (hiša Brunner.) Josip Stori. Pri 4 letnih časih Barriera vecchia stv. 7 Prilika za praznike in novo leto. Velika zaloga zimskih ogrinjal (5jalov) v vseh barvah po gld. 3.G0 in gld. 1-20 Zbirka frfitanja v raznih risanjih od 20, 30 in 37 nvč. Moike srajce bele in barvane od f>0 novč. naprej. Maje iz pliša za gospe po H5, 75 novč. in več samo v prodajalnici Pri 4 letnih časih Barriera veochia štv. 7 >000000000000000004 IOO do 300 gld. zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika vrazpečavanjem zakonito , dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudee pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII 0eut8chega$8e 8. ooooooooooooooooo« Sla vnetnn občinstvu naznanjam da sem ne-davno odprl povsem novo, bogato založeno pro-dajulnioo; jestvin. kolonijalij in delikates. Osobito pa opozarjiun slavno občinstvo na sledeče predmete svoje prtslajalniee : Na pristna vina v steklenicah po litru in pol litra i s t r a n-s k a, d a 1 m a t i n s k a bela in črna, izborna v i-pavska iz lastne kleti. Nadalje so priporočam uljudno osobito pokrajinskim naročnikom za obilna na roče vanj a blaga, katero razpošiljam v vsaki množini s poŠto, ali železnico. Jamčiti točnost in brzino oddaje in izredno zmernost cen; ČČ. naročniki dobe »Cenik« na zahtevo. Konečno se priporočam tudi vsem čč. družinam stanujočim blizu moje prodajalniee, da me češče počaste svojimi naročili. Naročeno dostavljan tudi na stanovanje. Vsem gg. odjemnikom se zahvaljujem prav toplo že v naprej za skucano mi naklonjenost ter beležim udanostno. Anton Furlan, trgovec v Trstu, via Crociera in piazza S. Francesco 2. Na zslitevsnje eenik in prospekt. Prva tržaška tovarna aparato za nlianje plina acetilena tvrdks BOOOO * O. v ulici Saattt St. Autorizirani instalaterji plina, vode in plina acetilen. Aparat na acetilen od Josipa Rocco, patentiran v Avatro-Ogeraki je absolutno najbolj praktičen in gotov, lahko rabjen • ne eksplodira, vspre-jet od različnih za varovalnih drufttev Vsprejemajo se vsakovrstne kompletne naprave za hifie, restavracije, gledališča in mesta pod najugodnejšimi pogoji Velika zaloga unjboljflga apnenega kisleca, katerega kilogram daje 300 litr. plina. Velik izbor svetilnio In prlpadkov za razsvetljavo. SPECIJALITETA CESTNIH SVETILNIC, na 1 ali 2 plamena brez dovoda plina (priprave za dvorce [vile] kijoske in mala mesteca). Vsprejemajo se dela za Instalacije in popravljanje dovodov. Zaloga Delavnica ulici Sunita Stv. !>. v ulici M. tiiorgio Štv. 1 PRSNI PRAH (prah za izvoščeke) (ne kašljaj). najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti, zaslišanju, nahodu in drugim kataričnlm afekoijam. Skatljica z navodilom po 30 nvč. Dobiva se jedino v lekarni PRAXMARER, „Pri dveh zamorcih" občinska palača, Trst. Zunanje uaročbe izvršujejo ne obratno pošto. Svetovna kolesa amerikanski orielnali TRIBUNE IN ARENA odlikovana v vseh državah na kontinentu radi elegance, točnosti in v s trajanj a, prodaju se iz-__ključno le pri glavnem zastopniku ANTONU SKERL V TRSTU, Via, S. Lazsaro itv. e, nasproti palafie Salom. NB. Navadna kolesa prodajajo se proti 2-letni garanciji, ročaj in pritikline po želji kupca. _ Mehanična delavnica W za vsakovrstno popravo koles in šivalnih strojev. CENE ZMERNE. -**--CENE ZMERNE.