Kričali so Kristusa - ker so se bali resnice in gnjeva tlaSenega ljudstva, ako bi jo zvedelo. Križali so Ga, ker jim je v obraz povedal, da je njihovo ponašanje hipokrit stvo, njihove postave - zlaganj, morala. Obtožili so Ga, da hujska ljudstvo, da hoče dvig niti upor proti oblasti, da s spojim delovanjem ogroža rimsko vlado v Judeji. "Spoznali so Ga za krivega" in - celo sam je priznal, da je Kralj Judovski. Kaj hočete že večjega dokaza? je vzkliknil vžliki duhovnik. In oblatili so Ga pred ljudstvom kot najve'6jega zločinca svojega časa in sovražnika države ter vsakdo, ki je bil'v zvezi z Njim, je bil osumljen prevratnih namenov. Eden izmed njegovih učencev Ga je izdal, drugi zatajil in ostali so se poskrili. Kristus je bil križan v strah Njegovim somišljenikom in onim, Ip. bi jim s‘e utegnili slediti. • Kristusova Cerkev se je umaknila v podzemlje, njeno delova= nje je postalo skrivno in ves bes rimskih oblastnikov ter njihovih judovskih pomagačev ni mogel preprečiti njenega Širjenja. Zaman so bila vsa mučenja in gladiatorske igre,za man se je vsa državna oblast trudila, da odkrije "zarotniška gnezda", - v njenih last= nih vrstah je naraščalo Žtevilo Kristusovih pristašev in vedno težje je bilo mogoče spro Vajati protikrsöanske odredbe. Ni se to izvršilo čez noč, tekla so leta, a končni izid je bila vendarle zmaga kristijanov, pristašev svobode na osnovi ljubezni do svojega bliž njega in vere v Boga, ki stoji nad vsako človeško postavo. Bil je to izid ideološke bor= be v mogočni rimski državi, v samem okviru njenih meja. Paganski totalitarci so doživeli notranji razpad svojega imperija, ker je vsa.njihova vlada slonela na laži, nasilju, ne morali in domišljavosti, da je ni sile viŽje in močnejše od njihove:- V orožju in vojski je nedvomno ni bilo, toda pozabili so na človekovo notranjost, na njegovo stalno hrepö= nenje po sreči, na tisto naravno silo, ki žene Človeka, da si skuša izboljšati svoj po= loŽa-j-.- -TotaTithrči,"'ki dosežejo z oblastjo izpolnitev-osebnih •ambicij, pozabljajo, da i= majo ambicije tudi drugi ljudje, ki pa so bili potisnjeni ob stran; da so totalitarci mo gli zadostiti svojim sebičnim ciljem, Totalitarizem/se Često očituje V nasilnem vladanju manjšine nad večino, ali manjšinske stranke nad večinsko ali pa manjšine nad večino v i= sti stranki. In ta zagrenjena večina je totalitarcem zelo nevarna. Zatöfßrocesir-prega= nJanja, aretacije, koncentracijska taborišča in tajna policija nujna.potreba modernih to ■^alitamih režimov. Zgodovina pa nas izza Kristusovih časov dalje tudi uči, kakšen konec imajo vsi ti režimi.	•
Komunistično tiranijo lahko v mnogoČem primerjamo z rimsko v Kristusovih Časih in zlasti v dobi prvega krščanstva. Vse gornje zapisano na račun rimskih oblastnikov more= mo pripisati komunistični vladavini, kjerkoli se je pojavila po zadnji vojni. Edina raz. lika je v tem, da so komunisti hoteli stvari postaviti na glavo in da jim je v rani do?
boljševizma uspevalo prepričati gotove ljudi, da je komunizem nova religija, kj si 'o le utira pot, kot si ga je krščanstvo. Zato smo tudi mnogokrat slišali krilatico "Kri? stus je bil prvi komunist, ki se je boril za dobro proletariata,1"
Odkar so prišli komunisti na oblast.v Rusiji in v drugih deželah, vključno naŠo,ču jemo glasove o številnih aretacijah, proeesih,. streljanju, . deportiranju, itd., Vse v i= menu đrž'avne varnosti in zaščite ljudstva. .Žrtve"priznavajo"svoJo grehe in njihovi "bra nilci" si kot Pilat umivajo roke ter jih izročajo krvnikom • ".Kaj hočemo, saj so sa mi priznali.’ Kakšnega dokaza pa še hočete? pravijo kot judovski veliki duhovnik. Vsi sjcu paj - sodniki, tožilci in branilci pa spadajo v isto bando, ki si domišljuje, da more kro Jiti ljudem zakone po svoji volji in da je ni sile, ki bi jim to mogla preprečiti.Žrtve opljujojo pred ljudstvom kot protidrŽavne elemente, v komunističnem jeziku - protiljud-ake, obdajo Jih z gloriolo zločincev, kapitalističnih agentov’in Spionov, izdajalcev in ljudskih izkoriščevalcev - samo, da bi prevpili resnico, ki jo Žrtve izpovedujejo, res= Uiüa^da ima vsak človek pravico do svpjega privatnega življenja, pravico do lastnega mi fy%\in delovanja ter javnega izpovedovanja svojih idealov.
MACEDONCI IN11 STVARNOST" (porociiio nagega dopisnika)
London, zadetkom marca,- TržlaŠka "Stvarnost'l ki Je v svoji prvi številki priobčil' raz= pravo o "Makedonski stvarnosti". Je - pov= sem razumljivo - zelo zanimala bepumke ma= cedonske kroge.
Vas dopisnik Je razpravljal z nekaterimi vodilnimi macedonskimi osebami o celotnem macedonskem problemu. Pri tem smo se dotak= nili tudi vsebine trzaäke razprave o Mace= doncih.
Po zatrjevanju teh svobodnih Macedoncev vsi maoedonski begunci, ki danes žive v svo bodnem svetu, Čutijo, da pripadajo bolgar= ski narodnosti. Zanje macedonska narodnost ne obstoja kot n.pr. ne obstoja švicarska narodnost. Po njihovih zatrjevanjih pred se danjo komunistično vladavino ni bilo nikdar in nikjer govora o maoedonski narodnosti in macedonskem Jeziku. Macedonijo kot zaključe no (zgodovinsko) ozemlje naseljujejo Bolga= ri, Turki, G-^ki, Arumenijci) Židje itd. (kot naseljujejo Švico Nemci, Francozi in Itali= Jani). Ti macedonski prebivalci ne govore macedonski Jezik, ampak govorijo bolgarsko, grško, turžfko itd.
Vse to, kar danes delajo komunistični o= blastniki v Beogradu in Skoplju ne odgrvar= Ja ljudskemu razpoloženju ampak predstavlja
posebno komunistično taktiko.
Macedonci v svobodnem svetu, organiziraš ni bilo v izseljeniški k&cedonski politični organizaciji ali pa Notranji macedonski re= volucionarni organizaciji (VMRO), so mnenja, da more macedonski problem rešiti samo samo stojna macedonska republika, ki bi obsegala sedanjo jugoslovansko, bolgarsko in grško Makedonije skupaj. V takšni državi, urejeni na podoben način kot Švicarski kantoni, bi imeli vse pravice in uživali polno enako = pravnost vsi prebivalci, ne glede na' to, h kateri narodnosti se prištevajo. Tako samo= stojna in združena Macedonija pa bi mogla potem vstopiti tudi v balkansko federacijo, ako se bodo zanjo izrekle tudi druge balkan ske države.
Svobodni Macedonci stoje na stališču, da jim Jugoslavija ne more zagotoviti izpolni= tve njihovih stremljenj (združena Micedoni= ja), niti jih v narodno in upravno-politiČ= nem pogledu ne more zadovoljiti. Izkušnja s srbsko oz. kasneje jugoslovansko državo, ki je posedovala "jugoslovanski" del Macedoni= je jim narekuje, da zahtevajo samostojno Ma cedonijo izven srbske■oz. jugoslovanske države .	•)
-f* *—
POTREBNE UGOT-OVITVE (ll)
Pred vojno in med vojno so bile naložene po raznih državah večje vsote jugoslovan= skega državnega denarja, največ v zlatu. Večino tega so zavezniki izročili Titu, nekaj ga je pa še vedno ostalo zunaj, ker so dotične države vendar dvomile, da bi imeli do nje ga pravico komunisti, ki so se polastili oblasti s silo in ne.po neoporečeni pravni po= ti.	.	. •...............
Precejšnji znesek je bil naložen tudi v Španiji in tega je lani g.Franco deblokiral na posredovanje kralja, Cvetkoviča in Še nekaterih drugih v korist potrebnih jugo= slovanskih emigrantov, zlasti dijakov in starih javnih delavcev, ki so brez sredstev za svojo preživljanje.	,	•	■	•
Kakor omenjeno, je bil to jugoslovanski državni denar, torej last Srbov, Hrvatov in Slovencev in deblokiran v korist nrbskih, hrvatskih in slovenskih dijakov in starih javnih delavcev. Ni to prav nobena ne državna in ne politična "tajnost", temveč se govo ri o tem po vseh ulicah vseh velikih emigrantskih središč.
G.dr.Miha Krek je bil od 1.1935 dalje neprestano minister in od 1.1941 so 1.1944 gg lo podpredsednik jugoslovanske vlade, zato mora biti o teh stvareh poučen bolje nego ka terikoli drug Slovenec, Menimo namreč, da z ministerskim portfeljem ni združeno samo po grevanje ministerskega fotelja, temveč tudi absolutna dolžnost varovati interese naroda in skupine, ki jih kdo v vladi zastopa. Ker je bil g.dr. Krek predsednik Slovenskega so= cialnega odbora v Rimu in nastopa kot predsednik Slovenskega narodnega odbora ter je v najboljših odnošajih še danes z g.Cvetkovičem, bivšim predsednikom vlade in ker si g.dr. Krek lasti nekak monopol zastopanja Slovencev na zunaj, si dovoljujemo staviti nasled= n ja vprašanja:
1.	Koliko od v Španiji deblokiranega denarja je odpadlo na slovenske begunce? Trd= no smo namreč prepričani, da je g.dr. Krek izvršil svojo dolžnost, ki je neločljivo zdru žena z mesti, ki jih je zavzemal in funkcijami, ki jih ima Se danes.
2.	Kje je ta denar? Ne poznamo namreč niti enega, v katerih korist je bil denar de blokiran in tudi izplačan, da bi bil dobil tudi samo eno paro.
Upamo, da se bo g.dr.Krek zavedal, da bi bil molk na ta jasna vprašanja'- pretežka samoobtožba.	- c« _
KLIC TRIGLAVA izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. Letna naročnina znaša 24/- odn. 6/- za Četrt leta. Za tujino velja odgovarjajoča vsota. Dostavljamo v vse dosegljive države na svetu. .Informacije nudi Uprava KT, 53 Bucks Hill.Chapelend.Nr.Nuneaton. Warvvickshirei-
f
SPOIvETtOA SLOVBTSKEGA KLUBA. V PARIZU	• • '
doatavl.lena Narodnemu oaboru za svobodno Evropo in franooskeiri^p^flri.nistegstvu
Pariz, zaSetkom marca,- Slovenski klub v Pa,rizu je poslal na Narodni odbor za svo= bodno Evropo v USA ter francoskemu zunanjemu ministerstvu sedemnajst starti obsegajočo spomenico. Spomenica obsega poglavja: 1.Slovenci do prve svetovne vojnei 2«Slovensko vpta Sanje do 1.19A5] 3.Slovenci pod koraunizmomj 4.Titizem in jugoslovanski problem; 5.Va2 = nost slovenskega vprašanja; 6.ReSitev slovenskega vprašanja.
Spomenica razlaga razvoj slovenskega naroda prav od njegovih pocetkpVj njegove te2a= ve in njegove borbe za obstanek. "Zgodovina slovenskega naroda je vztrajen in nezlomljiv napor vitalne nacionalne enote, da postane iz objekta zgodovine njen subjofet" pravi spo= menica. Omenja prvi slovenski politični program iz leta I8i).8 in bdcbe| ki so se odtlej vršile za njegovotresničenje. Zal, "dve svetovni vojni sta se vodili za vzpostavo derao= kratiftnih odnosov med narodi in za enakopravnosti Obe ata - kljub milijonskim Človeškim žrtvam - pokazali, kako težko je spričo egoističnih interesov organizirati mednarodno so Žitje, ki bi zadovoljilo vse in izključilo vzroke nadaljnih sporov". Kljub temu, da so Slovenci v obeh vojnah stali na strani zapadnik zaveznikov, jim to ni prinesle končne re= šitve narodnega vprašanja. Se danes je okrog 16$ Slovencev pod "raznarodovalnim vplivom tuje suverenosti, ostala večina naroda pa je postala Žrtev nesrečne diplomatske igre ve= likih zaveznikov druge svetovne vojne",	■	,
Spomenica daje nekaj otipljivih podatkov o strukturi Slovenije in navaja, da čeprav je bila Slovenija	najmanjši del Jugoslavije (7$ državnega teritorij), je imeja nad
3c9o vse jugoslovanske industrije.
Komunistično partijo Slovenije prikazuje spomenica, kot brezpomembno skupinf, ki ni nikdar igrala nobene vloge v slovenskem javnem življenju. In leta 194-5» ko so Slovenci "Že sami skoro udušili komunistično revolucijo in do zadnjega neomajno verovali v pri = ključitev zapadnim demokratskim zaveznikom; tedaj so navalile na malo Slovenijo komuni= stične tolpe jz vsega Balkana obenem z redno bolgarsko armado, a na vzhodnih slovenskih mejah je stala sovjetska vojska. Pod to strašno premočjo se je moral zruSiti seveda tu= di slovenski odpor in komunistični-val je zalil vso Slovenijo",
Spomenica ugotavlja: "Današnja "Ljudska republika Slovenija", ena izmed Šestih edi= nie "Federativne ljudske republike Jugoslavije", je znamenje, da tudi Titova koraunistic na diktatura ni mogla ignorirati slovenske volje po politični samostojnosti. Povdarjamo pa, da je Titova federalistična ustava skoro dosledna kopija sovjetske in je zato današ nja autonomija Slovenije le gola fikcija."	- .
Notranje stanje v Sloveniji nikakor ni upravičevalo komunistične revolucije."Okoli 60$ Slovencev so tvorili neodvisni kmetje, mali in srednji posestniki, ki so že sto let svobodno obdelovali lastno zdmljo. Agrarna reforma je bila izvedena že 1.1848 in dopolnjena 1.1919. Industrijski obrati so bili v Sloveniji manjšega in srednjega obsega. In= dustrijsko in rudarsko delavstvo ni predstavljalo niti 20^ naroda ih tudi ni imelo raz= rednega značaja, ker je ostala njegova velika večina še nadalje zvezahh z zemljo. Raz= redno bc^jne delavske stranke v Sloveniji ni bilo, ker jo gospodarska struktura ni dopu sčala, "Komunistična partija" je Štela 1.1932., ko se je po popolnem razsulu prejšnjih let'vnovič organizirala, komaj 250 članov, 1.1937, ob ustanovitvi samostojne "Komunistič ne partije Slovenije", okoli 60G članov in 1.1940 Še vedno le 900 članov, čeprav je bilo 1.1938 v Sloveniji okoli 100.000 industrijskih in obrtnih delavcev. Zato tudi levi ekstre mizem ni mogel vtisniti svojega pečata politični fizionomiji celote," - "Samostojno de= lavsko gibanje se je uveljavljalo zgolj v sindikalnem življenju, ki pa je bilo tudi ze= lo malo konsolidirano."
Kljub vsemu temu pa je komunistična propaganda hotela prikazati, da Slovenija nujno rabi socialno revolucijo in stanje, ki so ga današnji vlastodržci uvedli "se more vzdr= zevati le s silo in je bistveno poslabšalo Živi jenske pogoje",*
Spor med Moskvo in Titom položaja v ničemer ni izpremenil. V vprašanju ni ruski int= perializem, marveč komunistični imperializem, katerega nositelj je danes Rusija, a more biti jutri neka druga država. - "Mnogi znaki kažejo," pravi spomenica, "da sg' razvija jugo slovanski komunizem v drugi ideološki center svetovnega komunizma in ta je ideološko Či stejši od sovjetskega, kateri se je že preveč identificiral s Sovjetskim nacionalizmom in je slednji v očeh mnogih komunistov zato že vidno kompromitiran. Ideologi Jugoslovan skega komunizma (titizm) ob vsaki priliki povdarjajo, da 30 oni mnogo vernejši zastop= niki ortodoksnega marksizma-leninizma kot pa Sovjeti. Zato titizem stalno pridobiva pri Staše med komunističnimi intelektualci (Conny Zilliacus, John Rogge, Jean Cassou,itd.)."
Da prepreči popoln gospodarski zlom in oboroženi napad komunističnega bloka, je bil Tito prisiljen prikriti svojo mržnjo proti Zpadu in prositi za njegovo pomoč, toda pri tem je vedno povdarjal, da odklanja vsako koncesijo, zraven pa je še pospešil komuniza= cijo države, da s tem dokaže vsemu komunističnemu svetu neupravičenost kominformovskih in sovjetskih očitkov.
Spomenica ne smatra Tita in njegove vojske za noben pomemben faktor v slučaju spopada
in smatra,, dabo jugcslovanska -sila zruäila v nekaj. dneh. Po tem bi nastal splošen kaos 'in'''jügosiavf^jo '‘bi-'-'-brez teŽav‘4 zasedel tisti, ki bi prvi prišel« ;Ako bi to bili za= padni zaveznik^, pptem bi bili navdušeno pozdravljeni - toda samo v sluJaju, da ne bi nastopili kot „-podporniki Titovega režima, teicveS kot samostojne sile, ki bi takoj od = st ranil e vse ^leohve,, os ovraMenega komunističnega sistema.	:
"Tja tem piestu he bomo razpravljali o mnogoštevilnih vzrokih dana&nje dezorganizaoi je demokratične emigracije," pravi spomenica, "toda dejstvo je, da tiči v njej navzlic nasprotnemu videzu: vendarle splošna lelja po združitvi vseh konstruktivnih sil v svrho aktivnega sodelovanja pri osvoboditvi njihove domovine in po pozitivni rešitvi nerabČi= šČenih skupnih,(problemov* ,	'’
Ivot spomenica na, eni .strani priznava, da med vojno jugoslovanske demokratične sile doma in, v emigraciji iz raznih razlogov niso bile sposobne rešiti jugoslovansko■proble= matiko na novih osnovah, kar jo tudi bistveno olajšalo- komunistično revolucijo, prav ta ko pa tudi spomenica povdarja, da tudi zapadne sile na drugi strani niso znale pojmova= ti globno in kompliciranost te problematike, temveč' so prenagljeno forsirale Tita, ne verujoč, da je-,,on zgolj, komunistični revolucionar in v predpostavki, da bo on rešil ta problem ter preprečil grozeči politični razkroj v tem predelu Evrope. Zapad je s tem res dosegel trenutno svoj cilj, a je obenem vodilno pripomogel do ustvaritve novega ko= munističnega zariŠČa.	(
Zapad je grešil in se greši, ker predpostavlja, da predstavljajo Jugoslovani en na rod, - fikdija, na Čemur je bazirala vsa predvojna centralistična politična struktura v Jugoslaviji. 'Spomenica postavlja tudi'v tem pogledu stvari na svoje mesto.
Prelmjajoč na specifično slovensko vprašanje, spomenica povdarja važnost slovenske ga prcjdfbra kot dela srednje Evrope, katere stabilnost predstavlja najboljši porok za miren razvoj zapadne Evrope. Ob- tej priliki se tvorci spomenic# posebno bavijo s trža= Škim.vprašanjem in ne odobravajo sedanje rešitve. Spomenica izraza mnenje, da je seda= njn .Rešitev nezadovoljiva tako za Trst kot za njegovo zaledje. Edino Trst zdruČen s svp jim zaledjem more biti prava rešitev, "ker more le v zvezi s svojim slovenskim.zaledjem Trst sam direktno mejiti na vse glavne njegove interesente, doČim jim je v vsaki drugi spluciji bolj ali manj zaprt in s tem prizadetim narodom zaprto tudi njihovo edino izho dišČe v široki svet, Zpadu pa preprečen direktni gospodarski dostop do njih".
Spomenica povdarja, da bi izročitev Trsta Italiji izolirala vse Podonavje od Zapa= da, ob'erfm pa ustvarila najnevarnejše ČarišSe bodo&ih hudih konfliktov, "kajti nemogoče je misliti, da bi se moglo tržaško zaledje kdaj odreči tega svojega edinega izhodi&ča v svet, .dočim temelje vse aspiracije Italije, bogate boljših luk, zgolj m umetno napiho= vanem nacionalizmu".	'	•- '	V	v	:
. .. Slovenci so bili zunanjemu svetu nepoznani in zato je Šel Zapad vedno mimo njih krt faktorja pri urejevanju obmejnih vprašanj. Isto usodo so Slovenci doživeli na Koro= Čičem, kjbr so zapadne sile enostavno'potrdile nemško politiko raznarodovanja* Slovenci take "pravice pesti’1 ne morejo priznati in zahtevajo, da se tudi tp vprašanje v‘ intero= šu slovbrisko-nemškega sožitja pravično reši.
Rešitev slovenskega vprašanja ne. predstavlja ničesar drugega, kot priznanje.pravic . d'o samoodločbo in samostojnosti, ki jih danes nihče več ne odreka niti neciviliziranim azijskim in afriškim narodom in plemenom.
Slovenci niso nikdar opustili upanja, da bo njihovo vprašanje končno vendarle po= voljno rešeno. Odločno morajo biti zavrnjene vse imperialistične 'težnje Nemcev in Itali Janov, ki jih skušajo spričo sedanjih mednarodnih okoliščin, še vedno uveljavljati rav= ho proti'Slovencem kot točki najmanjšega mednarodnega upora.
Končno postavlja spomenica predlogo za rešitev slovenskega vprašanja, ki so obele= Ženi v sledečih točkah: l) Združiti vse njihovo etnično ozemlje, ki je na Zapadu jasno obeleženo, vključno Beneške Slovence; m Koroškem pa tisti del, ki je bil Slovencem u= grabljen v zadnjih sto letih z nasilno germanizacijo , vključno Erabske Slovence na ae= vero-vzhodu, ki so ostali pod madžarsko oblastjo. V pogledu Trsta je treba jemati v ob= zir dejstvo, da je Slovenija njegovo naravno zaledje ter da je Trst edina luka vsega Po donavja. 2) Slovenci imajo pravico zahtevati na osnovi obče priznanega načela samoodloč be narödov in Jeffersonovih principov demokracije pravico do svobode« neodvisnosti in polne državne samostojnosti ter enakopravnosti v krogu svobodnih kulturnih narodov. To so sicer dosegli formalno v okviru današnje Jugoslavije, toda zahtevajo, da ta držav = nost ne ostane zgolj fiktivna, temveč da postane tudi dejanska. 3) Slovenci so voljni pridružiti se višjim regionalnim političnim tvorbam in želijo še nadalje ostati v poli tioni•Skupnosti s Hrvati in Srbi v Jugoslaviji, ki bi se mogla razširiti Še na skupnost drugih balkanskih narodov, zlasti Bolgarov, pod sledečimi pogoji: a) na federativni 0= snovi,tyna temeljih demokracije in popolne dejanske enakopravnosti (učinkovito zavarova ni proti vsem preglasovanjem, državnim udarom ali totalitarnim in centralističnim ten= denoam in eksperimentom), o) da je zajamčeno vestno upoštevanje slovenskih interesov v skupni, zunanji politiki (varstvo eventuelnih manjšin, izšeljencev,itd.) ter v ostalih skupnih ustanovah, d) Slovenci bi pozdravili vključitev Jugoslavije v vsako višjo poli tiČno skupnost, kakršno bi predstavljala n. pr. Evropska Ptederaoija.
J A VNO MNENJE
”10 LET". - Dragi gospod urednik.' Vaš uvod= ni k v ŽA. Številki ICT se mi zdi toŠen. Ne da bi se pa povsem strinjal s prikazom razpo= loženja prebivalstva. Res, takorekoÖ vse kar leze ino gre je bilo proti Nemcem in na strani Zapada. Toda je bila le razlika med "mladino” in "starino". Mladi rod je tedaj P':av s takšno samozavestjo in navdušenjem demonstriral in manifestiral po naših mestih in trgih kot je kasneje fanatično prelival kri v dr	vijanski vojni. Stari možje, ve
terani iz prve svetovne vojne, pa so zaskrb Ijeno gledali v bodočnost.- Spominjam se dogodka 6.aprila zjutraj. V našem mestu je bila nastanjena "delavska četa", ki se je formirala iz starejših za borbo nesposobnih letnikov. Zjutraj 6.aprila je pred postro= . jene vojake prihitel kapetan, komandir Če= te. Naznanil je, da je Nemčija napadla^Ju= goslavijo, izpregovoril je nekaj navdušenih besed o naši vojski ter končal z Vzklikom kralju Petru. Toda ognjevitim besedam je sledil zamolkel in skrbi poln "Živijo", ki ni naznanjal niš dobrega in pokazal notra= nje razpoloženje možakov, ki so bili veči= noma kmetje in delavci iz podeželskih kra= jev in občin.	P.K.
+ + +
Gospod urednik.1 Dogodki pred desetimi le ti so želo zanimivi, a še dolgo nam ne bo poznano celotno ozadje, ki je privedlo do podpisa pakta in izvedbe puČa. Zadnja Štes Vilka "Iskre", zboraŠkega mesečnika iz Mün chena, priobčuje daljšo razpravo "Kdo je kriv?" izpod peresa b.gen.Petkoviča.Ta raz Piava, v kolikor je objektivna, že zdaj pri kazuje strašno pomanjkanje odgovornosti vo dilnih pučistov.	1.1.
+ + +
Dragi .urednik.’ Morda bo ,KTjeve bralce za nimal podatek, ki sem ga zvedel 1944 v Lju bljani. Z menoj se je pred Gestapom skrival v nekem ilegalnem stanovanju tudi poznani slovenski višji častnik, ki so mu dogodki ob puču in okoliščinah nemškega napada na Jugoslavijo morali biti dobro poznani. Ta mi je pripovedoval:
Jugoslovanska vlada je pred podpisom pak ta dobila od strani angleških diplomatskih predstavnikov jasen odgovor, da Jugoslavi= •ja tedaj v slučaju nemškega napada ne more računati na efektivno britansko pomoč.Valed tega da so Britanci nasvetovali Jugoslovan ski vladi, naj skuša ostati nevtralna. Ce to ni mogoče, pa da naj pač pristopi k osi, toda brez aktivne oborožene udeležbe na strani osiŠČnih sil. Tako bi Jugoslavija ostala enotna in nedotaknjena in bi. kasne= je mogla služiti zapadnim zaveznikom v slu Čaju potrebe oz. v slučaju kakršnihkoli iz krcanj na Jadranu ali na Balkanu.
Kasneje tega podatka nisem mogel preve= riti.	Zahvaljuje itd. D.P.
+ + +
Gospod urednik.’ VaČ uvodnik v zadnjem KT ste zaključili s "Kakšna bilanca za narod 27.marca.’" Bi mogel dopolniti ta zaključek z nekaj mislimi?
Slovenci nismo aktivno sodelovali pri iz vedbi puČa, ker to tudi nismo mogli. Puc bi bil nesmiseln v Ljubljani; mesto za take stvari je navadno prestolica države. Vsavo dilna in odločilna mesta v vojski - (in s par izjemami v državni upravi sploh) so držali v rokah Srbi. Torej tudi zato, če bi Slo= venci hoteli, niso mogli dobiti mesta med pučisti. Zaupanje v "prečane" in.zlasti ti ste iz bivše c.k.vojske ni bilo prav veli= ko...
Toda ne glede na to, slovenski narod ni simpatično gledal podpisovanje pakta. Dva dni kasneje je ob' prevratu spontano manife stiral. S tem svojim nastopom je slovenski narod jasno pokazal, da je njegova "duša" na strani demokracije, dasi je starejša ge neracija preroško napovedovala mladini,kaj vse bo narod doletelo.
In ko je kasneje Šlo za "biti ali ne bi ti" slovenskega naroda, je narod kot celo=: ta spet jasno polcazal, da je bila njegova "duša" - v izgnanstvu v Srbiji, na Hrvat=-skem in v Šleziji; - na procesih, ječah in jamah za streljanje talcev; - na Rabu,v Go narsu in na Liparih; - v Dachau, Ravensbrii eku in Auschwitzu. Redki posamezniki so iz gubili svojo "dušo" - in take je•imel vsak narod.
V-tistih usodnih letih druge velike voj ne slovenski narod ni zatajil svoje duše; junaško je veroval, se boril in umiral za svobodo - na protikomunistični ali komuni= stični strani. Bilanca bi mogla biti lepša, če bi narod imel solidnejŠe državno vod = stvo, prej miru in kasneje v emigraciji-, inče bi zapadni državniki mesto enega koraka videli dva naprej.	J. K.
' KDO JE TO ZAPISAL ?
"Odrasla je prav za prav že ta mladina in stopila v zrelo, moško dobo.Razumljivo je, da se zato ne da potiskati v kot, aro= pak hoče. Če naj Že dela, tudi soodločati. Mislim, da ji te pravice nihče odrekati ne more in sodil bi, tudi ne mara."
"Ustvarimo trdno vsenarodno organizaci jo, vključimo v njene vrste vse, stare in mlade, napravimo načrt, razdelimo delo in odgovornost in' ne Čakajmo veČ primernega trenutka."	("SLOVENIJA",glasilo slov.
katoliške skupnosti, 21.sept.1950. v uvod= niku "NE BODIMO MALENKOSTNI". Preberite KLIC TRIGLAVA leto dni nazaj - prav popol noma isto je trdil.)
SOCIALNI SKLAD
Socialni Sklad Je pred kratkim prejel ne kaj novih potrdil svojega dela. Danes objav IJamo tri izmed prejetih pisem.
Leoben, 4.3.51.- "Sporočamo Vam, da smo Va= &e pošiljke (vsebina: moäka srajca, kravata, nogavice, pulover) - pred par dnevi v redu prejeli. Štejemo si v prijetno dolžnost, da se potom Vas iskreno zahvalimo vsem dobrot= nikom, ki so prispevali za to obdarovanje.Z darili ste nas veselo presenetili, vse nam bo prav -prišlo. Pr is ržen Bog plačaj vsem.1
Lepo pozdravljamo Vas ter vse Slovence v Angliji.	E.Sauer,
I.FlorJariSiÖ,
L.Vovk."
Spittal, 2.3.51.- "Z veseljem Vam sporoÖam, da sem prejela od Vas nepričakovano požilJ= ko. Nevem kako bi se mogla izraziti in se Vam zadostno zahvalit za tako lep dar kate= rega sem neizrečeno vesela. Zelo sem vesela obleke za naSomalo Silvico ki Je stara 6 mesecev. Oprostite mogoče bi Vas inela prosi ti za kakšno moško ponošeno obleko za mojga rno^a, ker Je invalid in sedaj nič ne zaslu= ži. Kbr tukaj je sedaj težko Življenje v la gorju moramo vse plačati stanovanje luS dr= va hrano odkar nas je prevzela avstriska o= bläst in tako si zelo težko kaj kupimo. TeŽ= ko čakamo rešitve pa-neverno ali se bomo mo= gli kam izseliti ali ne ker je mož invalid. Se enkrat se-Vam najlepše zahvalim za Vaše lepo darilo. Sprejmite prisrčne pozdrave od Marije in cele družine Razdrih."
Graz.- 1.3.51. "Klicu Triglava, sociJalni sklad v Londonu. - Podpisani hvaležno potrju jem prejem Vaše pošiljke z dne 22.2.51. s sledečo vsebino: ena moška srajca, kravata, en par nogavic in pulover. Za poslano se Vam najiskreneje zahvaljujem. Kb si bom zopet ustvaril eksistenco, se bom potrudil oddol= žiti se po svojih močeh v smislu prepriča= nja, da si moramo Slovenci med seboj pomaga ti. Moj iskren pozdrav.'	O.H.
^ Za Socialni Sklad 29. olctobra so darovali: gdč.Marica Škrbec, London, 10/-; g.Zle Tone, Vxlmslow, 10/-; g.Božo Polanc, VTansford,5/-; o.g.kaplan M.L.iz Avstrije 10 avstr.šilingov (5/-).
Dobrotvorno Društvo svobodnih državljanov Jugoslavije v Londonu je darovalo £ 15.
Vsem dobrotnikom se uprava Sklada toplo zahvaljuje.
Prispevke pošiljajte na upravo Klica Tri glava: 53, Bucks Hill, Chapelend. Nr.Nunea= ton, Warwickshire, ali na upravnico Sklada GdČ. Vida Zabavnik,
11, Haslemere Gardena,
Fihchley,
London. N. 3.
ANKETA KLICA TRIGLAVA
V kratkem pričnemo priobčevati odgovore na anketo, ki jo je razpisalo, uredništvo IOi ca Triglava med ljudmi, ki bivajo v domovi= ni oziroma so pribežali preko meje v svobod ni svet.
Anketa daje odgovore na več za emigraci= jo zelo aktuelnih problemov in odkriva, kaj misli in pravi domovina. Seveda ob teh iz = rednih prilikah ni mogoče dobiti popolne sli ke. Toda potrudili smo se, da smo zvedeli mnenje naših sorojakov - različnih spolov in starosti, različnih nekdanjih političnih pre pričanj, razliönih stanov in različnih biva lišćf, inteligentov in preprostih ljudi.'
Skrbeli smo, da so tisti begunci, ki so pribežali v svobodni svet, podali svoje iz= Jave Čimprej po svojem begu, da nanje ni mo glo dosti vplivati razpoloženje emigracije,
ANGLEŠKI LEKTORJI V JUGOSLAVIJI
V. fizikalni dvorani ljubljanske univerze je 6.februarja predaval angleški arhitekt-urbanist g.Anthony Chitty o povojni arhitok tur\in o borbi proti stanovanjski krizi v Angliji. Dvorana je bila polno zasedena.
V Beogradu se je v februarju vršil štiri najstdnevni tečaj za metodologijo angleške= ga jezika. Obiskovali so ga lektorji angle= sČine in asistenti beograjskih fakultet in visokih Šol. Predavanja je držal Član britan skega sveta za kulturne stike v Turčiji in lektor angleškega jezika na univerzah v An= kari in Carigradu prof.V.Gatenby.
480.000 DOLARJEV ZA OTROKE IN MATERE
Izvršilni odbor Mednarodnega otroškega fonda je sprejel program za pomoč otrökom in materam v Jugoslaviji v višini 480.000 dolarjev za razdobje do julija 1951.
Grčija bo dobila v iste namene 108.000 do larjev, Palestina 195.000, Indija 240.000, Pakistan 112.000, Filipini 141.000, Siam 35 tisoč in Formoza 22.000. Komunistična Kitaj ska bo prejela 20.000 dolarjev.
POMOČ JUGOSLAVIJI
V Jugoslavijo je do sredine februarja do spelo ze nad 158.000 ton hrane, kar zixisa tretjino vse dobave, ki bo izvršena do kon= ca maja. Iz ameriških zalog pšenične moke, je v istem razdobju dospelo v Jugoslavijo* iz Zahodne Nemčije 64.000 ton, Italije 3L5CO, pride pa še iz Nemčije 3.500 in iz Italije 4.000 ton. Poleg pšenične moke je USA posla la tudi 62.000 ton masti, jajc v prahu, fi= žola, konserviranoga mesa, koruze, ječmena in pšenične moke. Prispelo pa je Še 58,000 ton drugih ertiklov.
Norveška je^odobrila kredit v znesku dva milijona norveških kron za nakup norveških zivil. _________________
Jože Tiran je direktor 1 jublj.mest.gledališ&ru
Kdor hitro da - dvakrat da.*
Om
IvLIC TRIGLAVA
^t.65.
■- Str. 7.
NOVI ANGLEŠKI ZUNANJI MINISTER •
Gospod Morrison je bil postavljen za novega angleškega zunanjega ministra. Spremens= ba v vladi ni prilla nepričakovano. Gospoda Bevina, ki je vodil zunanjo politiko od 1945 leta, je ž'e dlje Časa mučilo slaho zdravje. V ponedeljek pred spremembo v vladi se je Še le prvič po Božiču spet pojavil v parlamentu in spomnimo se, kako so lanskega januarja pripravili v Colombu zanj poseben stol, da bi ga nosili po stopnicah, ko se je tam udele ževal sestanka zunanjih ministrov Commonwealtha. Zares ga je držala pri utrudljivem sko= raj šestletnem vodenju zunanjih zadev samo silna volja. Končno pa je vendarle sprejel nanj naporno mesto v vladi, odkoder bo na sejah kabineta še zmeraj mogel koristiti z nasveti in mnenjem.
V parlamentu in Časopisih so se že dolgo oglašali z zahtevami, da g.Bevin zapusti zu nanje ministrstvo. V sedanjem položaju, so govorili, si država ne more privoščiti bolni= ka na tako važnem mestu. Očitali so, da je obenem z ministrom izgubila na moči tudi zuna nja politika, ki da nima več zaleta in samo caplja za ameriško inve/ropskih - za fran cosko. Množili šo se spet kritiki tudi v lastnih laburističnih vrstah, katere je krotila Preje silna Levinova pojava. Ministrski predsednik g,Attlee, ki si je bil naložil začasno še dodatno breme zunanje politike, ni mogel zadostiti vsem zahtevam. Parlament in javno mnenje sta nujno terjala ministra, ki bo glasno in jasno, na dolgo in široko, razlagal zu nanjo politiko svoje vlade.	■
Tako je vzbudilo v Angliji precejšno nevoljo, da bo ameriški admiral vrhovni povelj nik V Atlantiku - da bo Amerikanec poveljeval angleški mornarici - slavni angleški morna rici. Izgleda pa, da je bilo krivo, le pomanjkanje priprave javnega mnenja, da je prišlo do ostrih izrazov nevolje, kakor je bil Churchillov v parlamentu. Angleški admirali so zadovoljni z Amerikancem - najbrž vidijo v tem najlepši'način, da pritegnejo ameriške la dje v Atlantik.- Prijateljske vezi pa so že dovolj nežne brez tega. Nesporazumi so seve= da možni, ker jih ne tlači strah preganjanja. Toda v današnjih razmerah, ko se Sovjeti trudijo na vse kriplje, da razcefrajo vezi med zapadnimi narodi, je poučevanje javnosti dvakrat potrebno,	*...
Novo imenovanje g.Morrisona se bc tako poznalo predvsem ns^žnotraj, na zunaj pa bo teklo vse dokaj po starem tiru. G. Levin je prevzel zunanje zadeve ob času potsdamske kon ference. Takrat je živel Zapad ae v blaženih upih, da bo medvojno zavezništvo z Rusijo mogoče pretočiti v mirnodobno sodelovanje za izboljšanje življenja po vseirjšvetu. G. Levin bp ostal zapisan kot minister, ki se je potrpežljivo trudil v tej smeri, pozneje pa ai pogumno prizadeval, da okrepi' moc zapadnih sil proti grožnji zakrknjene Sovjetske zveze. Pri tem ga je skoraj neprestano podpiral celoten parlament. večina. kritikov, kar jih je bilo - poleg stalnih nergačev 2 komunistov - je napadala izza hrbta; to so bili skrajno levičarski poslanci njegov, stranke. Hudo burjo pa je doživel zaradi Palestine, ki so jo Angleži hitro zapustili po 20-letnem mandatnem upravljanju in je sledil nered, ter vojna med Judi in Araboi. V novejšem času je ponovno ostro brilo ob debatah o Združeni Evropi An ^emčiji. To pa je že bilo v Času, ko je g.Levina oviralo slabo zdravje.
G.E.Levin je začel debati'kot fant desetih let, se kmalu zanimal za .delavska zdruŽe ftja, deloval med pristaniškimi delavci, spravil na noge največjo delavsko zvezo na svetu (Transport and General Werkers Union s dobrima dvema milijonoma Članov), bil njen glaVrii tajnik, dokler ni bil 1940 izvoljen v parlament.
G.Churchill ga je vzel v vojno koalicijsko vlado za ministra za delo, za kar je bil neizmerno sposoben in ima zasluge, da se je britanski narod uspešno poprijel dela za voj no, z zmago laburistov na volitvah 1945 je prišel v zunanje ministrstvo. Zapušča ga, ko jo sedemdeset let star. Zanimive je, kako je stari delavec, ki se je toliko sukal med d,e lavci v njih zvezah, dobro vozil tudi z diplomati. Za nedavni rojstni dan so mu vsi zbra li za darilo - od stalnega podtajnika za zunanje zadeve do Čistilke, od poslanikov do ma lih uslužbencev, vsak je dal po šest penijev.
G.Morrison je prijel ,za d.elo ob novi konferenci Štirih sil, ki se je zbrala v Pari= 2U. Optimizem izpred seštin let ce je izprevrgel v črnogledost, Zapad je izprevidel name ne Sovjetske zveze (in mi Čutimo g.anko zadoščenje). Eolj kot kdaj koli mora ostati trd= no povezan in pazljiv na pojose kc.runistov. G.Morrison sicer javno ni kazal zanimanja za zunanjo politiko. Preveč jo imel dela!s popolno domačimi zadevami. Vodil je poslansko zbor nico in laburistično stranko kozi dobo korenitih gospodarskih in socialnih preosnov, ki Pomenijo pravo revolucijo v peti letih po vojni. Potem je skozi celo leto spretno držal ravnotežje v .sedanjem parlamentu - za're's na noževi konici, z vladno večino komaj okrog deset. Priznavajo mu dovršeno spretnost v parlamentarnih zadevah, kajti Čeprav je sedem let mlajši od g.Levina, je poslanec skozi 28 let.
Rmt iz revne družine, od mladih let slep na eno oko, je pričel delo kot razmŠalec in trgovski pomočnik, a presedel svoje večere v javni knjižnici in Črpal znanje, ki si ga ni mogel pridobiti v šolah. Kmalu se je zanimal za laburistično stranko in postal njen organizator. Leto predno je postal poslanec, je bil izvoljen v londonski pokrajinski svet, ki je najveČja lokalna uprava na svetu, skrbeča za kakih osem milijonov ljudi.Sest let je
g.Morrison vodil Svet, potem ko je pripeljal laburistiÖno stranko do veÖine. Pridobival si je izkušnje za bodoče vodstvo v parlamentu, ter izvedel v praksi dokaj laburističnih zamisli. Londonski Transport je njegovo delo. Postavil je vzorec za kasnejše nacionaliza cije industrij. V vojni vladi g. Churchilla je bil nazadnje notranji minister. Od laburi stične zmage na volitvah dalje je bil vodja parlamenta, ministrski podpredsednik in Lord predsednik sveta. Poleg: tega je bil glavni notranji voditelj stranke, ki jo je vodil do ponovne, Čeprav šibke zmage na- lanskih volitvah.
Čeprav je bil pogreznjen v takih notranjih zadevah, pa si je tudi nehote na vsak na din moral nabrati poznanje zunanjih zadev še prav enostavno zaradi tega, ker je bil deset let Član britanskega kabineta. In kakMnih deset let je to bilo.' Znanje ga ne bo oviralo. Prav tako ima tudi druge lastnosti, zdravo pamet, smisel za kompromis, pa le svoje pre= pričanje, kar mu bo na novo slušilo kot zunanjemu ministru.
= + =
4 . * ......
ITALIJANSKI MINISTRI V LONBONU
' ' • * , •
Istočasno s Titovo delegacijo, ki ji na Čeljuje MoŠa Pijade, sta prišla v London tu di g.De Gasperi, italijanski ministrski pred seunik, in grof Sforza/ italijanski zunanji minister.
Italijanski ekstrendsti vidijo v tem ne varnost za njihove aspiracije na Trst, ker menijo, da bo tršaško vprašanje eno izmed glavnih pri razgovorih v'Londonu. Italijani so se komaj sedaj spomnili,'da so bili med poraženci in da sp skušali v .zadnji vojni na Hitlerjevi strini uničiti .zapadne demo= kračije. To dejstvo jim lebdi pred oČmi,ka= darkoli dvignejo svoj glas v obrambo "itali janskega Trsta", vsakokrat ko skušajo prika sati sebe za bajijŠe zaveznike demokratskega Zapada kot pa Slovence, ki so se dejansko borili na zavezniški strani skozi vso vojna Hanes je Sforza v' težji poziciji kot pa za časa Rapalla, ko so Italijani stali v zmago vitem taboru - potem ko so si z londonskim ppktom zagotovili Istro, Ealmacijo in Slo= venijo do "Longatioa". Zato je njegov argu= ment, da naj se Trst priključi Italiji, vse prej kot pa oni, ki so ga Italijani uporab= Ijali doslej - italijanski Trst (od požiga Narodnega doma.' da ne pozabimo). Sforza tr= di, da naj se Trst priključi Italiji, ker bo s tem v"varnem okrilju"Italije, Če Jugo= davi ja pade pod silo sovjetskih satelitov, o čemer jo Sfnrzarzelo siguren, Mi pa meni= mo-, da ako zapadni zavezniki ne organiziraš jo iz svojih sil ‘zadostne obrambe zapadne Evrope, Italija ne bo rešila ne Trsta, ne kogarkoli drugega, ker ni bila niti ob kon= eu vojne sposobna olajšati zaveznikom posel z razkrajajočo nemško armado. Italijanski vojaški"duh" je danes svetu dobro poznan in sam Bog ne daj, da se sovjetske divizije po javijo na laški meji.' Italijani bodo čez noč večji komunci kot Stalin sam.
Izjava zapadnih sil iz leta 1948, v kate ri šo le-te predlagale priključitev Trsta Italiji, in na katero se Italijani tako sil no sklicujejo, je samo ena izmed onih na = glih odločitev, ki prija trenutnim potrebam in trenutni politiki zapadnih sil, a ki v ničemer ne moro obvezovati. Primerjamo jo lahko s prenagljeno odobritvijo Tita ali pa z nepremišljenimi izjavami Trumana o atom?: ‘ski bombi itd,
, Ako zapadni zavezniki drže Trst v svojih rokah, so lahko vsaj gotovi, da'imajo dobro postojanko, ki se more vključiti v zavezni= ško mrežo brez pogajanja na desno in levo. In končno - čemu bi danes po nepotrebnem u= stvarjali jabolko spora med protikomunistiČ nimi silami s potiskanjem Trsta bodisi v ju goslovanoko bodisi v laško naročje, ako si nismo na jasnem, kakšna bo reakcija? Trst za Italijo no predstavlja življenski pro = blem, kot sta priznala sama italijanska mi= nistra. Torej Italija ne bo v niČeMer pri= krajŠana, ako pusti Trst pri miru. Postav= Ijati vprašanje Trsta kot pogoj za sodelo= vanje Italijanov v demokratski fronti, pa bi samo dokazovalo, da Italijani demokrat= sko fronto sploh ne jemljejo resno. Sicer pa bodo morali Italijani tudi v drugih zade vah šele dokazati, da so dobri demokrati dn da so se voljni Žrtvovati za skupno denio = kratsko stvar.'V zadnji vojni tega niso po kazali, zato tudi vse vpitje o krivicah,ki so jim jih prizadejali Britanci in drugi,ne more biti resno vzeto.
OBLETNICA USTOLIĆENJA PIJA XII.
V	Sikstinski kapeli v Vatikanu so se vr šile velike ceremonije ob priliki 12-oblet niče ustoličenja Pija XII.
Popravki
V	63.št.KT sta se vrinili dve neljubi na paki in sicer v članku "Komunistična moč plahni" smo navedli, da so komunisti v Angliji imeli pred lanskimi volitvami le ene ga poslanca. Dejansko so imeli dva: Galla= cherja in Piratina, ki pa sta bila lani po raŽena.
V	članku "Britanski imperij(l)" smo v 2. odstavku zapisali: "ki jih je vodila v vzhod no-indijsko področje in Indijo". Pravilno: "ki je vodila Vzhodno-indijsko Družbo(Konv= panijo) v Indijo".
V	nadaljevanju istega Članka v st,64.na str.5. v odstavku "Generalni guvernerji" pa bi moralo namesto "nekega dominiona dejan= sko predsednik vlade Združenega Kraljestva!1
,stati pravilno: "nekega dominiona dejansko predstavnik vlade Zdr. Kraljestva".
Pojasnilo v zvezi z "Vzhodno-indijsko Družbo" bomo objavili v prihodnji številki.