KOLEKTIYNA RAZSTAYA MIHE MAT,ESA P£ AHA*.?-. jakopiCey paviljon OD 30. OKTOBRA DO 20. NOYEMBRA MC MX XVII. J. BLA8NIK-A NASL. LJUBLJANA. 1284*27 MIMA MALES se je rodil 6. 1. 1903. 11 a jeranovem pri kamniku. Po sreclnji soli je stu- diral umetnisko akaclemijo v Zagrebu pri prof. Krizmanu, Kljako- vicu Valdecu, na Dunaju pri prof. Froelichu in zadnja tri leta v Pragi pri pokojnem prof. Broemseju in prof. Thieleju, kjer je tudi ab- solviral. Priredil je dve kolektivni razstavi in sicer v Pragi in Zagrebu 1. 1926. Nadalje je sodeloval pri razstavali v Varsavi, Krakovu, Lvovu; mednarodni graf. razstavi v Firenci, clanski razstavi Umelecke Besede v Pragi, zadnje slov. razstave istotam e. t. e. MESTO UVODA MOTTO: ..Zamorska sohica in glas perice, ki poje pesem nezno in sentimen- talno, kadar lika perilo. mi je svetejsa. kakor uinetnost akade- niije“. Mauric de Vlaminck. Koncno je le prisel cas, za katerega se elovek vede ali nevede pripravlja dolga leta. Vem, da bi se po vsej pravici spodobil dostojen uvod v ta skromen katalog, ali jaz zalibog nimam prijatelja — umetnostnega zgodovinarja, da bi mi ga napisal —. Mogogce, da ga zato nimam, ker nisem — impre- sionist. Toda v svoji predrznosti bi sel kljub temu tako dalec, da hi naprosil ljubico, da mi napise kaj spodobnega — ali ker je nimam, sem ostal sam. .. Vem. da je skrajno nerodno, ee je danes se kdo sentimen- ialen in se bolj neodpustljivo je, ce ima iluzije. Toda je ze iako — cloveka, ki ima smolo vsepovsod, se drzita obe eednosti in kdor se delj casa potepa po tujini, naleze marsikaj, kar je cioma ze zdavnaj odvec. — Tudi inene se je polastila po dolgoletnem solanju in ] # o- manju v tujini solzavost, da bi razstavil v Tvjubljani med do- inacimi, potem, ko sem ze dovolj dolgo stregel zijalosti tujcev. In s slikarjem, ki se je vsaj za neko dobo resil kaosa notranjega porajanja, ter z dopadajenjem gleda v komaj spo- ceto delo na papirju in platnu. je podobno resnici o Njem, )otem, ko se mu je rodila ideja ustvarjanja ter se mu vsa ^itnost zagnala v en sam odresujoc: Bodi! Razstava bodi! Toda tu ima ljubljanska geneza cisto svoj ljubljanski tekst in tu se pricenja poglavje o izgubljenih iluzi- jah! Kako domace je bilo nekdaj razmerje med slovenskim sli¬ karjem in gospodarjm paviljona. Res, prav genljivo, in se za crno kavo je ostalo slikarju. In v tujini ga se danes caste kot gosta! Doma pa smo med tern cudovito napredovali: postavili so si gospodje merodajni cinitelji ob vesoljni slovenski upodabljajoci svoje sotore, kjer jim je kaj dobro biti; in eden med njimi je tudi skromni bivsi Jakopicev paviljon. Sedaj je vse drugace! Ali veste, da je meni kmetavsu kar nerodno govoriti o taki gospodi? Pa kaj vse to! Koliko poniznosti in udanosti je bilo treba — pa kar cez en tavzent (beri. pisi in obeuduj!) sva moral a s sodrugom Cudermanom nasteti, predno so naju sploh 4 spustili do praga; cez en tavzent in to nama! Pa ni, da bi tu razkazoval raztrgano suknjo! Toda s tem stvar se ni bila koncana. Cakala naju je se borba z antiko, da s celo staroslavno antiko, ki se ni in ni hotela umakniti iz paviljona. Samo malo cuden okus ima clovek v ustih ... to pot je slo vendar lazje, antika ima 1 e svojo kulturo. pa ceprav anticno! Sitno ie tudi, ce se mora clovek na novo predstavljati domacinom in to tem bolj, ce je clovek mlad in pokvarjen od tiijine in njene coprnije. Kaj vse bi dal, da bi bil vsaj polo- vico stare jsi, spostovan in negovan od domac-e kritike, ali pa da sem vsaj impresijonist! O Natora, zakaj me nisi osrecila s takim vidnim — za slovenskega slikarja prepotrebnim zname- njem? Kaj bi bilo Tebi, razsipnici, ki obesas kar tjavendan temu dekorativno grbo, onemu golso! Cemu, o Natora si to pot domoljubno skoparila z menoj?! Kako lahko bi mi bilo s tako dicno impresionisticno cebuljico pod podbradkom otvarjati to razstavo! Dal bi se takoj interviewati od nase lokalne kritike: kaj da mislim o slovenskem impresionizmu? Jasno, da vse naj- boljse! To je edina nasa slovenska nmetnost sploh, ki nam je takorekoc izrastla iz osrcja nase mile zemlje, v katerem je nas narod vseskozi dozorel in kjer je sploh dosegel svoj zenit! Vse ostalo je odvec. humbuk in tuja navlaka. Sploh se naj nasi narodni einitelji potrudijo, da se vpelje ta narodni stil tudi a* srednje sole in naj se vseskozi uvrsti tudi A r opisno geometrijo. Tako vsaj. nasa narodna svojevrstnost pronica v kar najsirse plasti nasega naroda! In nato se cela vrsta vprasanj, ki jili odgovorim vse, v najvecje zadovoljstvo g. kritika oz. umet. zgo- dovinarja. Tako n. pr. ka j da mislim, o sploh z ozirom na sloven- sko posebej. Tudi o sploh se izjavim v izcrpno in pronicano! In ves sem mehak! Ah, veste, kako sarmantni gospodje so nasi kri- tiki, o katerih je znano samo, da so sestradani rjoveci levi. Kaj rjoveci levi? Pravi ljubeznivi mucki, ceprav nekoliko skrokani od vsakdanje ljubljanske samohvale. Samo skoda. da je A r se to le prazna izmisljotina. in da se mi se vedno ni posrecilo dostojno predstaviti. Kaj nas briga tvoje krstno-in rodbinsko ime in se celo tA^oje slike. to nam povej. kaksen — izmist da si! Tezak od- gOAor. tezja zadrega! Mo j castitljivi profesor, ki sem mu takrat A^eliko A r erjel. me je nekoc. v casih lepih vecerov krstil za zaljubljeiiega slikarja. Morda Yam bo to zacasno zadoscalo. dokler se ne najde kaj boljsega. In kar je res. je res. od hudica sem zal jubl jene nature! Kar se pa tice mojega gledanja a^ sA^et, je stvar ze taka, da ima A r sak s\ r ojo ])ot. po kateri sledi Lepoti. Nocem se na dolgo sklicevati na apokalipticne jezdece polpretekle dobe — jasno je brez dAoma, da smo se po vojnih grozotah iraucili za- 5 misljeno gledati v svet in ne kar take trenutno - bezno kot c merikav macek v opoldansko solace, ki si prede veliko hvalo, c a iina velike barvne oci in prekratek maeji spomin. Moje oko se ne pelia za tem. da bi iskalo v metezu barv v svet I ill in temnih lisali zanimivosti in interesantnosti — temvec skusa podati ono stran zivljenja, v katerem d a n e s zivimo. 1 udi mi ni, da bi lilapceval prirodi, niti za njeno nasiljevanje, ne- skoneno pa sem vesel, kadar se mi posreci, da mi poganja oblika povsem iz notranjosti; se vdaja v linijo in formo, tako kakor ze hoce moj,e kmecko sentimentalno sree sredi hrupnega vrveza velikega mesta. Sic-er pa, ali poznate moj amulet? — to .je veliko gorenjsko leciasto sree, ki se tesnobno pozibava na steni moje zibke mansarde, obpljuskane valovanja velemesta . . . X Emoni, v sedemindvajsetem letu po slov. impresionizmii. Miha Males. P. S. Se dve blagodiseci rozici. Academia operosorum v kavarni „Unionu 6 ’. Dramatis personae: clovek z bombami, kipar. C. z b.: Jaz bi zelell, da bi pred mano defilirali. K i p a r : ? C. z b.: Da bi Vas jaz z bicem tolkell po glavif k i p a r : ? C. z b.: Ker niste originalen! K i p a r : Ali ste vi ? C. z. b.: Da, jaz sem slovensko originalen! (Hie). Y Parizu. Pogovor o lepih umetnostih med slovenskim kritikom in slo- venskim kipar jem. k r i t i U m e t K r i t i L ! m e t kislinga? K r i t i U m e t k : Ali ste precitali Lessinga? n i k : Ne! k : Potem se z Vami sploli ne zgovar jam. nik: Prosim — ali poznate slike Ylamincka k : Ne. nik: Potem se pa z \ ami sploli ne zgovar jam! 1. 2 # 3. 4. 5. (>. 7. 8 . 9. 10 . 12 . 13 . 14 . 13. 16. 17. 18. 19. 20 . 21 . -99 23. * 24. 25. 26. 27. 28. 29. 50. 31 . 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. Din Mlada Ijubezen L litrografija 1925 . 300 Mlada Ijubezen II., litografija 1927. 300 Portret sodruga, litografija 1926 Deklica v predmestju I., litografija 1926 . 250 Deklica v predmestju II., litografija 1927 . 230 Proletarska Ijubezen, litografija 1926 . 300 \ isoka pesem, litografija 1926 ..* 300 Zena 1.. litografija 1926, privatna last. Zena II., litografija 1927 . 300 St iah, litografija 1926 . 300 Plesalka, litografija 1926 . 300 ..Takozvani kritik”, litografija 1926 . 300 Pravljica L, litografija 1924 150 Pravljiea II., litografija 1926 .100 Madona, litografija 1924 . 250 Mrtva mati, litografija 1927, privatna last. Kristus, litografija 1926 . 250 Melanholija, litografija 1927 250 Kopajoci dekliei, litografija 1927 . 200 Na kanapeju, litografija 1927 . 250 Pri ogledaiu, litografija 1927 . 250 Prostitutka, litografija 1927 . 250 Druzina. litografija 1926 . 250 Kaktusa, litografija 1926 . 250 Zenski akt, litografija 1926 .. . 150 Moski akt. litografija 1925 .150 Iz kabareja I., litografija 1927 . 250 Lz kabareja II., litografija 1927 . 250 Ilustracija, litografija 1926 .100 Pivec, litografija 1927 .150 Sen, litografija 1927 .150 Ljubezen, litografija 1925 . 200 Rajska deklica, litografija 1926 . 250 Na prodaj, litografija 1924 . 250 Plesoca vila, litografija 1926 . 250 Una cum uno L, litografija 1927 . 250 Una cum uno II., litografija 1927 . 250 Tz bara T., litografija 1926 . 250 Iz bara II., litografija 1926 . 250 Olava. litografija 1926 100 Zrtev, litografija 1926 .100 Pismo, litografija 1927 .100 Ljubezen. litografija 1924 100 7 Din 44. Mora, litografija 1924 . ' .80 45. Akt, litografija 1925 .. 80 46. Ciganka, litografija 1925 . 100 47. Iz kabareja, litografija 1925 .100 49. Na balkonu, litografija 1925 . 100 51. Japonka, litografija 1925 .100 53. Modeli, litografija 1925 . 100 54. ‘Autoportret, aquatinta 1927 . 300 55. .Poslusajoca deklica, aquatinta 1927 . .. 300 56. Portret zidinje, aquatinta 1927 . 300 57. Akt, aquatinta 1927 .. 200 58. Maska, ujedanka 1927 . 250 59. V bazenu, ujedanka 1927 . 250 60. I na cum uno, ujedanka 1927 . 200 61. Model, barv. ujedanka 1927 . 300 • * gm ^ A m 62. Ljubezen v cirkusu, suha igla 1927 . 250 63. Na Letni, suha igla 1927 . 250 64. Poljub, suha igla 1927 . 250 65. Misel, suha igla 1926 . 150 66. Iz kavarne, suha igla 1925 . 100 67. Gadji lovci, suha igla 1925 .100 68. Mihec, suha igla 1926 . 100 69. Glavica I., bakrorez 1924 80 70. Glavica II., bakrorez 1924 . 80 71. Astronom, bakrorez 1924 . 80 72. Sen, lesorez 1927 . 200 73. Portret gospe X, lesorez 1926. privatna last. 74. Portret gospe O, lesorez 1924, privatna last. 75. Mozki akt, lesorez 1927 .100 76. Prvi lesorez iz leta 1920. privatna last. 77. Deklica iz bara, lesorez 1926 .100 78. Portret gdc. Jelke Murkove, lesorez 1927 79. V kavarni, lesorez 1926 . 200 80. Asiski ubozec, lesorez 1927 . 300 81. Deklica iz Prage I., lesorez 1927 150 82. Deklica iz Prage II.. lesorez 1927 1.50 83. Sanje, lesorez 1927 .150 84. Marij Simenc, lesorez 1926 . 150 85. Melanholicna deklica, lesorez 1926 . 200 86. Mrtvi Stritar, lesorez 1924 . 200 87. Sveta mati, lesorez 1927 .150 88. f prof. Broemse. lesorez 1926 . 150 89. Seansa. lesorez 192".150 8 >*SS> x$2> ><£S&> >*C3> >*©* x^S»* x3B> v5j^ <£j*< «£**< ««&** <$** •«*< «©X ^-< >*££> ><$!> ><$> >*(& ><$£> ><&> >^£> >4S£> «££*< ««£&=< nac ' LJUBLJANA SELENBURGOVA UL. 5 P riporoca Ysakovrstna darila za Miklavza, Bozic in Novo leto. — Francoski pisemski papir, vedno novi vzorci. — Polnilna peresa. — — — — Platno za oljiiate slike, risalni papir in vsakovrstne slikarske potrebscine vedno v zalogi! 1. 2. 3. 4. 5. 6 . 7. 8 . 9. 10 , 11 . 12. 13. 14 *** , _• 15 . 16. 17. 18 . 19 . 20 . 21 . 22 . 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 36. 37. 38. 39. 40. 41. Rojstvo svetlobe. Zadnja vecerja. Solncna pesem (Sv. J.) Konzilij. jaslice. Alegorija planin. Letni vecer. Rudec oblak. Meditacia. Moj patron. Na vasi. Snemanje. Vstani. Pele mele, skica. Medusa, pastel. Coriandoli (Confetti). Alegorija (vino). Studenec. Kopajoce. Finis' Bahantin ja. Vstajenje. Magdalena. Srce. Megla. Dama v crnem. Crnolaska. Autoportret. Autoportret. Autoportret. Zlatolaska. Portret g. S. S. Studija. Studija. Skica za portret. Mi ha M ales (pastel). Miha Males. Kozak. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 5*>. 54. pastel. B z. p. K. 8- 8- 8- :>5. 56. 57. 58. 39. 60. 61. 62. 63. 64. 1 odi. »* 42 . Studija. Model, st. 15. 16 . 17. 18. 19. 20 . 21 . 02 K 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. Vnucka. Studija. Studija. Studija. Studija. Portret Portret Portret Portret Rozice. Rozice. Rozice. Rozice. Bezeg. Yrtnice. Kepe. Rozice. Krajinica ob v Krajinica. Krajina pri K. Krajina pri K. Glad i ole. -14. Knjizne ilustracije (lesorezi). Skica. Skica. Don Quichotte. Inferno. Radi rank a. Radiranka. Radiranka. Zarek. Uboj. Dion isos. Noc in dan. Alegorija svetlobe. Kurtizana. Studenec v Puscavi. Eho z zadnjega velesejma Cigani. Cene pri blagajni. STANE CUDERMAN. Rojen v Kamniku v aprilu 1895. Po svetovni vojni je odsel na Dunaj, katerega pa je moral zapustiti radi jugoslovenske pripadnosti vkljub temu, da je bil pripuscen k izpitu. Potem se je vpisal v takrat ustanovljeno akademijo v Zagrebu in je po enem letu prestopil 11 a prazko akdemi jo. Studiral je pri prof. \ 1. Bukovacu, prof. Fr. Thileju. prof. \ . Hyna jsu in prof. Nechlebi, k jer je tudi absolviral. . .. <- • —* ' V*. / 'n -\ ' V - S'*- .*• ^ i r - . - ■ / A;, • v, •» . »■ . . ' <* . # / *lt* >► rVV t * \ m:. . y r ^ * * -* - ■£& •* ^ \ - \ *■ v • \ . , ' • ' - vS> ;.v- • ■ . J :r .** - ■ 1 .: ' $C~c • - .'. J -a 1 ' - V ” V - 'l s * ‘ - v ';• > * . \ :>> mfa . ££*?■■ ' . ■ i ■'* : & 1 . •- > . • : " i ■. <" - - V ■“ —■ ■ . - * KOLEKTIVNA RAZSTAVA STANE CUDERMAN jakopiCev paviljon OD 30. OKTOBRA DO 20. NOVEMBRA MCMXXVII.