o Leto VI - Štev. 18 (138) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tei. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 15.-30. septembra '79 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdaja H ZTT Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 300 lir NAROČNINA: Letna 5.000 lir Za inozemstvo: 6.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Redakcijski koordinator: Loretta Feletig Quindicinale Za SFRJ 120 ND - Ziro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 14% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda tM : T BERLINGUER E CRAXI : INCONTRO PER L'UNITA' Nel momento in cui la DC si scontra con i suoi problemi interni (vedi ritiro di Zaccagnini), i quali si riflettono poi sul governo del Paese, l’incontro dei due maggiori partiti della sinistra italiana, il PCI ed il PSI, è un fatto di grande importanza. Gradualmente negli ultimi anni i rapporti politici fra comunisti e socialisti si sono allentati, spesso per pure ragioni di partito ed elettorali con ripercussioni anche sul piano locale: ne hanno fatto le spese le masse popolari e quanti si attendevano riforme e soluzioni di problemi. Il disagio si è espresso con le ultime elezioni che ha arrestato il crescere deU’influenza numerica delle sinistre ed ha dato respiro alle forze moderate. Tuttavia, le sinistre — nel loro insieme — prevalgono in parlamento sulla DC e, se raggiungeranno posizioni unitarie, che non sacrifichino le rispettive autonomie, potranno dare un enorme contributo alla società italiana. In particolare l’unità delle sinistre, come base per un vasto accordo di governo di unità democratica, è il presupposto per la rapida attuazione della tutela degli sloveni. Novi Matajur OB NOVEM ŠOLSKEM LETU Zaradi demografskega upadanja zadnjih iet, so bile oblasti primorane zmanjšati število šolskih sedežov in tako «izseliti» številne učitelje, kar pomeni, da se je v naših dolinah ponovno zmanjšalo število delovnih mest. Osnovno vprašanje je to, da je treba mladim zagotoviti delovna mesta in to tudi tistim, ki so dokončali višje šole, poklicne zavode ter univerzo. Mislimo, da je treba ob začetku šolskega leta izraziti nekaj misli in nekaj novih smernic, kar pa ni samo dolžnost slovenskih organizacij, ampak predvsem pristojnih javnih oblasti. Gospodarska in kulturna izmenjava ter vsetransko sodelovanje v iduhu osimskega sporazuma, poklicna pripravljenost na raznih področjih (gradbeništvo, majhna industrija, kmetijstvo, programiranje, raziskovanje itd.), odprtje furlanske univerze v Vidmu, odpirajo vprašanja o realni vlogi izobrazbe v slovenskem jeziku v naši pokrajini. Zadevamo se, da bo to vprašanje zaslužilo posebno razpravo, ki jo ni mogoče zaklju- čiti v enem samem članku zaradi teže in razsežnosti problematike. Poleg državne šole, ki vključuje šolsko prebivalstvo do 14 let ter v veliki meri tudi višješolce, se odpira logično vprašanje in zahteva po vsaj osnovnem šolanju v slovenščini. Ta nujnost ni še zadobi-la množičen značaj, vsekakor pa moramo ugotoviti slabo delovanje javnih struktur in pa nezadostna prisotnost samih slovenskih organizacij na tem področju. V ta namen je potreben e- noten organizem, ki bi deloval poleg državne šolske ureditve vse dokler ne bo parlament izglasoval zaščitni zakon in mogoče tudi vnaprej. Nadaljevati moramo razpravo o javnem in zasebnem načinu šolanja in to v smislu odpiranja in sodelovanja, ki zahteva zavest in izbiro predvsem družin. Iz praktičnega vidika imamo priliko, da izkoristimo vse kulturne in ekonomske prednosti naše jezikovne in zemljepisne lege, tega pa na žalost vsi ne razumejo. V vseh nas pa raste zavest, da je treba o tem govoriti in razpravljati in lepo priložnost za to predstavlja odprtje in začetek šolskega leta. ISTRUZIONE E SVILUPPO Si riaprono le scuole. Nelle nostre Valli il calo demografico degli ultimi anni ha raggiunto livelli così elevati, da costringere le autorità a drastiche misure di ristrutturazione delle sedi e molti insegnanti hanno dovuto «e-migrare»: altri posti di lavoro in zona sono così andati perduti, mentre la stessa permanenza di scuole superiori viene messa gradualmente in forse. Il problema essenziale è quello di assicurare sbocchi professionali coerenti per i giovani usciti dalle scuole superiori, dai corsi professionali e dalle università. E’ un discorso sull’occupazione, quello centrale, di natura politico-economica, i cui riflessi sulla programmazione scolastica sono evidenti. Ci sembra in ogni caso che, all'apertura delle aule e rivolgendoci anche agli studenti, vadano indicate alcune strade nuove e possibilità nuove per l’immediato futuro. Non è dovere esclusivo delle associazioni slovene fare questo discorso, ma — soprattutto — delle amministrazioni, dei distretti, degli enti pubblici. Dal nostro giornale vogliamo solamente avviarlo. Gli scambi culturali e commerciali, la collaborazione economica in armonia al trattato di Osimo, la nuova professionalità nei vari settori (edilizia, piccola industria, agricoltura, pianificazione, ricerca, ecc.), la ricerca, l'apertura delle facoltà dell’Università friulana, ripropongono gli interrogativi sulla possibile funzione della istruzione slovena nella provincia di Udine. Ci accorgiamo che il discorso meriterebbe un dibattito a parte perché non è risolvibile nello spazio di un articolo, sia per il peso che per le dimensioni delle questioni. Accanto alla scuola statale, che coinvolge la totalità della popolazione scolastica fino a 14 anni e in gran parte quella superiore, si va evidenziando la richiesta di un servizio che riguarda almeno i rudimenti dell’alfabetizzazione slovena. Anche convenendo che si tratta di una richiesta tutto- ra iniziale e quindi non di massa, dobbiamo rilevare la insufficienza delle strutture pubbliche a dare qualsivoglia risposta se non negativa e l'insufficiente presenza delle stesse associazioni slove- ne. (Continua In 2* pagina) FOJDA Skupščina staršev otrok, ki obiskujejo slovensko šolo Pred dnevi so se sestali starši, predstavniki slovenskih organizacij ter ravnatelj dijaškega doma v Gorici, ki so se pogovarjali o vseh vprašanjih, ki zadevajo obiskovanje naših otrok v Gorici, ki so kot znano nam najblji-žje, saj v videmski pokrajini Slovenci nimamo lastnih šol. Sestanka so se udeležili tudi starši treh otrok, ki prvič obiskujejo osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom. Problemi, s katerimi se srečujejo starši teh otrok niso majhni in gotovo je najbolj pekoče vprašanje prevozov otrok, ki prebivajo v Nadiških dolinah ali pa v Terski dolini. Začasno so se starši obvezali za prevoz otrok, nekateri vse do Gorice, drugi pa do Čedada, od koder redno vozi linijski avtobus. Težje pa bo ob sobotah, ko so prevozi nekoliko slabši. Zaradi teh težav, bodo v prihodnosti vsi skupaj skušali najti pravo rešitev za to vprašanje, čeprav bi bilo mogoče v ta namen poskrbeti za javni avtobus. Poleg tega obstajajo še druge težko rešljive težave, ki pa zadevajo svobodno izbiro tudi za šolanje v slovenščini v pričokovanju ustanovitve vsaj osnovne šole, ki bi vsaj delno prispevala k reševanju tega problema. Carlig, Vogrig in Osgnach ob otvoritvi razstave v Sv. Lenartu Pavel Petricig S PETER Spremembe v odboru beneških umetnikov Po nepričakovanem udarcu v Šentlenartu, kjer župan ni dovolil, da bi Društvo beneških umetnikov imelo svojo razstavo, je predsednik Vogrig odstopil iz tega važnega in odgovornega mesta. Slednji je namreč imel zelo natančno finančno poročilo, ki ga je dopolnil mladi Amedeo Vuch, ki pa je orisal predvsem vlogo in perspektive te- ga združenja. Vsi so se strinjali, da bo treba še izboljšati program prireditev ter valorizirati «Beneško galerijo» in vzpostaviti tesnejše stike s kulturno ko-misjo SKGZ iz Čedada. Prav za te stike bo v prihodnosti skrbel Amedeo Vuch. Za predsednika je bil soglasno potrjen, medtem ko so druge funkcije v odboru tako porazdeljene: Alberto Dorbo-lò bo skrbel za strukture in za fotografijo, za materialne prevoze bosta odgovorna Cro-maz in Jacuzzi. Tajnica bo Nadia Cromaz, svetovalca Guido De Vora in Giovanni Carlig, Paolo Petricig bo podpredsednik, ki bo tudi skrbel za tisk in za stike s publiko, nadzornika pa bosta Vuch in Balus. Med obiskom otrok in staršev v Slovenskem dijaškem domu v Gorici, skupina Beneškega študijskega centra Nediža si je ogledala tudi goriški grad F A E D I S ASSEMBLEA DEI GENITORI DEGLI ALUNNI DELLE SCUOLE SLOVENE Per discutere i problemi relativi alla frequenza dei figli delle scuole statali con lingua di insegnamento slovena ( quelle vicine, come è noto, sono a Gorizia, poiché gli sloveni della provincia di Udine non godono in zona di questo servizio), si sono riuniti i genitori, i responsabili delle organizzazioni slovene ed il direttore della casa dello studente di Gorizia, che ospita ventun ragazzi della nostra provincia. Presenti domenica a Fae-dis anche i genitori dei tre alunni che per la prima volta si sono iscritti alle elementari di lingua slovena. Problemi non insormontabili, ma difficili, quelli delle famiglie che, consapevolmente ed in piena libertà hanno optato per l’istruzione slovena dei figli. Il principale di questi problemi è quello del trasporto degli alunni dai paesi della fascia delle Valli del Natisone e del torre fino a Gorizia. Provvisoriamente i genitori si sono impegnati a risolvere il problema con mezzi di trasporto propi, alcuni fino a Gorizia, altri fino a dividale, dove una corriera di linea consentirebbe agli alunni un tragitto competibile con gli orari scolastici. Più difficile il rientro del sabato, per il quale c'è parecchio spreco di ore. Poiché le difficoltà non sfuggono a nessuno, la decisione è stata quella di cercare una soluzione più organica e definitiva, quale sarebbe quella di un mezzo pubblico che potrebbe raccogliere i ragazzi almeno nei fondovalle e costì riportarli il sabato. Rimangono altri problemi di non secondaria importanza: a questi, comunque, sarà difficile dare risposte positive, tali da poter garantire l’esercizio della libera scelta ISTRUZIONE E SVILUPPO Continuazione dalla 1a pag. Evidente a questo punto, l’esigenza di un organismo unitario capace di iniziare a fornire le prime risposte e capace di porsi a fianco dell'ordinamento statale fin tanto che il Parlamento non concluda la vicenda della tutela degli Sloveni e crediamo anche dopo. In ogni caso va portato avanti anche il discorso sulla coesistenza delle forze pubbliche (in misura totale) con quelle private ( in forma di apertura). Essa implica comprensione dell'espressione di coscienza e delle scelte delle famiglie e implica collaborazione. Non fa parte del nostro modo di pensare l’idea che l’uomo migliore sia quello che rinuncia ad uno qualsiasi dei modi di esprimere cultura. Sotto il profilo pratico, abbiamo la fortuna di poter cogliere i vantaggi culturali ed economici della nostra collocazione etnica e geografica: per molti questo suona tuttora dubbio o di difficile comprensione. Cresce tuttavia la coscienza che sia ormai il momento di parlarne, e non certo per ragioni culturali astratte. Ce ne danno l’occasione prossima le porte aperte delle nostre scuole. Paolo Petricig anche per l’istruzione slovena, in attesa dell’istituzione in zona di un servizio che, (almeno per le elementari) comporti una minore mole di disagi per le famiglie ed i ragazzi. DREKA 500 lir za tri kuintale krompirja EDVARD ZAJEC INFORMATRIX UN LIBRO DI DIALOGHI FIGURATIVI Edvard Zajec è un artista sloveno di avanguardia che è alla ricerca di nuove possibilità espressive e tenta con crescente successo originali esperimenti formali servendosi del calcolatore elettronico. Le sue opere creative sono il risultato di una previa programmazione della macchina che gli serve come strumento di lavoro: il calcolatore elettronico per Zajec, infatti, gioca il ruolo del pennello e della tavolozza nelle mani di un artista «tradizionale». Questa sua tecnica originale determina in molti forti perplessità e rende obiettivamente difficile la lettura e la valutazione delle sue composizioni artistiche; ciò, del resto, non desta meraviglia se si considera che soltanto da pochi anni il calcolatore viene sperimentato ed usato nel campo della grafica moderna. I paesi all'avanguardia in questo specifico settore dell’arte sono ovviamente gli Stati Uniti e il Giappone dove la cibernetica ha avuto uno sviluppo e-norme ed è, per così dire, alla portata di tutti. Ma chi è (Edvard Zajec? E’ nato a Trieste nel 1938. Diplomato all’Accademia di belle arti di Lubiana, si trasferisce negli Stati Uniti nel 1966, dove insegna e prosegue gli studi all'Ohio Uni- versity (M.F.A. 1968). Insegna ancora al Carleton e Si. Olaf colleges a Northfield nel Minnesota. Dal 1968 sperimenta l'impiego del calcolatore elettronico nell'arte. Nel 1970 ritorna a Trieste, dove attualmente continua la sua attività in collaborazione con M. Hmeljak presso il Centro di Calcolo dell'Università di Trieste. Ha esposto a Lubiana, Zagabria, Trieste, Venezia e altrove. Recentemente è uscito presso l'editrice EST-ZTT di Trieste (Tip. Del Bianco -Udine), in elegante veste tipografica, un libro contenente la riproduuzione di 64 opere di. Zajec, corredato da una presentazione in sloveno, italiano e inglese di Francò Dacar e da alcuni utilissimi suggerimenti alla lettura dello stesso Zajec. «Il libro, scrive l’autore, racconta la storia di tre personaggi geometrici ( triangolo, cerchio e rettangolo) e delle loro vicende nell’universo della superficie piana». Questa «storia» però può essere modificata, creata e inventata a piacimento in base alla sensibilità e all'estro artistico del lettore il quale è invitato espressamente a leggere l'IN-FORMATRIX disegnando. Lo artista Zajec dà lo spunto per ulteriori composizioni creative del lettore e per Ne, dragi brauci, ni škerc, je resnica in preberite jo, kajšna je. Mjesca julija lanskega Ijeta, je šla po dreških vaseh posebna komisija, da bi ugotovila škodo, ki jo je napravla dujačna kumetom na polju. Komisija je pregledala škodo u vaseh Ocnebrdo, Kras, Laze, Dolenja Dreka, Prapotnica in Debenje. Ugotovila je, da so te duji pra-sci (cinghiali) najbulj poškodovali njive posejane s krompirjem. Zavojo njih je bluo pardjelanega 111 kvintalov krompirja manj, kot bi ga muorlo bit. Zapisnik (verbal) o tej ško- di je pošjala Komisija na pokrajinski odbor jagrov v Videm. Če bi prodali krompir samo po 100 lir kg, bi znašlo 111 kvintalov krompirja 1.110.000 lir. Znano pa je, da je dreški krompir zlo poznan in iskan u furlanski ravnini za seme in zato je škoda puno višja (danes se prodaja krompir za jest, ne za seme, po 250 lir kg na debelo). Kumetje u dreških vaseh so se troštali, da bo njih škoda pošteno plačjana in kaj so dobili od provincialnega odbora za jago? Reči, ki se ne morejo vjervat! Samuo 20.000 lir za škodo cjelega komuna. Kumetje iz dreških vasi so D R E N C H I A dobili zadnje dni junija tega Ijeta pismo od provincialnega odbora jagrov, v katerim so jim sporočili, kaj bojo dobili za škodo. Večina od njih bo dobila po 500 (petsto) lir. In misliti, da je komitat iz Vidma zapravu 170 lir poštnih stroškov za vsako pismo. Tuole pomeni — kot se pravi po domače —parjemat ljudi po rit. Tuole se pravi zasmehovanje naših ljudi, ki ni v skladu s civilizacijo XX stoletja. Da je resnično, kar smo zgoraj napisali, vam pričajo dokumenti, ki jih objavljamo na drugem mestu našega lista. è accaduto nel 1979 non 50 anni fa Cinquecento lire per tre quintali di patate Fotografije od lietošnje «Mlade brieze», tisti ki jih interešajo, lahko jih pridejo gledat na Novi Matajur. questo motivo, scrive F. Dacar nella presentazione, «l'INFORMATRIX non intende presentare un catalogo di opere grafiche compiute» ma è un «invito a partecipare ad un'azione creativa» allo scopo di «percepire la propria inventività e per rendersi conto della propria creatività». Il libro non è dunque un semplice catalogo di opere d'arte nel significato tradizionale del termine ma piuttosto uno strumento di lavoro e di ricerca artistica che coinvolge il lettore in prima persona. Può diventare, secondo noi, anche un utile «test» per saggiare le capacità intellettive e creative di un individuo e, sotto questo aspetto, potrebbe essere utilizzato tra l'altro come efficace mezzo didattico. Ultima annotazione curiosa. Nel titolo originale della opera che appare in copertina e che è stato intelligentemente sezionato e scomposto in diverse parti, ognuna delle quali ha un preciso significato (ad es. Informa, Information, Forma, Format, Formation, Matrix, Trix) è contenuto in embrione il messaggio dell'artista. L'INFORMATRIX di Edvard Zajec può essere una buona occasione per avvicinarsi, almeno per pura curiosità intellettuale, alle più avanzate correnti artistiche moderne e per conoscere un autore sloveno della nostra Regione che si sta affermando in campo internazionale. B. Z. Una commissione apposita del comune di Drenchia, aveva accertato, nel mese di luglio dello scorso anno, danni causati alle colture dalla selvaggina stanziale( principalmente dai cinghiali), ed aveva mandato il verbale al Comitato Provinciale della Caccia di Udine. Secondo I’ accertamento della suddetta Commissione, i danni maggiori subiti dai coltivatori, erano quelli nei campi seminati a patate: 111 quintali di mancata produzione in tutto il territorio del comune. Un danno enorme! Se calcoliamo il prezzo delle patate soltanto a 100 lire al kg., abbiamo una perdita di 1.110.000 lire. Ma visto e considerato che la patata di Drenchia è da sempre la più ricercata per la semina nella pianura friulana, il prezzo va più che triplicato (oggi si vendono le patate, all’ingrosso, per mangiarle, non per seminarle, a 250 lire al Kg.). I coltivatori di Drenchia si aspettavano un equo risarcimento dei danni. Che cosa, invece, hanno avuto dal Comitato Provinciale della Caccia? Roba da non credere! Soltanto 20.000 (ventimila) lire quale risarcimento, per iutto il territorio comunale. Così i coltivatori dei vari paesi si sono visti recapitare alla fine di giugno di questo anno, una lettera da parte del sopracitato Comitato Provinciale, con la quale si comunicava l’erogazione delle quote di risarcimento assegnate. Alla maggioranza dei proprietari danneggiati sono state erogate 500 (cinquecento) lire per i danni subiti. E pensare che il comitato ha avuto 170 lire di spese postali per ogni lettera! Questa è una bella presa in giro, è una beffa del XX secolo. A prova di ciò che abbiamo scritto sopra, riportiamo integralmente il verbale di accertamento danni alle colture, dell’apposita commissione di Drenchia, nonché la fotocopia di una lettera del Comitato Provinciale della caccia, con la quale viene comunicato ad uno dei danneggiati l'erogazione di 500 lire per mancata produzione di 3 quintali di patate. E’ stato anche fortunato, perchè altri hanno subito danni maggiori! Verbale di accertamento danni Drenchia, 17 luglio 1978 Oggetto: Verbale di accertamento danni alle colture. I sottoscritti, BERGNACH LINO, BERGNACH MARIO, e IURMAN GIOVANNI, componenti la commissione per l’accertamento e determinazione dei danni causati alle colture dalla selvaggina stanziale, art. 58 del regolamento L.R. 11-7-1969, n. 13, su richiesta dei proprietari dei fondi, il giorno 17 luglio 1978 abbiamo proceduto all’accertamento dei danni causati dai cinghiali alle colture di patate nel territorio della Riserva di caccia di diritto di Drenchia, alla presenza dei rispettivi proprietari. Frazione di OZNEBRIDA CRAINICH ANTONIA - Terreno coltivato -m. 20x15 - Danneggiati circa 120 m. quadri - Kg. 180 di seme, oppure 1800 di raccolto. TRUSGNACH AMEDEO - Terreno coltivato m. 8x4 - danneggiati circa 4 m. quadri - Kg. 6 di seme, oppure 60 di raccolto. Frazione di CRAS O V I N CIA Dl U D l'.-.zu caco::* N E A.: :hi-.ìv.jv—«-« aistóva -Sì ;Ui-i<:•;:) .li. : .£> iste....................... ' ,XÌ.Ì 'il-y.w r- ,isa'4ii rMvsuiiti : « celi;::.-« feiis šciv&SiSir.f, '.H,*-.;-:;, file. . ' Vii: U>. A - J * 2, ? ;<7r, oo.( vt.rdvc C.p:yy,> t/i V : GtfW::, :yj. igl'l ! .il ùò.Xxfi-y.Uii?^ TGtf.O.J . r-Ald :•*»'( -1 ** rn C'y >< •.'•?. TCvm .11. loxulo (,(;*• [f 'ot\- 'u•>■?.<■:• - £t» ..-■ e.U5c* ì-t» i, A.rc<< U COsìAi'tWM .io: .&CXSM Vìota A'AAi/vO i.CJ : ! - 1 ,:.-0.; Uvv.;.- 0:,.;- ìWC.t C.yAH »ma ul 0<<:.c ::r> >■. _ tO>- .* BERGNACH VITTORIO - Terreno coltivato m. 10x20 - 15x15 - 15-30 -danneggiati circa 70 m. quadri -Kg. 105 di seme, oppure 1.050 di raccolto. BERGNACH FRANCESCO - Qualche pianta. BERGNACH LINO - Terreno coltivato m. 10x8 - danneggiati circa 5 m. quadri, Kg. 7,5 di seme, oppure 75 di raccolto. ZUODAR ERNESTO - Terreno coltivato m. 10x8 - danneggiati circa 20 m. quadri - Kg. 30 di seme, oppure 300 di raccolto. ZUFFERLI GIUSEPPE - Terreno coltivato m. 20x15 - danneggiati circa 105 m. quadri - Kg. 157 di seme, oppure 1.570 di raccolto. Frazione di LASE CICIGOI GIUSEPPE - Terreno coltivato m. 10x20 - danneggiati circa 20 m. quadri - Kg. 30 di seme, oppure 300 di raccolto. Frazione di DRENCHIA INFERIORE TOMASETIG MARIA - Terreno coltivato m. 30x15 - danneggiati circa 18 m. quadri - Kg. 27 di seme, oppure 270 di raccolto. Frazione di PRAPOTNIZZA CRAINICH GIUSEPPE - Terreno coltivato m. 20x15 - 15x8 - 10x40 -danneggiati circa 130 m. quadri -Kg. 195 di seme, oppure 1.950 di raccolto. Frazione di OBENETTO TOMASETIG LINA - Terreno coltivato m. 20x15 - 5x10 - danneggiati circa 15 m. quadrati - Kg. 22,5 di seme, oppure 225 di raccolto. TOMASETIG PIETRO - Terreno coltivato m. 25x10 - danneggiati circa 75 m. quadri - Kg. 112,5 di seme, oppure 1.125 di raccolto. Anche 10 piante di granoturco. TRINCO ANTONIO - Terreno coltivato m. 45x15 - danneggiati circa 25 m. quadri, Kg. 42 di seme, oppure 420 di raccolto. Anche 100 piante di granoturco. TOMASETIG GIOVANNI - Terreno coltivato m. 20x30 - 15x20 - danneggiati circa 20 m. quadri - Kg. 30 di seme, oppure 300 di raccolto. TOMASETIG ALBINO - Terreno coltivato m. 12x30 - danneggiati circa 40 m. quadri - Kg. 60 di seme, oppure 600 di raccolto. TOMASETIG LUIGIA - Terreno coltivato m. 20x12 - danneggiati circa 60 m. quadri, Kg. 90 di seme, oppure 900 di raccolto. Per la coltura delle patate, nella zona si usa seminare Kg. 1,5 al metro quadrato con un raccolto medio 10 volte superiore del seminato. I componenti la commissione: Bergnach Lino Bergnach Mario lurman Giovanni Redattori - Redakcijski odbor: Ferruccio Clavora Ado Cont Luciano Feletig EMIGRANT RINNOVATO IL COMITATO Dl SERAING Dopo tre anni di intenso impegno che hanno portato la sezione di Seraing ad essere una delle più rappresentative dell’Unione è stato rinnovato il Comitato della sezione stessa. Oltre a costituire un normale cambio della guardia ai vertici della sezione è importante sottolineare che questo avvicendamento rappresenta anche un momento di rinnovamento che si inserisce nella nuova politica dell’Unione. Allargare al massimo le sezioni non solo dal punto di vista quantitativo, ma soprattutto dal punto di vista qualitativo e tenendo conto delle nuove importanti realtà che si stanno sviluppando nella nostra associazione: le donne ed i giovani. Anche in questo senso sono importanti le nuove strutture della sezione di Seraing. In questo momento ci sen- Pasquale Tomasetig GLI EMIGRANTI SONO CREATORI DI POSTI DI LAVORO PER Unità dei la per uscire La Provincia di Liegi ospita 143.000 immigrati, pari al 14% della popolazione totale, ma più del 20% della popolazione attiva. In particolare i lavoratori immigrati rappresentano il 26% della forza-lavoro nel settore metallurgico ed il 20% in quello edile. La presenza degli immigrati e delle loro famiglie è all’origine della creazione di posti di lavoro, soprattutto nei settori produttivi di beni di largo consumo: in effetti anche gli emigrati mangiano, bevono, si vestono, comprano radio, televisori, automobili, ecc... Inoltre la presenza di circa 100.000 bambini stranieri in età della scuola dell’obbli-go è, solo per la Vallonia, all’origine della creazione di 4.000 posti di insegnanti elementari, così come di numerosi impiegati comunali, funzionari statali... ivi compresi quelli della polizia degli stranieri. Circa 10 parlamentari della Vallonia vengono eletti grazie alla presenza degli stranieri, poiché nel numero degli abitanti conteggiati per la attribuzione di un seggio interviene anche la quota degli abitanti non belgi. Contribuendo, come ogni lavoratore, al finanziamento del sistema della sicurezza sociale, il lavoratore immigrato è all'origine di importanti capitalizzazioni di risorse finanziarie delle quali beneficia in misura notevolmente inferiore a quella degli autoctoni, particolarmente nel settore delle pensioni. Quanti lavoratori immigrati lasciano il Belgio dopo qualche anno di lavoro e poi non beneficiano della pensione? Così come i giovani, le donne e gli anziani, la manodopera immigrata costituisce una categoria di lavoratori particolarmente insi- diata dalla crisi, costituendo tra l’altro, a causa della sua diversità, un facile «accusato» responsabile della crisi e della disoccupazione degli autoctoni. Dopo tanti anni di civile convivenza e di fattiva solidarietà tra lavoratori immigrati ed autoctoni nelle lotte della classe operaia, bisogna evitare che gli immigrati vengano utilizzati come capro espiatorio di una situazione le cui responsabilità vanno cercate al di fuori del mondo del lavoro. Solo la solidarietà di tutti i lavoratori organizzati nei sindacati e nelle associazioni degli emigrati, consentirà al mondo del lavoro di u-scire rafforzato da questa grave crisi. Lavoratori emigrati sloveni, l’Unione degli emigranti sloveni del Friuli-Venezia Giulia è parte integrante dell'associazionismo dell'emigrazione in Belgio ed in Europa. Aderendovi, rafforzerete le forze democratiche che si impegnano per fare uscire i nostri Paesi dalla crisi e dare un giusto sviluppo alla Vallonia, al Friuli, alla Benecia. Uniti saremo più forti! Eligio Floram tiamo inoltre in dovere di ringraziare i due amici che più di tutti si sono impegnati nella delicata fase della costituzione e dello sviluppo della sezione: Pasquale Tomasetig e Giuseppe Ba-lus. Alla nuova «équipe» guidata da Eligio Floram vanno gli auguri di buon lavoro di tutta l'Unione! COMITATO Presidente Eligio Floram Vice-Presidenti Gregori Lino Caucig Luigi Manzini Roberto Segr. Qualla Alma Carlig Silvana Foramitti Sonia Cassiere Trinco Sergio Consiglieri Firmani Romano Caucig Gemma Manzini Edoardo Bledig Giuseppe Clignon Franco Orieucuia Ermanno Oriecuia Walter COMITATO SEZIONE FEMMINILE Presidente Sonia Foramitti Vice-Presidenti Caucig Gemma Terrani Luisa Deguee Anne Segr. Clignon Rina Qualla Alma Cassiere Cremasco Ida Consiglieri Bledig Maria Milazzo Lina Cudrig Anna Gosgnach Pierina Feletig Nicole Dugaro Daniela Bortolutti Giuseppina Rev. Conti Schilacci Maria Rosa Liban Monique COMITATO SEZIONE GIOVANILE Presidente Manzini Roberto Vice-Presidente Carlig Renato Dugaro Patrizia Segr. Carlig Silvana Cassiere Dorbolò Mirella Consiglieri Angeli Franco Bledig Bruno Foramitti Bruno Clignon Franco Joan Franco SEMINAR IZSELJENCEV Kako daleč si, Beneška Slovenija V Koper so prišli iz Belgije, Švice, Nemčije, Francije, Avstralije. Da bi spoznali življenje Slovencev v matični domovini. Da bi odkrili, kako živi italijanska narodnostna skupnost pri nas. Da bi vse Slovence seznanili s svojimj problemi in željami. Beneški Slovenci, ki ne živijo več v Benečiji. V Koper so prišli iz Belgije, Švice, Nemičije, Francije, Avstralije. Da bi spoznali življenje Slovencev v matični domovini. Da bi odkrili, kako živi italijanska narodnostna skupnost pri nas. Da bi vse Slovence seznanili s svojimi problemi in željami. Beneški Slovenci, ki ne živijo več v Benečiji. Ko poslušamo poročila o začetku seminarja za izseljence Beneške Slovenije, o predavanjih, obiskih in o zaključku seminarja, izvemo le gole podatke o dogodkih, ki so se zgodili v šestih dneh preteklega tedna. Izveš, da se je seminarja v dijaškem domu «Heroj Tito» v Kopru udeležilo 65 izseljencev iz Beneške Slovenije, da so v Kopru že drugo leto, in da seminarje organizira Zveza izseljencev Beneške Slovenije vsako leto. V Kopru so imeli letos štiri predavanja. Dve predavanji sta obravnavali življenje in probleme slovenske narodnosti na območju Beneške Slovenije, ostali dve predavanji pa sta bili splošnega značaja: dejavniki razvoja manjšin in možnosti zaposlovanja v Evropi s posebnim poudarkom na Furlaniji-Julijski krajini. Poleg tega poročila govorijo o vrsti srečanj s predstavniki Unije Italijanov Istre in Reke, o potovanju z ladjo ob obali, o obisku kleti koprskega Vina, o srečanju z direktorjem Iplasa (Iplas namreč sodeluje z italijanskim podjetjem Vetroresina) . Zadnji dan so obiskali tudi koprski radio in televizijo. In vendar je to le obleka vsega, kar se je v resnici dogajalo teh šest dni v Kopru. V razgovoru z izseljenci vidiš, kaj vse jim je pustilo najgloblji vtis: srečanja z domačimi, razgovori z njimi, predavanja, kjer so izseljenci odkrivali zgodovino svojih prednikov. To je bilo zanje verjetno največje doživetje, odkritje nečesa novega, saj je med njimi bilo mnogo mladih, ki so se rodili v tujih državah, in kjer o zgodovini Slovenije in Benečije nikoli niso slišali ničesar. Tudi širša javnost kaj malo ve o beneških izseljencev, njihovi domovini in njihovem življenju v novih deželah. Kar samo od sebe se ponuja vprašanje, zakaj je bila prav Beneška Slovenija od vseh severnoitalijanskih pokrajin najbolj izpostavljena izseljevanju. Slovenski del Benečije, ki obsega gričevnat in hribovit svet ter ne sega čez rob nižine, ni nikoli imel dovolj zorane zemlje, na njej je uspevalo le malo žitaric, več krompirja in fižola, poljedelstvo pa ni zadostovalo potrebam prebivalcev. Namesto velikih vasi furlanske nižine so tu gručaste vasi in zaselki, prebivalstvo je redko poseljeno, tudi živinoreja in mlekarstvo nista dovolj razvita. Revščina, omejene možnosti razvoja, želja po boljšem življenju so beneške Slovence in njihove družine že pred desetletji pognale v svet. Izseljevali so se nadiški in terski Slovenci in vendar je pokrajina najbolj intenzivnega izseljevanja Rezija, tako da so Re-zijanci po vsem svetu znani po svoji domači obrti. Tako je mogoče zaneslo čez ocean, v Ameriko, v Avstralijo. Giuseppe Florjančič, ki že od leta 1960 živi v Avstraliji, je bil prvič na seminarju beneških izseljencev. Njegove izkušnje z emigrantskim življenjem so težke. Iz rodnega Klodiča ga je pregnala želja po boljšem, človeka vrednejšem življenju. Skupaj z ženo in dvema otro-Koma je moral prvih šest mesecev preživeti v posebnem zbirnem taborišča, saj dela ni bilo nikjer. Šele po polletnem čakanju mu je uspelo dobiti zaposlitev na plantaži tobaka pri Melbournu (Victoria). Povedal je, da je tu veliko tujcev, ki svojo delovno silo prodajajo «tobačnim» veleposestnikom (2 do 3 tisoč tujih delavcev, največ Jugoslovanov in Italijanov). Delo je na plantažah težko, zaslužek ni velik, poleg tega pa avstralska administracija poskuša na vse načine onemogočati, da bi si tuji delavci v Avstraliji gradili hiše. Ob vprašanju, ali se bo vrnil v Beneško Slovenijo, kar nekam obmolkne. Želja je že velika, možnosti pa ni nobenih, ali pa so tako majhne, da niso omembe vredne. Najprej je potrebno zaslužiti, si zgraditi hišo, potlej pa... Tako govorijo skoraj vsi izseljenci. ki smo jih srečali na semina-»ju v Kopru. Emigranti niso doma ne v deželi, kjer prodajajo svojo delovno silo, ne v rodnem kraju. Domotožje jih vleče nazaj, delo jih veže na tujo deželo. Beneška Slovenija ni daleč po številu kilometrov, daleč je zaradi tega, ker ne nudi dela, dostojnega življenja. Stvari se zadnja leta izboljšujejo... vendar zelo počasi. Robert Škrlj ADRIANO MARTINIG: «Imel sem zelo razgibano izseljeniško življenje. Od doma sem odšel že pri 17 letih zaradi družinskih in ekonomskih problemov. Oločil sem se najprej za Zah. Nemčijo. Nato pa sem za nekaj časa vrnil v Videm in se potem odpravil v Švico. Iz Švice sem odšel v Trst, kjer sem se zaposlil v Italsiderju. Ker se v Trstu nisem počutil nič kaj domače, in ker so bili delovni pogoji neprimerni, sem se zopet odločil za tujino: Belgijo. Tu sem se zaposlil kot mehanik v nekem avtobusnem podjetju in si ustvaril družino. Pred kratkim sem postal sekretar izseljeniške sekcije v Taminesu. V pokrajini, kjer živim, je še približno 150 slovenskih družin. Toda med njimi jih je še vedno mnogo takih, ki imajo kompleks manjvrednosti: prvič, ker so izseljenci. in drugič, kar so pripadniki narodnostne manjšine. Toda položaj se nenehno izboljšuje, saj se vse več izseljencev ukvarja z delom v posameznih krožkih». VALENTINO NOACCO: «Rojen sem v Belgiji, saj so se starši iz Beneške Slovenije izselili že leta 1947. Ko sem končal s študijem, nisem mogel dobiti primerne zaposlitve. Pot me je slučajno zanesla v Benečijo, kjer sem prišel v stik z organizacijo izseljencev, srečal sem Dina del Medica, ki me je seznanil z delom izseljenske organizacije. Po kratkem privajanju sem postal stalni sekretar Zveze izseljencev Beneške Slovenije. V zvezi se trudimo, da bi beneške izseljence v čimvečjem številu in čimbolj povezali z življenjem v Beneški Sloveniji. Naše delo ni samo kulturno osveščanje izseljencev, temveč tudi politično in ekonomsko. Tako smo navezali trajne stike s Slovenskim raziskovalnim inštitutom v Trstu, ki nam pomaga pri vodenju socioloških raziskav med izseljenci. Tudi sam sem se vrnil v Belgijo, da bi napisal raziskavo o pogojih življenja naših rojakov. Najmočnejši val izseljevanja iz Beneške Slovenije je bil v obdobju 1946-1950. Tedaj je veliko ljudi odšlo v Švico, Argentino, Kanado, Avstralijo. Do danes pa se je največ beneških izseljencev nabralo v Belgiji in severni Franciji. Največji del prve generacije izseljen-cev se Je zaP°s!'l v rudnikih in gradbeništvu. To se je v neenakih pogojih šolanja in življenja kazalo tudi na poznejših, mlajših generacijah». ROBERTO MANZINI: «V Belgiji imamo posebne izseljeniške organizacije mladih in žena, ki poskušajo čim bolj aktivirati kulturno življenje beneških Slovencev. Prišli smo celo na nedavno konferenco o izseljeništvu v Videm, kjer smo se želeli seznaniti z bojem drugih izseljenskih organizacij. Kateri so naši problemi? Kjerkoli smo, ali v tujini ali doma, povsod se počutimo v večjem delu tujcL Ko pridemo v Italijo, nas štejrjo za tujce, za Belgijce, saj obvladamo slabo tako italijansko kot tudi slovensko. Ko smo v Belgiji, nas spet nimajo za svoje, saj smo konec koncev vendarle le izseljenci. V Belgiji tudi nimamo Istih pravic kot domačini: ko končamo šolo, le težko najdemo zaposlitev... v državnih službah sploh ne, saj je pogoj belgijsko državljanstvo. Mladi izseljenci bi se zelo radi vrnili v Beneško Slovenijo, saj imajo pred sabo še veliko življenja in delovnega elana. Vendar se delo zelo težko dobi. Iz: Primorskih novic 3. avgusta 1979 Il corso di sloveno durante il Seminario Il presidente della sezione ex-emigranti di Lusevera, Renzo Del Medico mentre pronuncia il discorso inaugurale. Sulla foto si riconoscono inoltre da sinistra il presidente del consiglio regionale Mario Colli, il sottosegretario alla difesa^ on. Scovacricchi, il presidente della Comunità montana delle Valli del Torre Sergio Sinicco, il presidente dell'Unione emigranti sloveni Ferruccio Clavora, il sindaco di Lusevera Pinosa Gita della sezione ex-minatori a Venezia Nonostante la sua recente istituzione, la sezione ex-minatori ha dimostrato sinora una notevole dinamicità. In effetti da marzo in poi si sono alternate diverse attività ricreative (carnevale, pie -nic...) e più impegnative ( convegno organizzato in collaborazione con il Patronato INAC di Cividale, partecipazione alle riunioni del Comitato Centrale, Conferenza regionale dell’emigrazione ...). La ripresa delle attività, dopo la pausa delle ferie, è stata inaugurata da una gita a Venezia. Questa iniziativa si è svolta il sabato 8 settembre e non ha mancato di entusiasmare i partecipanti sia per il piacere di ritrovarsi assieme, che per la varietà del programma. Scesi dai pullman i partecipanti si sono imbarcati sul motoscafo riservato per questa occasione e hanno potuto osservare le bellezze della laguna e di Murano. La visita delle vetrerie di quest'isola ha suscitato ricordi e valutazioni varie da parte di quelli che in passato hanno avuto l’occasione di visitare le cristallerie del «Val Saint Lambert». Di ritorno a Venezia si è passati alla visita della città stessa. A questo proposito, il fatto più notevole è che, malgrado il sole, l’immensa folla e la sinuosità delle viuzze, tutti erano presenti alla partenza! Da Venezia la comitiva ha preso la direzione di Pordenone dove è stata accolta da responsabili dell’ associazione degli ex-minatori di quella zona. Dopo, una visita al bellissimo monumento ai minatori eretto a Prata di Pordenone. La serata si è conclusa con una cena gastronomica in compagnia degli amici ex-minatori del pordenonese. Il presidente d’onore Chiabai Antonio ha por- Assegni di studio per i figli di lavoratori emigrati PRESENTARE LE DOMANDE ENTRO IL 31 OTTOBRE 1979 tato il saluto agli ospiti a nome di tutti gli ex-minatori della Slavia e nel suo discorso ha particolarmente insistito sulla utilità di mantenere e sviluppare i rapporti tra le due associazioni. La partenza si è fatta a suon della fisarmonica del giovane Ezio Qualizza. La comitiva degli ex-minatori a Venezia I figli di lavoratori emigrati, residenti all'estero, che intendono frequentare nell’ambito del territorio regionale, scuole, corsi universitari o corsi di formazione professionale, possono beneficiare: a) di speciali assegni di studio di 200.000 lire; il massimo per più unità appartenenti allo stesso nucleo famigliare è fissato a 350.000 lire. b) di un’assistenza convit-tuale pari al 75% della spesa reale con un massimo di 700 mila lire; il minimo per più unità appartenenti allo stesso nucleo famigliare è fissato a 1.200.000. Se vengono richiesti entrambi i benefici, gli assegni di studio di lire 200.000 e di lire 350.000 sono ridotti del 50%. Le domande per la concessione dei benefici devono essere presentate in carta semplice all’Assessorato regionale del lavoro, assistenza sociale ed emigrazione (Via S. Francesco 37, 34132 Trieste) ENTRO IL (MESE DI OTTOBRE Oblizza, 5 agosto. Parte dei partecipanti al pic-nic della sezione ex-minatori IL 13 OTTOBRE GRANDE FESTA A LUGANO PER L'INAUGURAZIONE UFFICIALE DELLA SEZIONE Interverranno: Il cantautore resiano Chinese - I Bintars - Le Tigri di Monteaperta Più volte rimandata per cause esterne alla sezione (due elezioni anticipate), l’inaugurazione ufficiale della sezione di Lugano avverrà il 13 ottobre nel quadro di una serie di manifestazioni che animeranno la simpatica cittadina ticinese per tutta la giornata. Dalla sua fondazione ed anticipando i tempi la sezione di Lugano ha sempre presentato quelle caratteristiche associative che l'Unione sta cercando di impostare dappertutto e cioè: notevole capacità organizzativa del direttivo, assidua partecipazione dei soci, diversificazione delle attività, espressione di dirigenti seri e preparati. Pur essendo numericamente limitata, benché comprende praticamente tutti gli emigrati sloveni del Canton Ticino, la sezione di Lugano può veramente essere considerata un modello: intensa vita associativa, ottimi rapporti con le altre associazioni dell’emigrazione e con quelle svizzere così come con le autorità consolari e svizzere. In effetti, possiamo tranquillamente scrivere che attualmente la sezione di Lugano della nostra Unione è una delle strut- ture associative più stimate dell'intero ambiente ticinese. Oltre a dimostrare la serietà dei nostri emigrati, riconosciuta ed apprezzata in tutto il mondo, questa situazione conferma anche la validità dell’impostazione data alla sezione dall’attuale gruppo dirigente guidato con grande competenza, serietà ed impegno dal Presidente Pio Cencigh -Hodin. Il programma delle manifestazioni, oltre alle tradizionali attività, griglia, prodotti della Benecia, giochi vari ecc i tre punti salienti del programma saranno costituiti dalla sfida delle Tigri di Monteaperta ai più forti uomini del Ticino; il concerto del cantautore resiano Rino Chinese; il gran ballo popolare animato dai Bintars. L'Unione tutta augura alla sezione di Lugano un ottimo successo per questa importante manifestazione e il pieno sviluppo delle sue prossime attività. Avviso: Un pullman partirà dalla Benecia per Lugano, il sabato 13, con rientro domenica 14 sera. Per informazioni rivolgersi alla sede centrale, via Monastero Maggiore, 18 a Cividale. Telefono 732500. 1979, e dovranno contenere: — le complete generalità ed il recapito; — indicazione della scuola, del corso universitario o del corso di formazione professionale che si intende frequentare; — indicazione dei benefici che si richiedono; — dichiarazione che i benefici vengono richiesti per uno o più componenti dello stesso nucleo famigliare; — denominazione e località in cui ha sede l’istituto o il convitto prescelto; — il costo globale della spesa da sostenere per il solo periodo previsto per la frequenza; — l’attestazione che l’aspirante intende rientrare in Regione per frequentare le scuole italiane, o che sia già rientrato in precedenza per le stesse finalità; — l’attestazione che entrambi i genitori risiedono all’estero per motivi di lavoro. Le domande, sottoscritte dall’aspirante o, nel caso questi sia minore, dal genitore o tutore, dovranno essere corredate dal visto di autenticità della competente autorità consolare italiana accreditata all’estero. Per ulteriori informazioni rivolgersi al presidente della sezione dell’UES la più vicina o direttamente alla Sede centrale. Il programma della sezione femminile Mentre andiamo in stampa apprendiamo che si è svolta la Assemblea della sezione femminile che ha elaborato il programma delle attività per la fine del 1979 ed il 1980. Le iniziative più immediate sono le seguenti: 1) In ottobre: visita della Val Canale e della Val Resia ed incontro con gli sloveni di queste due Valli. 2) Inizio di una ricerca sulle conseguenze dei matrimoni misti suila comunità slovena della provincia di Udine. Per questa ricerca sono previsti incontri con le donne italiane dell’lstria, con le socie dell'estero e la collaborazione dello Slori. Per il resto del programma rinviamo al prossimo numero. Giuseppe Balus NAD 250 EMIGRANTOV OBISKALO NAŠE URADE Nad 250 izseljencev se je odzvalo vabilu naše Zveze in je od junija do prvih dni septembra obiskalo glavni sedež naše organizacije, mnogi tudi v družbi sorodnikov in prijateljev. Nekateri so nas obiskali, da bi dobili informacije, drugi za nasvete, tretji za pozdrave, itd ... To se ni nikoli pripetilo, kar dokazuje, da je naša Zveza ubrala pravo pot delovanja. Vsem tistim, ki so nas obiskali in pozdravili, voščimo vse najboljše z željo, da se bomo kmalu srečali na manifestaciji ali prireditvi, ki jo bo priredila njihova sekcija. OLTRE DUECENTOCINQUANTA EMIGRANTI IN VISITA Al NOSTRI UFFICI Rispondendo molto positivamente all'invito rivolto loro numerosi nostri iscritti hanno fatto visita alla Sede centrale dell’Unione. In effetti, si può affermare che dalla fine di giugno ai primi di settembre oltre 250 nostri amici ed i loro famigliari si sono presentati presso la Sede: chi per ottenere una infor- mazione, chi per un consiglio, chi per salutare, ecc. ... Questo fatto non si era mai verificato ancora e sta a dimostrare che l’Unione sta operando sulla giusta via. A tutti coloro che sono venuti a visitarci porgiamo i nostri migliori auguri sperando di poterli in- contrare al più presto in occasione di qualche manifestazione organizzata dalla loro sezione. Lago di Locamo, 24 giugno. I partecipanti alla gita famigliare organizzata dalla sezione di Zurigo Al ricevimento offerto dal Sindaco di Udine, Candolini KRATKE NOVICE Manjka voda Medtem ko v Šentlenar-tu je celo en odbornik protestiral proti sami občinski upravi (kot piše Messaggero Veneto), je pomanjkanje vode v tej občini vprašanje, ki prizadeva celotno prebivalstvo. Bolj znan je položaj v Kravarju, kjer so ljudje množično zavrnili dokumente za plačevanje davkov. Podobno vprašanje je občuteno tudi v Špetru, kjer so zaradi tega ustavljeni mnogi pralni stroji in grelci, ter celo same vodne pipe. V pokrajinskem svetu pa je predsednik En-glaro ponovno odložil odgovor na vprašanje o tem pekočem problemu, ki ga je zastavil svetovalec Pe-tricig. Umrl je Toni Pascolini V Čedadu je nenadoma umrl prof. Toni Pascolini, professor tehnične vzgoje na srednji šoli v Šentle-nartu. Bil je zelo poznan kot u-pravitelj gostilne «Alla Frasca» v Čedadu, ki je med najbolj znanimi v mestu in tudi v Furlaniji. Z njim je odšla ena najbolj karakterističnih osebnosti naših krajev. «Nevihta» rock s Patti Smith Ameriška pevka Patti Smith, zadnja zvezda rocka, je privabila v Bologno in Firence 70. tisoč mladih na večer. Na njenih nastopih niso zabeležili nasilnih dejanj, razen predvidenih poškodb na igriščih in drugih strukturah. Koper: Začele so se šole Ob začetku šolskega leta so priredili za otroke, ki obiskujejo I. razred italijanskih osnovnih šol, celo vrsto veselih prireditev. Šolske oblasti so obiskale italijanske šole in voščile dijakom dobrodošlico. Prihajajo vesti, da je letos več vpisanih v višje šole v italijanščini. Kot znano posveča Jugoslavija veliko pažnjo razvoju narodnih skupnosti, med temi tudi italijanski v Istri in Reki. Zaccagnini odide? Na nacionalnem svetu KD je tajnik Zaccagnini sporočil, da bo odstopil od tega mesta. Vsem je sedaj jasno, da je «linija» Moro v hudi krizi. Atentat na južnem tirolskem Skupina «Tiroler Schutz-bund» (za obrambo Tirola) je prevzela odgovornost za atentat v Bruniku, ki je porušil spomenik alpincu. Leta 1943 ga je že porušil nemški tank, ta atentat pa ima jasno desničarsko in neonacistično ozadje. Duhovi V Palazzolu dello Stella (pri Lignanu) je bila neka družina prmorana zapustiti svojo hišo, v kateri so se pojavili skrivnostni duhovi. Kot poročajo časopisi se je v hiši zgodilo od vsega: pohištvo leti, razbiti kozarci itd. Havana: Vrh neuvrščenih Na Kubi je predstavnikom neuvrščenih držav u-spelo ugladiti vse spore in potrditi duh in načela konference: zavračanje blokovske politike, nasilje in rasizma, pomoč državam v razvoju ter neumešavanje v zadeve drugih držav. Velik uspeh je doživel jugoslovanski predsednik Tito, eden izmed ustanoviteljev tega gibanja. ŠPETER «Ruski» zvonik v Petjagu V ponedeljek 3. septembra so prebivalci Petjaga v občini špeter z zadovoljstvom sledili namestitvi nove kupole na vaškem zvoniku. Prejšnjo kupolo je namreč močno poškodoval potres in treba je reči, da so bili domačini nad njo zelo ponosni; zgradil jo je namreč v začetku tega stoletja domači kamnosek, ki je večkrat zaradi službe potoval v vzhodno Evropo, kar je gotovo vplivalo na njegovo ustvarjalnost. Domačini iz Petjaga niso za to čakali birokratskih za- pletov, ampak so ustanovili posebni odbor, ki je na lastno pobudo in stroške poskrbel za obnovo kupole, ki so jo tako namestili sami domačini ob pomoči velikega žerjava. BENEŠKO GLEDALIŠČE SPET NA DJELU V torek 11. septembra so se zbrali člani Beneškega gledališča za pripravit program djela za naprej, ki bi muorlo začet, kot po navadi, za Dan emigranta. Na telem prvem srečanju so paršle na mizo stare in nove težave in veliko novih idej, za kar bi se moglo napraviti za naprej. Kot parvo rječ so zbrali znak «štema» od Beneškega gledališča, ki ga je pripravila Rosina Zufferii. Tel simbol bojo dali, od sada naprej na plakate in bojo tudi na-pravli take «adežive», ki bojo služili, kar bo potrjeb-no. Potlé so diskutirali, katero djelo pripraviti za novo sezono in usi skupaj so sklenili, da bi nadaljevali po tisti poti, ki so jo začeli. Zbrali bojo še enkrat no novo djelo našega pisatelja Predana. Drugo novo djelo bojo napravli pa za 8. marec v sode lovanju Zveze beneških žen, nje še določeno, kaj bojo predstavili, pa je vič novih idej, ki so paršle naprej in ki bojo odločili drugi krat. Problem, ki je šele ostu brez rešitve, je tist, da Beneško gledališče njema svojega sedeža in prostora, kjer daržat svoje blaguo in orodje, ki do sada je razstre-seno pousod. Usi skupaj so pomisinli, da tele problem bo trieba rešit drugod, ker gledališče njema v svojih rokah take moči. Veliko drugih reči je par-šlo v diskusijo, pa na rječ je bla za use sigurna, da Beneško gledališče muora iti naprej. C. a. Bralci nam pišejo Dragi direktor, sam bran ta na «Messaggero Veneto» de so se zbrali demokristjani od našega ka-rn una (Sv. Ljenart). Na riunion so paršli tud poglavari od kamuna: šin-dak dr. Ošnjak, viče-šindak, učit el Šimac an gaspuod Ma-korič, predsednik od «Comunità montana». Jest san mislu, de vsi teli vesoki možje so guoril od kamunskih potrjeb an o programu za naše judi. «Messaggero Veneto» pa nam prav, de oni so odločil, de na bojo šli u Modeno, za praznik od amičicije. Demokristjani so oznanli ta na giornale, de organizajo no gito drugo lieto. Kan se zgubjajo, tako modri an štu-djani možje! Ka se Van zdi, gospuod diretor? Podpisano pismo Kaj bi vam odgovoril, dragi bralec? Takuo gredo stvari: vsak dela rad, kar zna, in ne dela rad, kar mu je težko in ne zna delati. NADIŠKE DOLINE KPI: bilanca in delovni načrt Delegati sekcij KPI iz Na-diških dolin so dali pobudo za vrsto sestankov, na katerih so razpravljali o nedavnem festivalu «Unità» v Petjagu ob prisotnosti senator- ke Jelke Gerbec ter začrtali smernice za bodočo politično aktivnost. Komunisti menijo, da je praznik dobro uspel in poudaril voljo komunistov, da navežejo čim več stikov z mladino in z delovnim ljudstvom. Na sestankih so tudi ponovno potrdili važnost enotne politike v naših dolinah posebno s PSI in z drugimi demokratičnimi silami, ki se zavzemajo za obnovo in napredek. Gre predvsem za vprašanja razvoja krajevnih u-prav, uresničenja osimskega sporazuma ter za zaščito slovenske manjšine. OCNEBRDO U petak 17. avgusta je umaru u čedajskem špitalu Scuderin Antonio - Macekin iz naše vasi. Imeu je 77 ljet. Biu je pošten mož in od usjeh spoštovan. Puno se je premaltru za zredit družino. Rajnik Antonio Scuderin Njega pogreb je biu u soboto 18. avgusta pri Devici Mariji na Krasu. V veliki žalosti je zapustu sinova Tranquilla in Romea, hčerko Irmo in zeta Marcella, ki živita v Kanadi. Naj gre njim naša tolažba. OBRANKE Zapustu nas je Stefano Floreancig ( Blažič ) U globoko žalost je spra-vla use brate, sestro, žlahto in parjatelje nagla smart Stefana Floreančica.Blaščjo-vega po domače. U ponedeljek 10. septembra so ga ušafal martvega pred Partenovo oštarijo u Lombaju. Imeu je 69 ljet. U nedeljo zvečer je veselo pozdravu parjatelje in šu spat. Ponoči ga je parjelo slabo in ker je živeu sam, je muoru sigurno iti iskat pomuoč u Lombaj. Tu so ga opustile moči in preomaga-la ga je smart, še prej, ko je mogu kajšnega poklicat. Rajnik Stefan je biu pošten in od usjeh parjubjen mož. Rad je brau tudi Novi Matajur, na katerga je biu že od začetka naročen. Kakuo so ga usi imjeli radi, je pokazu njega velik pogreb, ki je biu pri Sv. što-blanku u torak 11. septembra. čepru je biu delovni dan, mu je izkazalo zadnjo čast puno ljudi. Naj gre žalostnim bratom naša tolažba. Muoj parjateu Čižuj se je uarnu na djelo u Švico. Od duoma je biu parnesu an Ijep salam. U baraki, kjer je spau z drugimi vasnjani, ga je objesu za cvek, potle je šu u mjesto na dober krigel švicarske pive. Uarnu se je pozno ponoč, ko so že usi spali. Med djelavci je spau tudi an Njemac. Piva je Čižuju nardila petih. Iz valiže je uzeu nuož in teu načet salam, ma salama ni bluo vič na cveku. Pojedli so mu ga bli vasnjani. Čižuj je začeu klet in letat od past jej e do pastjeje. Tresti je zaspane djelovce in arju: «Ste mi snjedli salam!». Takuo je potresu tudi zaspanega Njemca. Njemec se je napu zadaru na pa-stjej in pouprašu po njem-ško: «Vas?» kar pomeni: ki čješ. «V as ? » je ponoviti Njemac. «Ja, vas, vas, za usim špa-jam!» je zjarju Čižuj. Ankrat je čaku an naš go-rjan vlak na štacionu u Čedadu. Muoru je iti po opra-vilah u Videm. Obut je biu u žeke, ki so bli naprav j eni doma iz črnega žameta. Naprej in nazaj je hodila pred stačionam na fajna Čeča, tisa nafarbana. Ona pa je im j eia na nogah lepe čere-vje, z visokimi an špikastmi taki. Hodi in hodi naprej in nazaj, z tizdignjeno glavo. Gledala je po luhtu, kot gledajo čeče, kar imajo osemnajst ljet. Naenkrat se za- čuje arjuvilo. Naš gorjan je zaupiu: «O j o jo j, ojojoj!». Čeča mu je bla stopila s špikastim takam na žek, na parste. «Scusi, scusi!» se mu je hitjela opravičit. «Ja, ja, prekleti taki, ma-lomanj skuozi!» je zajama-neku in se popadu za parste. Naš emigrant je šu na djelo u Nemčijo. Paršu je ti Stuttgar u saboto, ko ni nobedan djelu. Na kantierju je ušafu samuo tistega, ki je biu za vahto. Biu je zlo parjudan an do-bar človek. Huduo je bluo pa, da naš emigrant ni znu besjede po njemško, Njemac, ki je biu za vahto, pa ni znu besjede po slovensko, al pa po italijansko. Zastopila sta se na roke, na mote an takuo podobno. Njemac je pokazu prestor, kje bo spau naš emigrant in u saboto je zaspan, ker je biu, buožac, trudan od duge vožnje. Pred sabo je imeu celo nedeljo brez djela. Ustu je že z j ut ra. Biu je odpočit. Kan naj gre, ko obednega ne pozna, ne pozna kraja, jezika? Njemec - varuh se mu je ponudu, da ga bo popudne peju okuole, da mu pokaže lepe reči u mjestu in u bližnjem kraju in takuo se je zgodilo. Popudne sta šla u mjesto. Naš emigrant ni biu še videu takuo velikega mjesta, takuo Ijepih in velikih reči. Biu je radovjedan in od Njemca je teu use vjedet. šla sta mimo velike palače in naš emigrant je uprašu varuha: «Čega je tale velika palača?». «Jch weise nichsts!» mu je odgovoriti varuh. (Jest na v jem). Šla sta neprej in videla veliko fabriko. «Čega je tale fabrika?» je uprašu naš emigrant. «Ich weise nichsts!» se je spet glasil odgovor varuha. Šla sta naprej in naš emigrant je biu zmjeraj buj radovjedan. «Čega je tale veliki hotel in restaurant?» je uprašu. Odgovor je biu zmjeraj isti: «Ich waise nichsts!». Na sprehajanju sta videla še puno Ijepih in velikih reči. Za našega emigranta so ble use reči od «Ich weise nichsts». Zvečer sta se z varuham vračala proti baraki. Na poti sta srečala pogreb. Puno ljudi je šlo za martvim, ki so ga peljali u britof. «Kduo je umaru?» je uprašu naš emigrant varuha. «Ich weise nichsts! mu je spet odguoriu. «Aha, sem zastopu. Se je stegnu tudi on, čeglih je biu tàkuo bogat!» se je zarežu naš emigrant in potle sta šla z varuham spat u barako. Vas pozdrav j a Vaš Petar Matajurac Priprave za postavitev «ruske» kupole na Petjaški zvonik Rajnik Stefano Floreancig Kadar se ne zastop pravega pomjena besjede PISE PETAR MATAJURAC KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH Francesca v naročju očeta Maurizia in mala Lucia v naročju mame Silvane na dan krsta SREDNJE GNIDOVCA U soboto 4. avgusta sta se poročila u Srednjem Laure-tig Gianna - Lenkciova iz naše vasi in Crisetig Claudio -Tončju iz Vrha, ki pa živi že puno ljet u Čedadu. On je gradbenik (impresario e-dile) in ima 24 ljet, ona pa je izvedenka (perito aziendale) in ima 23 ljet. Usem našim novicam želimo puno sreče in zdravja v njih skupnem življenju. AHTEN Okradli so kumeta iz Maline Ko se je varnu u stanovanje, po kratki odsotnosti, naš vasnjan Attilio Crast, 54 ljet, je ušafu hudo presenečenje (sorpresa). Obiskali so ga tatje in mu odnesli pu milijona lir, ki jih je imeu skranjene u nočni omarici, u kambri. Crast je prijavil tatvino karabinierjem u Fojdi, a za tatuovi ni še obednega sledu. DREKA Nosilke (portatrici) iz Dreke u vojni 1915-1918 U sili, za zaslužit «palan-ko», človek popade tudi za gorko željezo. Težkuo in nevarno je bluo djelo, ki so ga opravjali nosilci municije u parvi uejski za majhano plačjo. Nosilci municije so bili civilisti, predvsem ženske in otroci. Za nosilke u Karnji so pred par ljeti sparjeli u par- lamentu poseben zakon, da se jim prizna penzion. Naše nosilke iz Dreke pa niso dobile nič, tudi zavoj o tega, ker so pomarle, prej ko je biu sparjet zakon. Ostu je živ samuo puobič, ki ga vidimo na sliki. Piše se Zuodar Ernesto, Miklav-žov iz Bamjaka in ima sada 73 ljet. Slika je zgodovinska tudi zatuo, ker nam priča, ka-kuo so ble pred šestdesetimi ljeti oblječene naše žene. Dobar jagar Tomasetig Anton iz dre-škega komuna je adan izmed narbuojših jagru. Več časa je biu tudi za jagarske-ga čuvaja (guardiacaccia). «Sem rajši strelju na zajce, sarnjake, lisice in jazba-ce, ku u ca j tu uejske!» nam je povjedu. «Sevjede, ker jazbaci in zajci njemajo puške, imajo samuo noge za uteč, če morejo» smo mu odgovorili. On se nam je za-smejau in jau, da kar smo povjedali je gola resnica. Na sliki vidimo Tona, ki ima jazbaca na kolesu, lisi-so pa pod paško. KRAS Krst u Mauriziovi družini U nedeljo 8. juh j a so okr-stili u cerkvi Device Marije na Krasu Lucio Sauli. Bilo je veliko veselje. Na sliki vidimo Maurizia, ki darži u naročju parvo hčerko Francesco, mama Silvana pa malo Lucio. Obema želimo dosti sreče in zdravja u življenju, ki ga imata pred sabo. Praznovali so 40 let svojega življenja Pred kratkem se je zbrala u Mauriziovi oštariji na Krasu ljepa druščina. Bili so štiridesetletniki iz Dreke in grmiškega komuna. Na dobro večerjo in simpatično srečanje so parpejali štiridesetletniki tudi svoje partnerje: možje svoje žene, žene svoje može. Ob dobri kapljici merlota in tokaja je zadonela tudi naša pesem. Naši štiridesetletniki so sklenili, da se bojo srečjevali usa-ko ljeto. želimo jim, da bi se srečjevali puno ljet, zdravi in veseli. GRMEK AŠEMBLEJA DRUŠTVA REČAN Na Ljesah se je zbrala ašembleja članov društva Rečan za parvi obračun svojega ljetošnjega djela, ob deseti oblietnici ustanovitve, in za nove programe do konca ljeta. Obračun je biu za use dobar, ker večina tistih reči, ki so ble v programu, so ble dobro napravjene in tiste, Id so šele u djele, se dobro nadaljujejo, če na bo velikih težav, bojo končane za čašam. Predsednik, Aldo Clodig, je povjedu, de do donas se je končal program, kar se tiče gledališča, cinefonim, razstave S. Jakoba za fotografski konkorš in še druge vesele zornade za naše otroke in starše. Za naprej panasčakapraznik za 10. obljetnico, ki bi imje-la bit preča, in Senjam beneške piesmi, za katerega je že večina djela pripravljenega in za malo časa bomo določili datum. Ostane še za zaključt kon-kors «kar roze cvete vasi se vesele», ki gre dobro naprej in komisija je par kraj, za nam povjedat duo, za ljetos, je imeu ljeuš rože, in katera vas je buj čedna. Na koncu so člani društva imenovali še predstavnika v kulturno komisijo SKGZ. Z večino glasov je biu imenovan Giorgio Qualizza. V Šolsko ravnateljstvo v bo ostalo v Sent Lenartu Po ostrih protestih učnega osebja šolskih svetov in številnih staršev, je videmsko šolsko skrbništvo preklicalo odlok o ukinitvi didaktičnega ravnateljstva v Šent Lenartu. Proti odloku so se kot znano zavzeli tudi slovenski predstavniki v šolskem svetu Na-diških dolin ter zastopniki naprednih strank, ki so kritično ocenili sklep videmskega šolskega skrbnika. V okviru didaktičnega ravnateljstva v Šent Lenartu so namreč v preteklosti priredili vrsto zanimivih pobud za vsestranski razvoj tega področja. Omeniti pa je treba, da bo videmski šolski skrbnik o bodočnosti didaktičnega ravnateljstva dokončno sklepal v prvih me secih prihodnjega leta. ČEDAD U nedeljo 8. julija se je rodiu u čedajskem špitalu Igor Cencig. Srečna mama je Floreancig Giovanna, tata pa Caucig Valter. Igor ni njih parvi sin. Na svetu je ušafu že bratraca Ivana, ki bo imeu 23. oktobra 5 ljet. Obema želimo puno sreče in zdravja u življenju, ki ga imata pred sabo. TELEKRAT V TOLMINU Ponovno srečanje med ba-lincarji naše strani in druge strani meje U soboto 18. avgusta so se spet pomerili na tekmovanju balincarji Čedada in Tolmina. Takrat so se srečali v Tolminu, dne 21. julija pa v Kararji pri Čedadu. Tudi v Tolminu je dosegla prvo mesto čedadska skupina: Zugliani - Cosson -Tornada - Zorzini. Drugo mesto so zasedli Tolminci Cudar - Mulič - Podreka -Dazič. Na tretje mesto so se uvrstili spet Furlani: Moretto - Busic - Mattelicchio 1 in Mattelicchio 2. četrto nagrado so odnesli Tolminci: Todorovič - Perko - Kragelj - Hvala. Nagrajevanja se je udeležil tudi predsednik občinske skupščine Tolmin Stane Kovačič, ki je pohvalil balinca-rje, ker pomagajo podobna srečanja k zbliževanju dveh sosednjih narodov in je izrazil željo, da bi prišlo do podobnih srečanj tudi v drugih športnih panogah. Štiridesetletniki na Krasu Avgusta se je končal tritedenski tečaj slovenskega jezika in kulture, ki sta ga organizirala Beneški študijski center Nediža in šolki odbor SKGZ v Špetru. Ob zaključku zahtevne pobude tečajniki so se srečali v gostilni «Par Iris» v Petjagu in veselo se poslovili od simpatične in pridne profesorice Dragice Beslin. Vidimo jo med njimi v slikah našega fotoreporterja.