SuUc..,Mum ».VOO risani mM« »tor Pri mo «daj oprt-ilnlm tfilm. edišče j« ki mora-d« vojne, iljevanju is koristi Brončarski dilurd v mIü t* i viivhi *w avMTwi f apwr sni stavki v Ntw York« Podjetniki oo odklonili njih zahtevo In tako provodrali atav-ko. — Nevarnosti pri delu so velike, , HH Odgovor ps bo, ds boljieviki ne gredo v Švico. Moskvs, 5. spr/ — Tsjništvo lige narodov je poalalo sovjetski vladj drugo povabilo na pripravljalno razorožitveno konferenco v Ženevi. Sovjetska vlada nedvomno odgovori kakor prvič, da ae rada udeleži konference, ako ae vrli kje drugje, toda v Švico ne pošlje delegatov. Sovjetsko čaaopisje vztraja na stališču, da bi se voditelji lig« narodov radi odkrižsli razoro-konf^ee> zato pa sUi--fo Jtusijo vBeioo,4ter vodo, da sovjeti ne gredo tja. III VSi KANSAdKI GOVERNER OPROŠČEN. New York, N. Y. — Stavbln-ska industrija v New Yorku bo precej prizadeta, ker so zastav-kali brončarski in železarski delavci v delavnicah. Na stavki jih je okrog štiri do pet tisoč. Delavci zahtevajo 85c mezde na uro za pomočnike in $1.10 na u-ro za izučene delavce. Dalje so zahtevali, da se tedenske delav-ne ure znižsjo ns 44. Podjetniki o» 11 eehtBMnodiiteiiim V-aeu-nijskih delavnicah delajo 48ur v tednu, mezda na teden pa znaša deset dolarjev manj kot v u-nijskih. Unljski Izučeni delavci zaslužijo na teden od $44 do $60, pomočniki pa od $88 do $40. Njim se plača tudi čas in pol za Čezurno delo. Stavko je odredila organizacija Architectural Iron, Bronce in Structural Workers Union* Pri tej organizaciji so člani delavci, ki v delavnicah izdelujejo lestve za slučaj požara, železne stopnice, razne produkte za stavbe in stavbinske okraske iz železa in brona. Proti njim nastopajo podjetniki, ki ao organizirani v razu-piti Iron League. Delavska organizacija se bojuje proti stavbin-»kim podjetnikom, ki so podrejeni tej podjetniški ligi. Izdelovanje stavbinskih produktov iz železa in brona je zelo nevarno delo. Posebno v delavnicah so delavci izpostavljeni raznim nevarnostim. Pri Izdelovanju produktov rabijo stroji' in v nevarnosti so oči, prsti in roke delavcev. Železni in bronč- ( m prah, ki leti od brusnih kamnov, ogroža oči delavcev. Ta prah včasl povzroči tudi zastrupljanje krvi. Vari se vse z acite- , 'inskim aparatom. Oči delavcev 0*1 a be, akuravno imajo na očeh <* al« za svoje varstvo. Kjer po-*tojališčs Palm Beech v flo- Atene. 6, spr. — VčersJ ao bile predsedniške volitve nš Or-škem. Dsnes je generel Psngsloa nssnsnil, da js Izvoljen predsed-nlkom. Pravi, de je dobil $0 odstotkov vseh oddsnlh glasov. Volltvs so bilo mirne in glssov nt doati. Psngsloa js bil edini kendidet, ksjtl adrušone nasprotne stranke, ki ao kandidirale Demerllse, ao v «potek umaknile avojbge kandidata In fsja» vile, de se ne udeleše volitev, ker ne bo volilne svobode. V krajih, kjer je opoiidja močna, nI eptoh nihče volil. Pangaloa je sdaj predsednik, premijer In vojni minister v eni osebi. * Samomor med velikonočnimi lilijami. New York.—Mra. Mary (Sobota je bile ne velikonočno nedeljo najdena mrtva v sobi, polni plina. LHala je ne postelji In okrog nje je bilo vae polno običajnih velikonočnih lilij. Oobetc Je bila gledališka pevke. LjMekaer je vrele) je pojačlla svo-In Vu ae še nI- Tlentala, 6. apr. — Nade je-ponsklh In evrofakih lmperljali-stov ss hitro zmago kitajskih re-akcljonarjev se ne bodo še Is-polnlle. Glavna voditelja kitaj-skih mUtolatojb kl- »o ie m- ^l^sb^n^^iSk glede delitve oblasti. Mandturaki diktator Ceagtaolln ln sUrl ml-liUristični vodja Vupejfu ate ie vedno v konfliktu. Cangtsolln bi najrajši aem bil goapodar severne Kltejake. Peking, B. apr. — Položaj na bojnih črtah okrog Pekinga je še vedno nelgpremenjen. Mandžur-skl letalci nadaljujejo z metanjem bomb na mesto, Skoda, kl ao jo dodaj naredile bombe, nI posebno velike. Več bomb se nI razpočilo. Kuomlnčun (ljudska armada) dele velike priprave sa obrambo Pekinga in protiofenilvo. Feng je dobil iz Mongolije štiri letala In veliko zelogo streliva, ki Je prišlo iz Rusije. Poveljniki ljudske armade IJu-to proteetiršjo proti metanju bomb na mesto In pravijo, da ne bodo streljali na letalce radi go-stega prebivalstva. K sreči so Cangove bombe slabo narejene In ne delajo dosti škode. MENCKEN NAPOVEDAL BOJ Ä CENZURI V BOSTONU. K»^._ «--«- «kl V rvew i era, n, i Jean Dlcklnaon, ki nomijo na uaiversl kov udve^CMtoS riškl pomorščaki I ščitijo nečloveške ff taju. Na shodu je \ dva tisoč dijakov I vali, da se rasveUfl vlčne pogodbe s H mskne protokol ie« "Mater,, so prisil; 14 do 16 ur S medtem ko njih d< tleh," je rekel Diel nstelji Jih prsi majhnih prestopke* njln delo dokoaiefl v umazane iupe, k delsvakl domovi. H iljo po pot In dveji so delsvns razmere jo smorlški pomori čerke v Kltaju." Ameriški impsrli krivil, ds je bilo i trideset dljekov v IA. msrce, Je laJ Kerry Ward, nsšel ameriške civilne "Na dijaka ao etri mirne demonstrant; matu, kl ao Jim ga t le vključivši Am aprejeti v štiri In rah. Te velesile ao t lo, ako ae njih bllll som ne priznajo ae gijl in aaščiU. Sv< teh privilegijev ae neenakopravna pofl Jih predložili Kitaj« Jih bajonetov In k! p!rajo pomorššakl i Ml, kot ameriški <1 htevamo, de Amer «rediti topničerke i reki Jangtse, da pi njevstl na tieoče med miroljubnim n preneha i »odpirati i Jealična narode v i brezobzirnega Stn tajska dijake." 1 Dijaki so nat£ pc ko kitajskim dijak jim 1/ri'kajo avojo ds obžalujete peek savuda Amerika, ki ultimat. I>elo0MJfl kov Je odzovete pred« (oolldjre la i raha. predaodMka t seka aa m nanje SS sija ima « seho i zahtev«, ki so jat a ne javneg shod* aprilak* številko "American Mer-curyja," mesečnika, katerega u-rednik je znani kritik H. L. Men-cken. Revija je bila pobrana z vseh stojnic ln prodajalnic Časopisov ra: 'j So. Lavadal« Avaaua, Chlcafe, ■ «M » — .at» «THE ENLIGHTENMENT" Owned by tho BloTraa Wetlaa^l Baaeflt Societj I Advertising ratoa en aaraenant. I nited State* («xcapt QMsego) and Canada $S40 pat >i Chirac P>.W, and forai «m countries $8.00 per year__ MM Hmstae Marate v rudnika Hu- d i Jam i prt Laikom. V pondeljek, dne 8. marca, je rudar Dominik Vezovišek padel po neprevidno-sti 20 m globoko v jsrek in obležal takoj mrtev. Njegovo truplo ao takoj po ne*red pripeljali v mrtvašnico pokopališča ns Laškem. Ponesrečenec je zapustil ženo in enofcs nepreskrbljenega otroka«. In potem smrtno po- Pavel Stadohar, S« let stsri trgovec s kožami s Pred-rrada v črnomaljskem okraju, "MEMBER of THE FEDKDRATED PRESS" Datum v oklepaju a. pr. (Mardi 81, IS2S) Msg vašega I m il. ds Ja • t«» dasvesi Mäkle «aroéalaa. Paaovite te ds Sé vsai at Mtavi NAS! "DOBROSRČNI" INDUSTRIJSKI MAGNATI. ■ ' ^ Nekateri nasi "dobrosrčni" industrijski mqpiati ao ponudili svojim delavcem nekaj delnic na prodafj. To je zgodilo, ker so kapitalisti imeli trdne namene! da preprečijo organiziranje delavcev v svojih podjetjih in delavce bolj trdno priklenejo na svoja podjetja. ■ ; Mahoning Coal železniška družba pa ne bo kaj takega storila. Železniška proga te družbe ni zelo velika» Proga meri le sedemdeset milj, železnico pa vodi in Opravlja New York Central železniška družba. Ta železniška proga služi le jeklarskemu distriktu okoli Youngstowna. Železnica je sicer zelo majhna, ampak dobiček' pa nosi velik. To je vzrok, da ta železniška družba ne bt nikdar svojim uslužbencem ponujala svojih delnic na1, prodaj, ¿jfczničarji bodo imeli kaj odločati o nji, kadar bodo ameriške železnice nacionalizirane. Dotlej bodo imeli besedo le kapitalisti, ki so pokupili delnice te družbe. " Ta železniška družba teplača sto odstotkov diyiden-de ns leto v gotovini. Železnica je torej pod kontrolo New York Central železniške družbe, ki plačuje laatoi-kom 40 odstotkov od kosmatega dobička kot najemnino. Sodišča so odločila, da mora najemnik plačati dohodftin-aki davek in davek od nadprofita, tako da laatniki železnice dobe 40 odstotkov čistega. Od leta 1912 so bile najnižje letne dividende te železniške družbe v letih 1915 do 1919 in sicer po 60 odstotkov. V zsdnjih desetih letih so prejeli delničarji v gotovini 112^00,000, v dodatnih delnicah pa $1,500,000. To pomeni, da so povprečno na leto prejeli 84 odatotkov divi dende. Zadnjih še^t let so pa povprečno prejeli po 106 odptotkov. Kajne, družba, ki ima tako visoke dividende, bi lahko isboljiala prostovoljno mezde svojim uslužbencem in de-' lavne razmere. Zgodilo ae pa ni kaj takega, ampak železniški uslužbenci, ao ai morali priboriti vse; kar so dosegli. ' 0 tekstilnih delavcih slišimo in čitamo, kako slabo jih plačujejo tekstilni tovarnarji. Ampak tekalnim tovarnarjem se ne godi tako slabo kot delavcem, in prav nič •e jim ni treba bati bankrota. Tu so tri tvrdke, ki izdelujejo svilene nogavice. Te tri družbe po imele v letu 1925 $4,782,961 dobička. jL2UU£aL2JUL Vesti iz Jugoslavije r --" njegovo hrvatefro dovečansko re- nt ljudje, Radič tudi? Metličani so že Zupaniča na "lojtrah" peljali, zakaj ns bi tudi Radiča? In potem, bil je tem tudi Pucelj, ki je z Dolenjskega doma, in ve, kako se take atvari organizirajo. Metlika vsemu svetu dlka — si je mislil Radié, ki je tudi poet, in atopil je na oder in povedal po dolgem ln težkem molku kaj vse Kaptf ja s dekleti cvete tudi v Sloveniji. Pred dnevi so zaprli v Slovenj^» a«It u Nežo Wenzl, ki »< je največ preživljala s trgovino deklet, katere je pošiljala v razne javne hiše. Spraviti je hotela ________________________ zopet dve deklici v zagrebške jav-|To dejstvo je dalo povod ss no- publiko in Koro&evo slovensko [na hiše, pa jo je policija pravo-|vo, jako čudno zdravljenje. Clo-avtonomijo. Metlilani so zgovor- Bog že ve, sekaj ni dal kozi 4ol Živali nimajo raka v želodcu. časno zagrabila. Aretirala je tu- veški želodec ima namreč nsvpič-di njenega pomočnika Franca Je- j no lego, takorekoč visi. Pri živa- Aalnika. lih pa leži želodec vodoravno. 2l- Ce bi bil Al Smith zdaj pred-sednik Združenih držav, bi kongres napovedal vojno Mehiki radi tega, ker je mehiška vlada izgnala neko ameriško nuno. Požar. —». V veliki tvornk&za val bi se morala povspeti na ssd-destilacijo lesa v Tesliču je Vsled nje noge, da bi prilel njen želo- kratkega stika izbruhnil požar in | dec v uničil skladišče. Ôkode je čez 1001 tega tisoč dinarjev. zopet rnisli o i notranji politi-te je nakupoval dno 22. februarja! !ionfli}'.ac,Jfh' ° vasi Zdlhovo in v okolici obči ne Mozelj kože od divjačine. Mcdpottttta je posetil tudi o zunanjih kombinacijah HNikaiilM Pašiču, Stoj ad i no viču in Mafcaimoviču. _ Govoril je dlvno; kakor se sploh v^ 1 lahko govori aemo v krajih, ki ¿Z ta If* ms^r-"^' Močno razgret od vinskih duhov Povedal je ce- je krenil iz Zdihova proti 5* * £t^/JŽ^6^ Kolpi. Ker nI dobro poznal J1®» ki v Zagrebu, niti priBH^HHH ti*Ks pola, je prosil vsščane iz Zdihova, ki so bili ravno zaposleni pri popravljanju pota, naj mu pokaželo pravo smer na Žago, Za kažipota sta se mu ponudila dva mlada fanta, hlapca oziroma pastirja iz Zdihova. Ko so ae oddaljili vsi trije nekaj sto korakov od vaššanov, je Stadohar "kušniti" ter da je za popolni sporazum z Italijo z vsemi mogočimi pogodbenimi dodatki in dopolnili, priznal je, da so ministri slabši kot cari in da znajo lahko uradniki tudi brez visokih ftol u-ničevati narod. Povedal je torej tudi marsikaj umestnega in pametnega. Radič zna govoriti ta- Zopet samomor v Beogradu. — raka pri človeku. Njegove sklepe Raztopljeno sodo je izpila 40letna podpira tudi dejstvo, da trpi do elavka Andža Vukovič in na me- 90 ddstotkov na raku obolelih stu umrla. Čudno, da ji je bil istočasno tudi na gastroptozl, * vzrok samomora nesrečna ljube- j. na znižanju želodca, sen. Se bolj značilno.pe je za Beo- Dr. Wertsaumer veli torej le-grad, da skoro ne mine dneva, da [¿»ti svojim bolnikom na trebuhi si kdo ne vzel življenje. HpPH Enajst razbojnikov je bilo pred I lenih in komolcih. Bolečine v redu so vo pot, sašel potem na rob glo- tudi knjige te čedne daužbe. bokih sten, se »vrnil v nad sto metrov globoki prepsd in se ubil Seveda: komisija ja racvije- m Je ^ » —^i "Na ni Muaeolinija, ki te tem m pedsl mogel ustaviti naravne evolo-" S.N. P. J. |cljo življenja." je rrttel Einstein. jo moral «teti Je torek. Dslsvakeasvies Federated Pre^s. En sam štrajkar se drži dobro. Chicaga. — Fred Hartman je hišnik v veliki stanovanjski hiši, v kateri biva 24 družin, na 548* 606 Michigan ave. v Evanston^. Pred nekaj dnevi mu je gospodar hiše odpovedal službo. Hsirt man, ki je ¿lan unije hišnikov, je pa povedal, ds po pogodbi z linijo mu mora biti odpoved na-znanjena 30 dni prej, zato ima ie 30 dni pravico delati. Gospodar noče o tem nič slišati in pravi, da že ima drugega hišnika. Hartman je pa zadnji Četrtek za-gtavkal. Prenehal je kuriti sa stanovalce in opravljati druga dela ter se noče seliti. Hartman je samsvoja stavkovna straža in ne pusti novemu hišniku vstopa v hišo. Hartmanu je priskočila na pomoč unija mlekarskih voznikov, ki je prenehala dostavljati mleko v hišo, dokler hišnik ne dobi svoje pravice. Stanovalci se I jeze in protestirajo, toda vse nič ne pomags. V soboto so prosili župana, naj on posreduje med lastnikom in stavkujočim hišnikom. Zakon za zaščito delavk proti ponočnemu delu znova uničen. Trenton, N. J.—Zakon za zaščito delavk proti ponočnemu delu je bil zopet zadavljen na zelo zvit sačih. Dokler ao bili navzoči najbolj goreči podporniki tega zakona na seji, so drugi poslanci govorili, da podpirajo zakon. Dva zakonodajalca sta na to zapustila za malo časa zborovanje. Ko sta se pa tadva za-konodajca vrnila, ki sta predložila odseku predlogo sa uvaževa-nje, je ga predsednik odseka hi * f Znanstvene drobtinice. Teža posameznih predmetov m povsod enaka. Predmet, ki tehta na južnem ali severnem tečaju 1 kilogram, teb ta na ekvatorju samo 996.5 grtma. J Električna luč vrže ostro sen* co, dočim je solnčna senca nedoločna. Električna svetloba nam reč prihaja skoro dobesedno od ene točke, medtem ko prihsja dolnčna svetloba od velikega te- Ce se siplje pred kolesa elek tričnega vlaka pesek, se vidijo električne iskre ln takoj se zavoha ozon. Pesek namreč tvor odporno silo med električno trač-nico in kolesom, kar povzroča iskre, ki zazvijajo ozon. Kadar «treljate kako stvar vodi, treba vedno meriti/pod do- Hamilton' ^ Proučavamo vede- tično stvar. Voda namreč lom svetlobo, Uko da se vsak pred met nahaja nekoliko proč od Um, kjer ga vidimo. Perilo se suši najhitrejše vetru, ki prinaša suh zrak in sproti odnaša vodne pare. Zvezde nizko na obzorju je težje opaziti, kakor zvezde, ki so naravnost nad nami. Ozračje med nami in zvezdami nizko na obzorju je gosUjše — in radi tega zadrži več svetlobe — kakor pa ozračje nad nami. j Skozi bizmut magnetični valovi težje prodirajo kot skozi srak, vsled česar se v bizmutu stvorijo bližini magneU nasprotni pol in zato magnet odbija bizmut. Znaki krvne sopodnesti. Poročali smo o procesu za določitev očetovstva, kjer je dunaj tro odločil, da se predloga ne mo- »ko civilno deželno sodišče dolo- re več postavit na dnevni redi da se razpravlja o nji. Zdaj se ne more podvzeti nove akcije do prihodnjega zasedanja. Zakon [je bil prvikrat sprejet leU 1928, I se ni mogel izvajati, ker n določal kazni lijo. za one, ki ga kr — BANDIT PRIJET* PO BITKI Š SAMOKRESI. Dva ropar n Chicago, 111.—Policijski pa-Itrolni avto je naletel na tri ban-dite, ki jih je policija iskala že dalj časa zaradi raznih Utvin po Bevernem delu mesta. Takoj so pričeli pokati samokresi. Bitka je končala, da je bil eden izmed >anditov prijet, ko je bil ranjen, |'va sta pa ubežala v avtu. Policaji so bili na preži, ko se pripeljal avto Studebakerjfc-J^ega sistema. Iz avU je stopil ■revidno en bandit, kigje ogle-^■ako ni nevarnoeti. Ko je m\ ogleduha, je policaj Wid-|olm pritekel okoli vogaU in za-labil bandiU, ki se je previdno lazil in ogledoval. To je bilo [namenje za druge policaje, da Mejo na pomoč. Bitka je pri-ela in je končaU z zgoraj ome-jjenim rezulUtom. OJOTI IN VOLKOVI 8E BOJE RAZSVETLJAVE. Evan«ton, Wyo.—Ilaminacija '«"»«kontinentalne poti za pošt-| letalce podi kojoU in volkove bli/me poti za letalce. Ovčje ™ «edaj lahko pasejo po dne- u m ponoči. Pozor pred eleparjl! Chicago. - Vsak mesec zgu Cikažanl na tiaoče dolarjev, re Jih osleparijo preme-*»ljuiif Uko pravi čikaški [ic:jHki ravna Ulj Collina, ki je dni "dal svarilo, v katerem pva v ne Cikažane, da se naj r"J< jo sleparjev, ki poslujejo razkošno opremljenih uradih, PJo vmokodoneča imena ter rh 7«f'«Iajo nekako vašni. TI fljTj, Prodsjsjo razne delnice »mge obveznice, ki navidez ryu prvovrstne, v resnici pa r. toliko vredne kot je papir, *»ter*m so tiskane. Tem sle-[Jjin naaedejo mnogi, ki bi ra-p tro otx)gauM ali pa po eeni pii do i>ogfcitva. Največ je ta-M' fr.Klajijo ničvredne oljne F ■ dobi* ps sU ali še več do-aja - ^veda o "svetem nl- Jf h cagu^i,, Uko tudi TV** bi prišli de tvo-narj» ter na lahek način čilo v svrho dognanja sorodstva, naj se preišče kri dozdevnega o-čeU in novorojenčka. S Um je bila v avstrijski sodni praksi pr vič uvedena preiskava krvi za u gotovitev krvne sorodnosti. Dunajski listi so o tem pomembnem dogodku obširne' poročali in k stvari so zavzeli svoje stališče najodličnejši dunajski zdravniki V naslednjem prinašamo zanimi vo sodbo profesorja dr. R. Krause, ravnatelja državnega serotd» rapevtičnega instituU, ki je šel, kakor pišejo listi, problemu naj boU do dna: Se pred 80 leti zdravniška veda ni znala razlikovati ty-vi in beljakovine posameznih žival skih vrst. Zato sodni zdravnik tudi ni vedel Izvora krvnim madežem, ker se ni mogel opirati na kemične dokaze, dele, ko je dr. Kraus odkril leU 1897 prae-ciptine, je medicina pridobila novo biološko metodo, ki se je kmalu izkazala kot izredno važna in pomembna ne samo za zdravniško vedo, nego sploh za vso pri-rodoslovno znanost. Jia podlagi praeciptinov sU potem Uhlen-ruh in Waasermann doprinesla biološki dokaz za diagnozo krvi in beljakovine. Posrečilo se jima je ddločiti in razločiti kri in beljakovino različnih živalskih vrst. Eksaktnost preciptscijsks metode je dovedla slednjič do tega, da so jo uvedli tudi v sodstvo, ki jo sedaj uporablja v vsakem dvomljivem primeru. Znaten napredek v razlikovanju krvnih vrst značl odkritje dr. KurU LandsUinerja, ki je u-gotovil, da je kri enega človeka v popolnoma določnem razmerju napram krvnemu serumu drugega človeka. Krvni serum človeks A ima n. pr. lastnost, da se strdi (aglutinira) krvna Ulesa človeka B, ne pa svojih lastnih In tudi ne krvnih telesc človeka C ali D. Landstelner, Decastello, Düngern, Moes i. dr. so potem našli, da je mogoče krvna telesca ras-delitl v štiri skupine, ki se ibedt seboj razlikujejo po krvnem serumu. Tako se tudi ljudje lahko ras-dele v štiri ekuplne. Ce imamo torej ns razpolago serum krvne skupine št II ali m, moremo u-gotovlti razmerja krvnih telesc poljubnega človeka do ene navedenih štirih grup. Ta lastnost človeških lastnokrvnlh telesc se od očeU in matere podeduje tudi na potomstvo. Düngern In Hirschfeld sU o tem problemu mnogo Študirala in sU doda kaftejo krvna telesca otrok isU lastnosti kakor krvna telesca staršev. Lastnost krvnih telece staršev, U je njihovo ras-mer je do ene Izmed štirih skupin. se Uhko podeduje ali pa tudi ae. nikdar pa ne ofitujejo otroci lastnosti krvne skupine, ki je tuje Zato se nikdar ne more pozitivno dognati, da-li je otrok res sin dozdevnega očeU. pač pa je mogoče negativno ugotoviti, da otrok ni njegov sin. Ce spada torej novorojenčkovs kri v skupino II, materina v skupino tU, očetova pa v akupino IV, je izključeno, da bi bil otrok sin dozdevnega očeU. Zakaj otrok bi moral spadati po svoji krvi v eno Izmed skupin III ali IV. Jn U ugotovitev, čeprav le negativna, je Izredne važnosti in bo človeštvu Še mnogo koristila. Opica in «travniki. Večina živčnih problemov, na katere naleti moderni zdravnik, se da rešiti^pravi poznani zdravnik za živčne bolezni dr. G. V. nje opic. Dr. Hamilton je ravnatelj pei-ho-b$ološkega Institute ameriškega urada za socijahto higije-no. Uredil si je v Kaliforniji v svrho študija posebno vas, v kateri je nSselil same opice. "Civilizacija", pravi Hamilton, "j« vzgojila može in žene tako daleč, da zakrivajo svoje naravne impulze s krinko in pretvarjanjem. In zato Je zelo težko odkriti pod to umetno masko pravo sliko človeškega duševnega življenja. Opica pa je žival, ki je človeku najjorodnejša ln ki reagira na prvi impulz, brez krin ke, brez pretvarjanja." Omenjena Hamiltonova opičja vas se nahaja v nekem hrastovem gozdu pri Montecitu. V nje Živi 23 opic obojega spola, naj razlfčnejšlh vrst in vseh stero-sti. "Opice so nežne, čustvene, nemirne in na moč radovedne, poleg Uga pa so bojazljive in im pulzivne. Rade vidijo, da se jim posveča velika pozornost, saj so Že od nsrave bahave in ponosi-U. Opica — enako kakor človek — ne prenese, da bi bila sapo-sUvljena. Samec ln samica, zaprta v skupni kletki, se kmalu naveličate drug drugega. Samec si le prehitro aašeli novega razvedrila in ae jame-a.s vejo boljše polovico prepirati; začne jo grlz-ti in ŠČipati za trepalnice, poUm pa se naenkrat zopet pomiri njo, da se v naslsdnjem trenutku vnovič skrega." "Ko sem začel študirati živčne bolezni v dolini Mississlppi," nadaljuje doktor Hamilton, "sem opazil, da se farmarji, njihove žene in otroci pozimi In v počet-ku pomladi, ko so cesU preplav jene in neprehodne, pritožujejo želodčnih slabostih in o težki )rebavl Ur da hrepene po ne-Sem neznanem, ki mu ne vedo i-mena. Zene vseh starosti trpe in bolehajo, če ne morejo najti razvedrila in spremembe. In baš to je najčešče vzrok njihovim živčnim boleznim. Hrepenenje po ustvarjanju je posledica težnje po čim pestrejši vzpodbudi, ki vodi Človeka do u-metniškega uatvarjanja U do iznajdb. To težnjo po ustvarjanju opazil tudi med svojimi opi csmi. Skirrel, ena izmed najna-darjenejših med njimi, mi je nekoč izmaknila kladivo, žeblje, o-t roško žagico in nekaj kosov lesa Ur je sašela lagati Ia zabijsti žeblje v les — Is povsem lastne inicijativs. Nora, samica Is roda oranguUnga, si je, ker Jo |a| o. zgenUa kos platna, ki eSMjl ga vrgel v kletke ter si ga ovlla okoli tbi s Uri Grki ograill togo. Knsko storila s starim plaščem, kakor vidimo, so opiee.f l niči vrlo razumne In premeUne živali. Zdravniki za živčne bole/, ni bi torsj dobro storili, da bi si ih nabavili ia aa aJOi študirali človeške živčne nodosUtke. Dobgr Sodalk: VI pravite, da imeli namena ukrasti vola. Obtoženec: Ne. go, s katero je bH Sodnik: Zakaj pa ste vendar gnali vola s seboj? Ker » e a Hladič bi se p nju BS smel /nova poročiti, ko I* I 'Tudi jas pravim tako la vrtu tega poroii še tako md prednost. Tsko tožijo posebno delavci v Fodgori pri Gorici. Polno je zaposlenih tam po-vsem tujih ljudi, domačini pa morajo pohajati in stradati. Sedaj silijo delavce v fašistovako organizacijo. Delavci odgovarjajo, da hočejo imeti tako udruže-nje, katero bo res njihovo in bo s sigurnostjo pričakovati, da bo ščitilo njihove inUreae, posebno pa, da bo gledalo na to, da se ne bodo domači ljudje potiskali v stran pri sprejemanju v tovarne. laaeljeniških agentov in po močnikov ae do dobi ifetao po Trstu, namreč takih, ki ae predsUvlia-jo za agenu ali pomočnike človeku, ki ga vtove in izvedo, da se bo izselil. 8 sladko besedo silijo vanj in mu fcapovedujejo, da mu že oni vse preskrbe, kar treba, samo plačati mora Ullko ln toliko Ur. Agent potem seveda izgine z Urami, NekMlsri izseljen-ci so bin osteparjenl že sa velike veote. Sploh priporočamo previdnost vsakemu, kdor pride v Trst v eni sil* drugi stvari, naj bo skrajno pozoren, ker vedno iščejo rasni ljudje tajee, da bi jih prav grdo oeiganili. Te dni je zašel Monek Kimanberg iz Var-šave v staro meato In tam dobil nekega Abrahama Wohle, kateremu je povedal, da se izseli v Guatemalo. Wohl je izvabil is Kimenberga 800 dolarjev s zagotovilom, da mu VSe potrebno preskrbi sa pot, pptsm je izginil. Na policiji so nato izvedeli, kako je Žid Žida asmassi. Fašlatovakl učitelji v Ajdov-ššial. V ajdovsko sekcijo faši-stovske učiteljske organiaaclje se je vpisslo 88 italijanskih in "drugorodnfti" učiteljev. V odboru eo: Tettltere, Semič in učiteljica Alessie. . Avtomobil povesil dečka. Anton Mahne is Tatri v Istri Js peljal v Trst vos sena. S seboj je vse) svojegs Kletnega sina. Blizu Krvavega potoka je pridrdral avtomobil. Fant je« pomagal v klancu pri zavori* Hotel je k očetu, pa ga je prijel avto in podrl na tía. Oče je oddal težko poškodovanega fantiča v tržaško bolnico. ;.,,), , ■ wi Smrtna kosal Pri «v. Luciji je umrla Elisa Rakušiek, soproga i ............i učitelja Jos. Rakuščska. V Trate je umrl Vekealav Kodrič, posestnik pri Sv. AnK f V Tomaja na Krasu so otvori-U aail "Lege". Otvoritev je bUa svečana. Azil je blagoalovU domači duhovnik in dr. Petronio iz TseU je dopovedoval TomaJ-eem, da ae bodo v kratkem prepričali, kako človekoljubna In plemenite je vzgaja otrok po Le-ginlh zavodih. Italijanska gospoda je obdarovala nato slovenske otroke s slaščicami. Kriza med primorskimi fašiatL Is Trste poročajo: Vodstvo fa-Aistovske stranke v Julijski Kršjini je prešlo v roke Izrsd- val glavni tajnik poalanec Fa-rinacci. V Trstu je pred par dnevi poalanec Ricei vrgel ia stranke načelnike tržaških, re-ških in dalmatinakih dobrovolj-cev, odvetnika dr. Dompierija, kar je Imelo aa pealedloo razpust teh dobrovoljskih društev. Poslanec Ricei je odšel v Rim, na njegovo mesto pa je Imenovan poslanec Moretti, dosedanji izredni komisar sa furlanski fašizem. Moretti je vrgel ia stranke, kakor le snaao, vsemogočnega bivšega vidamaksga pre-fekU, poslanca Piaentija.» Ha* kor vse ks*e, se je osrednje fa-šistovsko vodstvo odločUo za radikalno čiščenja v stranki. Za izrednega komisarja istrskega fašizma je postavljen snani Re-Čan, kapetan Host-Venturi. Caden primer hI______ Ijave. Da je hipnoza opasno sredstva, posebno, če se ga poslužujejo nepošUni in zločinski elementi, utegne biti snano vsem čiUUljem. Ce dobi zločinec svojo žrUv pod vpliv svoje volje, Je njegovo gospostvo nad žrtvijo povsem neomejeno ter ima sanjo lahko usodne posledice. Hip-nosa namreč lahko traja dalja in če je volja enkrat omajana, lahko doeeše hipnotizer, kar hoče. Iz Gorile poročajo o Čudnem primeru sločinake hipnoze na SE2GAL JE SVOJO SENO. Sloux aty, Iewa.—70-letni Georgs Solomon je bil spoznan krivim uboja, ker je selgal svojo ženo v peči. Obsodba bo is-rečens dne 18. aprila. Porotniki so se posvetovali deset ur, proden so se zedinili ns prsvorek ubojs. Mati je dela ■opreti svojega New York, N. Y.—Mrs. Lillian A. Stewart js dala zaprsti svojega 18-letnega sins Robert Stew-arte, da ga obvaruje nesrečnega zakona. Stewart se je par dni preje poročil. Mati ga je dala aretirati, češ, da ji je ukradel za $4,000 draguljev, s katerimi js financiral svojo lenitev. *«n ............. nekega dne na običajno delo. Bilo je v ranih jutranjih urah, ko ga je srečal gospod s kovčegom v roki Ur mu rekel, naj nese njegov kovčeg na postajo. Delavec je rad ustregel tujcu. Hodil je, hodil — in se šele čes nekaj dni znašel na kolpdvoru v Draž-danah. Ko sta ga dva policijska agenU vprašala po lakaslUh, mu je bilo, kakor da se zdrami iz težkih sanj, ki so ga držale v oblasti. Vas, kar je vedel povedati, je bilo to, ds ga je najel neki gospod, ter mu rekel, naj gre I njim na poetajo. FoersUr se ne ve več Opominjati, kaj se je posneje zgbdllo s njim. Policija ga je poslala Is Drašdan na-saj domov v Gorlloe, kjer je začel skrivnostne aadevo raziskovati adravnik, ki je takoj uganil, da gre pri Ppersterju sa hipno-tične vplive, ki si jih je bržkone dovolU kak nepošten tip. ' Nekaj dni jb živel FoersUr šepet doma, kjer ga je nadzorovala njegova sesti* V trenutku njeno odsotnosti pa so jo sgodilo zopet nekaj skrivnostnega t mladi mož je izginil bres sledu. Ko jo FoersUr spal: v posUljl in Je so-strs bils pri nJem, jo sllšsls, kako brst govori v sanjah in ponavlja stavek: "Že pridom, le pridom I" Jodva pa so jo sestra po manjšem opravku odpravila Is hiša, je Foerster vstal, so odstranil is stanovsnjs in so ni voč vrnil. Vsol ns Je s seboj večjo vsoto denarja, ki jo jo bil prinesel Is Draždan In o kateri nihče ne vo, kako jo prišel do nje. Strokovnjaki In preiskovalni organi so vsi mnenja, da je FoersUr žrtev prebrisanega hipno- t i terjaj ki unioghto. da imetjem. Paberkl la Ko bi usteva la. da se mora neštevllnth predno se ("Davenport Neki kriml jetišnioe kot en nadaljni Ijemo jetnišnic. GaaStte-Times".) H Nekateri voljnih amoi zahtevajo, da najprej predno Al Fillplncem. (' cial Appeal,") Denar *ik, ampi len ameriški cord.") ' Neki znani bo kmalu žičnim nešUvilno Išt SEZNAM ORGANI salioa, v aoboto, Ogrski Dr. "Nada* H Patskl sb aadaijo, N. apr riiiln.M u PfS—i avnu v So«, klub št. 1 aUva v nadaljb, SNPJ, IH*. «Irea- M. v soboto, S. 1'ovakl sbor nodtljoj 10i Mi rod no m domu v Ur. št. X SO. Junija, «i Willow Spring, Kvasa nik v ■pr. "Danles"-juliju, itn AIImmpI Lyona, IU. Dr. M larJaN—Pil julija, na Slaslna low Spriagau, III, ■ Dr. It, »št SNI bato, I, oktobra, v . Dr. It. SO SNPJ, to, 0, oktobra, % See, Mob št. 1 s^ftVU v ft t al SN P|, So«, klub It. 1 bava v petek, 11. SNN. m i ■ íii^ X ■ ••j, Nikdar ne boste našli kadilnega prijatelja kot so Camels , ' ? t va Pojdite, kakor dale« hočete in isdajte, kolikor hočete, nikdar ne boste naiU kadilnega prijatelja kot Camel. Kajti Camels se isdeluj^o Ig najboljšega tobaka, ki raste na celem svetu —nikdar na «trudijo vašega oknea, no glada na to, koliko ste jih pokadili. Tobak Camels je najbolj mojstersko zmešan—nikdar na sapustljo oigaretnega pookuaa. Največjo aa-dovoljnoet pri kajenju—to nudijo organizacije na svetu. Nič nI predobro, kar ss ssvije v Camela. Najbolj isbran turški in smeriški tobak; najbolj vešče mešanje; naj-finejši papir, ki se aa njo posebno dela v PrandjL Camels so najboljše cigareta i boljših cigsret nI mogoče neprsvlti. ▼ tel vrsti etesret le osredotočena In igveibanoot največje Ako le ne posnete prijetnoeti Camels in njih sladkosti, jUi poskusite, lami ae prepričajte o najbolj prijetnem okusu, ki Je le kdaj bil djan v kako cigareto. Vsemite Camel! m i fm Camel CIGARET I Charles Henry Hirsch: ydcfou^i ssr^islh H. QMI _ Ljubim vil gl «i. — Katero številko telite, gospod? — Ljubim vaš glas. — Kstero itevilko? — Ljubim vaš Riti, gospodič- »p0 me presneto malo zanima, gospod. — Govorite mi ie kaj I — Nel — It samo ta "ne" je naravnost očarujoč. — Meša »e vsm! — Ljubim vaš glas. — Naznanjam vam, da preki- / i < / nem. , »n — Ne prekinite, prosim vas. _ Torej zahtevajte številko! — Številko vaše hiše bi rad... Nasmejali «te se?... LJnbim vsš smeh... Rsd bi vedel sa vaše krstno ime. — Vi ste neznosni, gospod. — In vi »rčkana, božanstvo- n*-l 'jsz nisem tur da poslušam plehko govoričenje. — Jaz sem tu samo, da vas poslušam. — Sedaj ps res prekinem, če ne zahtevate številke. — Zahteval jo bom. Nekdaj.. ~ Z menoj se ne boste šalili, — Nikoli ne bi mogel verjeti, da • tem glasom... Žeiopet! . — Dvajset 1st ima vaš glas in s juga je. Vroč je kakor julno solnce. — Vrag vas vzemi, vam pravi ta moj glas. — Ne prekinite t Ne prekinite vendar I __ Telefonski naro&ik št. W28 je apet obesil slušalp. žalostno je Kledal v nemi aparat Vse, kar je bil govoril vanj, mu je bilo prišlo is srca. Ta glas telefonske uradnice ga Je naravnost očaral U pred nekaj dnevi je bil oklenil, da jI to izjavi Zahteval je telefonekih zvez znmo i zvzroka. da čuje njen topli, mehki, malo pevajoči glas. Domišljal si je, da mora gospodična imeti temno rjave lase in da je ponosna žen ekg. Vznemirjen je spet vzel sluša-lo v roke. Srce mu Je divje bilo. — Halo! .. — Gospodična, prosim vas, ne bodite hudi. — Aa... To ste spet vi?.... Vrag vas vzemi. — Da... A predvsem ste to vi, gospodična!... Rekli ste mi: Vrag vas vzemi. — Pripravljena sem vam to ponoviti. — Naj bo. Samo, da čujem vaš glas. Nikdar me ni noben glas, tudi v operi ne.... — Vi se norčujeta Iz mene. [h — Nikakor ne, gospodična. Jsz strastno ljubim godbo. Vnš glas pa mi je več kakor vsa godba! —- Zahtevajte številko, pa a-men besedi! — 42. — 42 in kaj? — 6... največ S in en četrt — Kaj se spet norčujete? — Ne, gospodična: 42 je številka vašega pasu in 5 številka vaših rokavic. — Moj soprog noel rokavice št. S, in če vam primaže eno s svojo roko na obraz... — Bom morda vjdel tri solnca, a nič mnnj ne bom mislil na vas ter obžaloval, da morate živeti s tako nasilnim vrnil bi mu milo sa drago. Boksam precej dobro, gospodična.. Zame ste namreč gospodična... Ne, ne. niste poročeni. — AH mislite, da me nihče ni maral? — Moški so silno bedasti... in jaz imam vedno velikanako srečo... tako, da še morate biti prosti. — To se pa motite, gospod. — Vi niste več prosti? — Ne! — Bos ne? — No! — Vaš glas ni čisto siguren .<, ne ležete dovolj dobro. — Bodite vendar vljudni! — Prosim odpuščanja... Jaz sem najponižnejši in najuljud-nejšl vseh telefonskih naročnikov, ki vam izjavlja, da ljubi... da, da... ljubi vaš glas... ki želi... — Katero številko, goepa? — O... prekinili ste me... in imenujete me gospo, In to ravno v trenutku, ko sem radi vaše pozornosti imel pogum, ds vam izjavim.... — Nadzornica je bila tu. — In je že odšla? —< Toda tako ne moreva nadaljevati, gospod. Ena mojih številk še postaja nestrpna. In to pot ima vzrok za to. — Pošljite jo spat! Lep nasveti Kaj če bi ga dala vam? — Sel bi, goepodična. Predvsem če bi mogli priti in se o-sebno prepričati o moji uboglji-vosti... Vi se smejete?.Cuj-te, goepodična, kje bi se mogla midva setkati?.... Halo! Cujte vendar!... Halo! — Ne zvonite vendar ves čas! -t Cujte: poljub v aparat... tako... sprejmite ga... Poni- TUJA UČENOST Spisal Iran Csnkar. '«in .«••v-- •«►-M J??-'; Si " iSim Moja mati je bila kmetlški otrok; raala ln dorasla je tako čisto in nedolžno kakor cvet na polju. Ko ss Je možlla, nI znala ne brati ne pisati. Obojega se je učila šole tedaj, ko smo mi otroci dorsščall ; bdela je po noši, da bi Je nihče ne videl. Pisala je z neokretno roko, črke so bile zelo velike: ali še zdaj ee spominjam, da Je bils njena slovenščina lepa in čista to da nam je popravljala besede. - <*o smo so naučili brati in pisati, smo začeli s slovensko ln z nemško slovnico in s težavnimi rsčuni. Mati so je vsega učila s nami. Pre-tenke in preveč oglato so Ji bile nemške črke, nazadnje pa ee jih Je privadila. Čudno se mi je sdelo, ko sem slišal Is njenih ust prvo nemško besedo, toda preudaril sem takoj: "Mati zna vse, čemu bi nemški ne znale?" Tako je bilo, dokler smo bili vel doma: nenadoma pa je seglo med nas kakor silen veter in razkropili smo ss ns vse strani. Poleti js bilo, ko sem se vrnil domov; pri-nesel sem s seboj skladovnico nemških knjig. Trinajst let mislim, da ml Je bik» takrat. Prvo noč sem zaspal vos truden, pa sem ee o polnoči vsdramil, ker ml Je bila zasvetila luč na trepalnice. V polu «panju in preplašen sem so ozrl po ISbi: mati js sedela sa mizo, moje knjige je I-mels pred seboj. "Msti, saj te stvari niso ...!" sem vzkliknil, pe mi je beseda zastala v grlu kakor od sramu. "Kaj da niso?" Je vprašala mati ; njen mladi obraz je bil ves zardel. Tuje stvari so, puste ... kaj bi š njimi V sem rekel s tišjim glasom. Čutil sem, da sem jo bil užalil, in tudi sem Čutil, da vidi ona mojo hinavščino in moj sram. Drtals je knjigo v obeh rokah in Je atrmo-la vanjo; zdi se ml, da je bil Goethejev Werther. "Glej... saj sem ee učila nemški... saj razumem, če kdo na oesti govori... ali teh besed ne razumem ... nobene ne razumem !" "Saj ni treba, mati, aaj ni treba, da bi to razumeli!" »cm JI odgovoril ves prestrašen. "NI treba U ga razumeti T Zdaj vem, kar sem takrat le slutil: da jo bila mati otrok, bel In čist, ko smo bili mi že oskrunjeni otroci. IVa*i je zaprla knjigo, položila jo je k drugim, nato je utopila k meni. "Kaj je v teh knjigah T je vpražala. Tuja učenost!" sem odgovoril. Samo jezik je tsko odgovoril, v mojem srcu pa Je bila velika žalost ; Iv ob tleti url Je bilo v njem tisto koprmiijr. ki je zdaj zavedno, silno in grenko: "I)s bi bil ko ti, o mati, cvet na polju; da bi nikoli ne okusil »poznanja!" "Povej ml, kaj pravi ta tuja učenost V* je rekle msti. "Sam ne vem!" OOUIodgovorjal vznemirjen in zluvoijtn. "Vsakemu pravi drugače, kakor je te uho in pameti Meni pove kaj lepega, ko-mu drugemu pa kvaei tn kvanta!" Mati M je vaa zgrozila "Kje mi m naučil takih besed? Ta učenost te jih j« naučila!" Sedla je k vzglavju. da so bila njena lica čisto Mtr.u mnjttir -fll..,, "Ali veš. kaj al anočl oamudiir "Ne \««n m C Mala sem In el zaspal. HM nisi!" I^V Molčal SSÉH pivo in »očutgo čakala, nazadnje pa s noči. še pokrižel se mislih pe se je ljubes- "Mati, mati, otrok ti mladi, nedolžni C Zakaj trinajstletni fantje so zmerom brezverci. "Se pokrižal sa nisi! Truden si bU, ali ne tako truden, da bi roka ne dosegla čela... Glej, sdaj vem ... ko eem se dotaknila tiste knjige, sem občutila . . . zda j vem, odkod tvojo modre beeede ln tvoj starobni smeh. Tuja učenoet ti je eegla v srce, napravila te je mlačnega in le-nega.... Zaspan sem bU, njene beeede pa eem slišal vse in sem Jih razumel. Ali toliko hudobne hinavščino je bilo v meni, da sem zatlanH oči ter sopel globoko kakor v trudni dremavicl. Mati je tiho vetala, sklonila «a Je do u>oje glave in me je pokritala na čelo, na ustna in na prsi. Skoz presledek narahlo zatlanjenlh trepalnic sem natanko videl njen obraz; in tudi sem videl, da so bOe njene oči solzne in da so se Ji ustna tresla. "Na Boga ne pozabi! Na Boga ne pozabi nikdar!" Pokrižala me je vdrugič; tako globoko zo je nagnila k meni, da sem čutil na licih toplo sapo iz njenih ust. "Pri Bogu ostani 1" Nisem se gsnil ln nisem odprl oči, zsspal pa nisem dolgo. Lepe pa žalostne so bile moje misli: "O mati! Tvoja duža je brez madeža, kakor solnce na poletnem polju! O mati, otrok svojih otrok, da bi nikoli ne spoznala te sovražne tuje učenosti! O mati, v učenosti ni ljubezni—ti pa s! ljubezen eama, že tvoj smehljaj jo paradiž, vesel ln solnčon, brez črnega spoznanja. V toplem domačem hramu si ostala, ml pa smo prezgodaj odpsknlli duri v tujino in mraz!*' Se ko eem ssdremal in so moje sanje že zgenlle e porotml, sem videl napol v sanjah njena bela lica ln njene otroške, plahe oči. Ne vem, a)! Je klečala ob mojem vzglavju, ali kraj peči pod razpelom, sli so mi je vse le sanjalo • . • " Mesec dni pred materino smrtjo sem bral Kreutzerjevo sonato. Svetiljka Jo gorela zaspano, sedel sem poleg postelje In eem bral, kakor berem vsako lepo knjigo: prepiral eem se s pisateljem kakor Jakob z angelom. Mislil sem, da msti spi; na da bi jo pogledal, sem ji včasi s robcem otrl vroči pot s čela in lic. Nenadoma Jo mati lzpregovorila: "Povej, kaj bereš!" s "Nemško je , . . ne morem tako povedati." "Beri ml!" Nemški prevod Kreutzerjevo sonate je bil zelo slab In naroden; bral sem ga v slovenskem Jeziku, kakor ae mi je zdelo. Mialll sem. da som bral samo pol ure; ko sem nehal, je bilo preko polnoči. Voe temen in zamišljen sem bil, mojo srce je slutilo daljne daljave, najgloblja bres-dne izkušenih zre. Nenadoma je vztrepetal materin glaa, da me Je vaega tsnrelctelo. "Ni res! NI res! Tako nI, tako ne more' biti!" "To je le zgodba I" sem odgovoril začuden In plah. "Mordg ee ni v reenlcl zgodilo ... po bi ae morda lahko zgodilo .. .** - -NI res! NI m!" je vzkliknila mati. 'To jo tista tuja učenost.. segla ti je v srce... Boga ti je ukradle ... Sdsj jo poznam, še sdavnaj sem jo pocnala ... Bog se te usmili P ... « Tako je rekls mati mesec dni pred svojo «mrtjo... Zdaj, o mati. slišim tvoje beeede. sdaj Jih razumem. In zdaj je edino, pregrenko hrepenenje v mojem ercu: da bi bil kakor ti. o mati. cvet na polju! Sdaj razumem tvoj bledi strah, o msti. tvoj Modi »treh pred oovrašno tujo učenostjo! - _____, PftO_________ je, prosjak je... na?... Goepodična!. vaa užalil, ga vzamem nazaj. — Gospod naročnik št. 08-28 jaz sem nadzornica. Javim Vam, da dobi radi veše usUjivosti u-radnica strog ukor. — To ni pravično, goepa nadzornica, dovolite, da vam stvar razložim. Nadzornica je pogovor uradno prekinila ln galantni naročnik je spet obesil slušalo na aparat. Prižgal si je cigsreto, toda ni mu nik! Vi Prisilili minut je spet pozvonil. - — Da, jaz sem, draga gospodična. — VI gte ps naravnost nesramni. t- —gfc-. ,'.- — i je žal, iz vsega er-i morete oprostiti? osim! halo! prosim vas. Jaz sem vas bom danes večer, ital, stanujem v rue . Ali pridete?... Haje spet to? Ze spet spod, tu višji nadzor-otite Javno službo, me, da premestim nico. — Gospod višji nadzornik, dovolite vendar, dn vam razložim. .. — Oprostite, goepod, ne utegnem. Sloga pokoren! Praskat v aparatu: zveza je bila prekinjena. Naročnik št. 08-28, petdesetleten samec je melanholično odložil elušalo, si pripalil novo cigareto, sbpil pred zrcalo in žalostno gledal veliko plešo ln gube na obrazu in se zasanjal v svoje ljubezenske pustolovščine mladih let. (Po francoskem izvirniku—4—). Makslm Gorki : SREČA j ___ ... Nekoč je bila sreča tako blizu mene. da je malo manjkalo, da nisem Prišel v njene mehke tace. Zgodilo se je na sprehodu. Večja družba mladine se je zbrala neke Soparne poletne noči na travnikih, za Volgo pri ribičih. Sedeli smo. pri dAju, jedli ribe ter pili vtyko in pivo. Debatirali smo o tem,1 kako bi se dat svet najhltre/e'in najbolje preurediti. Potem fsmo se telesno in duševno utrujeni rasšli po pokoše-nem travniku na vse strani. Jaz sem odšel od ognja z dekletom, ki pe mi je videlo pametno In rahlotutno. Imela je lepe, temne oči, v njenih besedah je vedno zvenela čista in razumljiva resnica. Vse ljudi je gledala prijazno. Sla sva počasi, roko v roki. Pod nogaim je hrstala pokošena trava; iz kristalne Čaše neba, poveznjene nad zemljo, je lila noč opojno vlago mesečine. Dekle je globoko vzdihnilo, rekoč: — Kako lopo je nocoj 1 Kakor afriška pulSava, a kopice so — piramide. In vroče. Potem me je povabila, naj sodem z njo kraj kopice v okroglo, gosto senco. Cirlkali so murni in v daljavi je nekdo otožno zapel: Eh, zakaj si nezvesta bila? Začel som ji navdušeno pripovedovati o Življenju, kl ml je bilo znano, In o tem, česar nisem razumel — naenkrat je pa tiho vzkliknila In omahnila. Menda je bila to prva nezavest. ki sem jo kdaj videl. Prvi hip nisem vedel, kaj naj počnem. Hotel sem kričati in klicati na pomoč, pe sem se takoj spomnil, kaj store-V taki nezgodi dobro vzgojeni junaki znanih roma nov — raztrgal som pas njenega krila In odpel bluzo. Ko sem sagledal njene prsi ks-kor dve majhni srebrni čaši, polni zgoščena mesečine in pre vrnjeni v njeno srce, se mi je zbudila vroča, nepremagljiva želja, da bi jo poljubil. Toda premagal sem to željo In hitel no vso moč k reki po vodo, zakaj v romanih sem čital, da so junaki v takih nezgodah vedno tekli po vodo. Če na kraju kataetrofe ni bilo studenca, ki ga je avtor Iz previdnosti Še vnaprej pripravil. Ko pe som ae vrnil e polnim klobukom vode — je stala bolni ca naslonjena na kopico. Voe je bilo v redu, celo bluso, ki sem jo bil odpel. j» že zšjpflfc — Ni trebe! je dejala utruj. no In tiho ter odatranila s roko moj mokri klobuk.... — Eh, tekaj si nezvesta bUa? — Ali vas ni nič bolelo? — sem vprafal ves potrt Odgovorila je kratko: — Ne! Spretni pa res niste. Seveda sem vam kljub temu — hvaležna... Bilo mi je hudo in zdelo se ml je* da se mi ni zahvalila iskreno. ■ ■ e ■ Nisva se videla pogosto, toda po tem dogodku so postali najini sestanki še bolj redki. Kmalu je sploh izginila iz mesta in šele čez Štiri leta sem jo znova srečal na parniku. Peljala se je iz neke vosi ob Volgi, kjer jo bila na počitnicah, v mesto k možu. Bila je noseča, lepo in udobno oblečena — o-krog vratu ji je visela dolga zlata verižica in velika zaponka, kakor kako pdlikovdnje. Postala je zelo lepa in okrogla tako, da je bila podobna mehu gostega kav-kaškega vina, ki ga prodajajo veseli Gruzini po Tlflisu. — Vidite — je dejala, ko sva si segla v roko In začela obujati spomine -t- vidite» omožena sem in vse... Bil je večer in na Volgi je odsevala večerna zarja. Pene za paraikom so se izgubljale v Sinjo daljino in tvorile široko progo rdečih čipk. — Imam že dva otroka in zdaj pričakujem tretjega — je pripovedovala v ponosnem tonu mojstra, ki je zaljubljen v svojo delo. Na kolenih je imela v žoltem papirnatem zavitku pomaranče. — Da vam odkrito povem, je dejala in me pogledala s svojimi temnimi očmi» ¿e bi bili takrat pri kopici — pomnite — malo bolj pogumni... nu... če bi me poljubili... bi Sila zdaj vaša žena... Saj sem vam bila všeč, kaj ne? Vi, čudak, ste pa tekli po vodo... Eh, vi... Povedal sem ji, da sem se vedel tako, kakor je rečeno v knjigah in — da je bilo treba glasom romanov, ki so ml bili takrat sveti, onesveščeno dekle najprej pogostiti z vodo, a poljubiti bi jo smel šele tedaj, ko se zave ln vzklikne: — Ah. kje pa sem? Nasmehnila se je in dejala zamišljeno: — Saj v tem je vsa naša nesreča, da hočemb živeti tako, kakor je opisano življenje v knjigah.. Življenje je širše, pametnejše kakor knjige, dragi moj... življenja sploh ni podobno knjigam ... Da... Vzela je Iz zavitka pomarančo, jo obrnila v roki in zagodr-njala: |~r Saj sem vedela, da mi podtakne gnilo, ta falot... Z nerodno kretnjo je vrgla pomarančo v vodo — videl sem, kako se je zasukala in izginila v rdečih penah. — No, kako pa zdaj? Ali še vodno živite tako, kakor opisujejo življenje romani? Molčal sem, gledal v pesek na obali, ki je odseval v večerni zarji, in dalje v praznino rdečka-sto-zlatlh livad. I^revrnjeni čolni ao se valjali na pesku kakor veliko, mrtve ribe. Daleč na obzorju so so videle kopice sena in takoj sem se spomnil njenih besed: — Kakor afriška puščava, a] kopice so piramide... Lupila je drugo pomarančo in ponovila, kakor da me kaznuje: — Da, bila bi vaša žena. — Hvala — sem dejal — hvala. Jaz sem se jI zahvalil — iskreno. Sovjetski h Neki list v Leningradu je objavil sledečo smešnico o Ameriki: Vprašanje: Zakaj je bil kip 8vobode postavljen v morju? Odgovor: Zato, ker sa Svobodo ni prostors ns sunem. Delavčeva New York, N. Y.—S Krščen skega misijonskega poslopja, ki jo visoko 66 nadstropij, je padla velika akala in je ubila pet delavcev, Id so delali spodaj. Poleg njih so pe biti Še trije ranjeni. Tako padajo delSvske Žrtve v prerani grob zaradi moloha— prof i ta. Zhnmenje (Mar. 31-1926) pomesri, dn vam Je naročnina potekla ta dan. Ponovite jo pravočasno, da vam Hita ne ustavimo. Ako lista ne prejmete, je mogoče vstavljen, ker ni bfl plačan. Ako je val list plačan in ga ne prejmete, je mogoče vstavljen vsled napačnega naslova, pišite im dopisnico ln navedite staH 1n nori naslov. Naši zastopniki so vsi društveni tajniki in drugi zastopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina za celo leto je 16.00 in za polleU pa $2.50. Člani S. N. P. J. doplačajo za pol leta $1.90 in qt nelo leto $3.80. Za mesto Chicago In Cf' cero za leto $6.50, pol leta $3.25, sa člane $540. Za Evropo stane za pol leta $4.00, za vse leto pa $8.00. Tednik stane za Evropo $1*70. Člani doplačajo samo 50c za poštnino. Naročnino lahko tudi sa» mi pošljete na naslov: UPRAVNlSTVO "PROSVETA" 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO. ILL. ' la loss v salon slad. hmelj. aladkor i droz* potrebičip. Po.ku.it, prepričajte, da Js dom« pri * —toe Is najbolj« i* Gi obori jam, aladičičarjs» ln * Dr(. Ldajali» šeksnine dam» primeren £ pust pri ▼ačjlh naročilih. Plàiu m informacijah na: * FRANK OGLAR, MSI 8aparlor Avenue, Clevelsnd. 0. «tO Pl. PONASE PRODUKTE. Za slab spanec in tisti slab počutek v jutro. Konačno je tu zdravilo, ki ga rabijo tisoči s velikim uspehom. Ne del« nobene razlike koliko različnih zdra-vil ste ie vzeli brez uspeha, to va« bo presenetilo. Isto mora »teriti »voje delo, ali pa vas ne stane nič. Po»U-site ga za par dni in čudili »e bost«, kako hitro bosta počutili vračanj»' zdravja in moti. Isto dela rdečo kri, močne, umirjeno živce ter daje navdu-Šenje in en^riijo. Odstrani bolečin» iz miiic, prežene glavobol, odstrani umazanost jezika, slab duh in zaprtje. Je čudovito za slabo prebavo in napel njanje po Jedi in daje zdatno odpo. moč v slučaju vnetja mehurja in pogostega scanja. \ Če sa ne počutite ravno prav, j« vaša dolinoat, da poskusite to zdrs. vilo. Zove se Nuga-Tone. Pojdite r lekarno in kupita steklenico. Jemlji. ta ga par dni in če ne boste zadovolj. ni z rezultati, nesite ostalo nazaj in dobili boste denar povrnjen. Izdelovalci Nuga-Tone hočejo zadovoljiti vsa rabitelje tega zdravila, zsto jam. čijo Nuga-Tone in zahtevajo, da le* j karnarji povrnejo denar, ako ne itori vsega kar pričakujete. Priporočano, jamdeno in na prodaj v vseh lekarnah.—(Adv.) / STRUPI! Zimski strupi napolnijo vai «iste«. I Izperite strupe is valega s^tema t uporabo naravnega zdravila Bolgar* ' ski zeliščni (krvni) čaj. Osveži in ojsi ča vašo kri, Naročita svež zavoj pa lekarnarju sa 36c ali 75c. (Adv.) Krasen spomin je Zfeedovtnofca spominske & N. P. I. knjiga "juem&i slovenci" , Knjiga js Hnstrovana s nad 200 slikami, obsega 682 strani, ja krasno trdo vessna v plavih platnicah In ima «Iste črke besedilo na hrbtu, ter krasen zlat mak & N. P. h na sprednji platnici. Sobratja in sestre 8. N. P. J., ter drugI rojaki, knjiga je prvovrstno delo In na finem Star Bntflish papirju tiskana. Naročite takoj I Cena Je $5.00 a poštnino vred. Naročnino pošljite na npravništvo Prosveta, 2657 So. Lairndale avfe„ Chicago, HL * Naročite lahko tudi ZAPISNIK 8. REDNE KONVENCIJE SNPJ„ mehko vezan, cena 50c fL J ■ ■ ■ ■ ■ U ■ ■ SSI Ženitvena ponudba. Vdovec srednje starosti, brez otrok se teli seznaniti a Slovenko ali Hrvatico v starosti SS do 4« let v avrho iealtve. Tudi vdove s enim otrokom ni izključena, mora pa hiti svobodoml-selnege mišljenja In mirnega snočaja. Tajnost jamčena. Na sahtevo poAljem sliko. Naalov je: Svobodomiselni Vdovec. 2667 So. Uwndale Ave., Chlca-I* . _______ {Adf.J _ SPREJEMA m V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila sa veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. t slovenskem, hrvatskem, slovaflcem, češkem, nemškem, angleškem jezika in dragih. VODSTVO TISKAIRE APELIRA HA ČLANSTVO S. H. P. J., DR TISKOVINE NAROČA V SVOJI ~7 il^^^^^^Bir " iss CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE VRSTE. - VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije na naslov: S.» P. h Prlnterjr, 2657-59 South Law*dale A vrni* Chicago, HL TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA IZMENA POJASNILA. ■JS.H