PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina platana v gotovini Abb. postale 1 gruppo - Cena 40 lir Leto XX. St. 42 (5725) TRST, sreda 19. februarja 1964 ZAČETEK RAZPRAVE O CIPRU PRED VARNOSTNIM SVETOM Ciper ne bo dovolil tuje intervencije U Tantovo posredovanje za rešitev spora Predlogi angleškega delegata za sestavo varnostne sile - Izjave Makariosa grupacijam, naj spoštujejo ozemeljsko celovitost in suverenost Ciprske republike, kakor določajo veljavne pogodbe. Govoril je zatem ciprski zunanji minister Kiprianu, ki je izjavil, da nobena tuja država nima pravice vojaško intervenirati na Cipru. Poudaril je, da Ciper ne bo nikoli tega sprejel. Govoril je zatem o napadalnih dejanjih in izzivanjih Turčije okoli Cipra. Kiprianu je tudi Izjavil, da je med londonsko konferenco Turčija delala priprave za napad na Ciper ln da je te priprave pospešila po neuspehu konference. Minister je navedel turške uradne dokumente, ki dokazujejo, da je Turčija sprejeli londonske in zueriške sporazume kot «vmesno fazo«, ki naj pri- NEW YORK, 18. — Po celodnevnih posvetovanjih tajnika OZN U Tanta z voditelji posameznih delegacij, predvsem pa s predstavniki Velike Britanije, Grčije, Turčije in Cipra, se je sinoči pozno znova sestal Varnostni svet, da začne razpravo o ciprski pritožbi in o britanski zahtevi, naj se o zadevi razpravlja. Ko je predsednik dal besedo britanskemu delegatu Deanu, je sovjetski delegat Fedorenko ugovarjal in poudaril, da je zadevo prva predložila Varnostnemu svetu ciprska vlada, in sicer že decembra. Zaradi tega mora prvi dobiti besedo ciprski predstavnik. Fedorenko je predložil resolucijo v tem smislu in poudaril, da so na nedavni konferenci v Londonu sile NATO skušale vsiliti svojo voljo ciprski vladi. Predsednik m sprejel ugovora Fedorenka, kateremu se je pridružil tudi češkoslovaški delegat. Izjavil je, da na podlagi postopka Varnostnega sveta pritiče beseda govornikom po vrstnem redu, kakor so se prijavili. Zato je dal besedo angleškemu delegatu. Angleški delegat Dean je predlagal, naj Varnostni svet izvaja pomirjevalni vpliv na vse prizadete stranke, in je nato predlagal, naj se trudijo za tako rešitev, ki naj omogoči ustanovitev mednarodne sile, ki bi bila sprejemljiva za vse, in to s pomočjo glavnega tajnika OZN, in po potrebi tudi s pomočjo posredovalca. Angleški delegat je izjavil, da je za vzpostavitev miru na Cipru nujno potrebno okrepiti vojaške sile, ki bi imele to nalogo. Dodal je: «Vamostni svet mora izvajati svojo odgovornost za vzdrževanje miru na Cipru v skladu s pogodbami o neodvisnosti Cipra in z ustavnimi pravicami obeh skupnosti.« Omenil je zatem posvetovanja, ki jih vodi tajnik OZN, in je dodal: «Nameravali smo predložiti načrt resolucije, toda menimo, da je še prezgodaj, ko se posvetovanja še nadaljujejo. Vendar Pa bi morala vsaka predložena resolucija vsebovati naslednje elemente: odobritev pozivov na zmernost, ki naj jih U Tarit naslovi Grčiji, Turčiji in Cipru; poziv prizadetim strankam naj sestavijo mednarodno sno za vzdrževanje reda in naj določijo nepristranskega posredovalca, ki naj Pomaga doseči sporazum; poziv vsem državam in mednarodnim Je dodal, da je turška izzivalna politika sestavni del skrbno pripravljenega načrta, da prisilno pride do razdelitve otoka. Kiprianu je pozval Varnostni svet, naj nemudoma sprejme ukrepe, da se zajamči celovitost in neodvisnost otoka. Poudaril je, da je to bistveno vprašanje in najboljši način, da se na Ciper povrne mir, kajti v tem primeru se grška večina ne bi več pripravljala, da se bra. ni pred napadom, in turška manjšina se ne bi več pripravljala, da napad z veseljem sprejme. Sovjetski delegat Fedorenko je predlagal, naj se razprava odloži na jutri, toda turški delegat je vztrajal, da mora tudi on obrazložiti tezo svoje vlade. Trdil je, da je ciprska vlada zgubila svoj u-stavni značaj, ker da se nihče ne posvetuje s podpredsednikom, ki je Turk, in s turškimi ministri. Dalje je izjavil, da Turčija spre- uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimniiiii Papandreu sestavil novo grško vlado Grška vlada opozarja, da bo takoj reagirala, če bodo turška letala zopet kršila grški zračni prostor DANES Včeraj je trenutno prišla v središče pozornosti-mednarodne javnosti mala, komaj četrto leto neodvisna afriška državica Gabon, W šteje le pol milijona prebivalcev ter 600 mož vojske, katera je predsinočnjim prevzela vso oblast v deželi pod poveljstvom dveh nižjih častnikov in posebnega vojaškega odbora. Odbor je aretiral predsednika, ministre in Predsednika narodne skupščine. Potem ko je udar izvršil v največjem miru in brez incidentov ter Po radiu pozva! orožnike, naj aretirajo vse politične osebnosti, ker namerava sestaviti začasno vlado brez politikov in pod nadzorstvom nekega poročnika. Odbor je odpovedal tudi volitve, ki so bile določene za nedeljo, ter namerava izpostaviti javne svoboščine, ker Je odstavljena vlada razpustila parlament, ki je s šibko večino odobril zakon o «parlamentaml nekompatibilnosti«. V pričakovanju sestanka in sklepov Varnostnega sveta glede Cipra je generalni tajnik OZN U Tant začel predsinočnjim razgovore o tem vprašanju. Makarios Pa je nekemu novinarju Izjavil, da ne bo na otoku potrebna nobena varnostna sila, če bo sprejeta ciprska resolucija, v nasprotnem primeru pa naj bi mednarodno silo na otoku sestavljale če-te Arabske lige. Novi predsednik grške vlade Papandreu je baje voljan sestati se s predsednikom vjrške vlade Intinujem, da bi našla rešitev spora. Včeraj je bilo na otoku vse mirno, čeprav prihajajo v Atene poročila o stalnih Izzivanjih turške mornarice in letal v bližini otoka. Medtem se Je pozno zvečer začela v Varnostnem svetu razprava, na kateri je britanski predstavnik ponovil zahtevo o pošiljatvi mednarodne site na otok. Nasprotno pa — kljub proglasitvi premirja — na etiopsko - so-nralski meji niti včeraj ni bilo miru. Kot poročajo iz Adis Abebe, somalske čete vdrle na etiopske ozemlje in doživele močne iz-?ube s na drugem kraju fronte pa Je prišlo do izmenjave topovskih strelov. Somatski predsednik obtožuje Etiopijo, da jo »podpirajo nekatere tuje sile.« Na ženevski razorožltvenl konferenci je bil včeraj na dnevnem redu zopet Gromikov «atomski Jteznik«, o katerem so govorili de-“gati Italije, Kanade, Poljske, Burme in Indije. Ker so nekateri **ihed njih zahtevali pojasnila, je sovjetski predstavnik odgovoril, JU Je načrt zelo jasen ln da zali Vj po P0JasniHh prikrivajo vo-•jo, da sc načrt zavrne. Na tiskovni konferenci je pozneje isti de-J*!??* 1Acjal, da bodo SEDA imele Prihodnje leto nad tisoč medcclln-raket, in tudi če se izvede UJffotck znižanja, kot predlagajo «JJA, bodo te imele več raket, kot hnajo sedaj, kar pomeni, da aka ‘Ormula ne more biti nobena razo roži tvena formula. ATENE, 18. — Papandreu je predložil danes kralju Pavlu seznam ministrov sivoje vlade. Papandreu je predsednik vlade in minister za šolstvo. Podpredsednik vlade je Stephan Stephanopu. los, zunanji minister: Stavros Ko-stopulos, notranji minister: Savas Papapolitis, minister za obrambo: Peter Garufallas. Kakor je znano, je Papandreu dobil na nedeljskih volitvah absolutno' večino glasov in sedežev (52.7® odstotka in 173 poslancev v parlamentu). Prva najnujnejša naloga vlade bo, rešiti spor okoli Cipra. V Ate-ne prihajajo poročila o stalnih izzivanjih turške mornarice in turskih letal v bližini otoka. Dosedanji minister za obrambo je izjavil, da je Grčija pripravljena na vse. V zvezi s premiki turške vojske in mornarice je minister izjavil: »Malo prijetno je, da turški prijatelj in zaveznik dela tako pogoste in tako dolge vežbe.« Grška vlada je poslala vsem državam poslanico, v kateri poudarja, da, če bodo turška letala znova kršila grški zračni prostor, kakor se je zgodilo v petek na Kreti, dse-Iku Moščenica-Soča. Takoj nato bo sledil razpis dražbe za gradnjo cestnega odseka od vozlišča pri Palmanovi do Vidma. Pričakuje se, je dejal dr. Delise, da bo v prvih mesecih leta 1965 lahko o- tvorjen odsek avto ceste Trst-Vi-dem. Na vprašanje komunista Seme glede sedeža ženskega tehničnega zavoda, ki je sedaj nastanjen v stavbi na Trgu Oberdan 6, kjer pa bodo nastanili začasni sedež mednarodnega centra za teoretsko fiziko, in bo moral ženski tehnični zavod zapustiti svoje prostore, je predsednik dejal, da je občinska uprava obljubila, da bo dala začasno na razpolago za omenjeni zavod neke svoje šolske - prostore, ki trenutno niso zasedeni. Zatem so svetovalci potrdili vrsto sklepov, ki jih je sprejel odbor, med katerimi je tudi sklep o prispevku 103.009 lir za prireditev kmetijskih strokovnih tečajev, prispevku 100.000 lir seeljan. ski avtonomni letoviščarski in turistični ustanovi ter sklep o uporabi 43 milijonov neuporabljenih lir iz proračuna za leto 1963. Nato so svetovalci odobrili sklep o ustanovitvi rotacijskega sklada za pomoč pokrajinskim uslužbencem, ki želijo kupiti stanovanje. V ta namen so začasno določili 3 milijone lir. Delavci podjetja Atlas so v petek in v ponedeljek stavkali, ker jim podjetje ni ugodilo glede proizvodne nagrade. Ko so šli včeraj'zjutraj na delo, so naleteli na zaprte vhode, pred katerimi so stali policisti. Podjetje je namreč za represalijo proglasilo izprtje tovarne. To je silno razburilo delavce, ki so odšli s transparentom pred urad za delo, kjer je njihova delegacija protestirala, nato oa pred prefekturo. Delegacijo delavcev je sprejel podprefekt dr. Miceli,' ki je obljubil, da se bo za stvar zanimal in seznanil z njo tudi vladnega generalnega komisarja dr. Mazzo. Protest delavcev je takoj zalegel, saj so sklicali za danes na uradu za delo, sestanek predstavnikov podjetja in sindikatov. « * • Na uradu za delo so se včeraj zopet pričela pogajanja za rešitev spora v podjetju Orion. Sporazumeli so se o plačilu proizvodne nagrade za leto 1963. Jutri pa se bodo nadalje pogajali za rešitev spora o akordnih dodatkih. Delavci so namreč v protest nehali delati na akord. V podjetju Sartori pa so domači delavci nehali delati nadurno delo, ker daje ravnateljstvo iz-podbujevalno nagrado samo delavcem, ki prihajajo na delo od drugod. Domači delavci zahtevajo, da se prizna nagra^da^tudi njim. Danes se prične enotna stavka kemičnih delavcev, ki bo trajala tri dni in ki so jo napovedale po vsei državi vse tri sindikalne organizacije. Delavci stavkajo, ker se nočejo delodajalci pogajati z njimi za sklenitev nove delovne pogodbe. Danes se prične tudi dvodnevna stavka primarijev bolnišnic, ki zahtevajo izboljšanje notranje u- 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111,11)1,111111,11111(11,,umu,|,|||miii||||||||mi|||||m||||||||l||j„u„|„|l|||, IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Priče potrjujejo nerednosti ki so se dogajale v bolnišnicah Med zasliševanjem so priče tudi povedale, kako so prišli na sled sleparijam Na kazenskem sodišču se je včeraj nadaljeval proces o aferi v združenih bolnišnicah. Na včerajšnji razpravi so se zvrstile tri obremenilne priče; kapetan Italo Vascotta, inšepktor računovodskega oddelka v bolnišnicah in član upravnega odbora, dr. Attilio Moc. chi, ki je odgovoren za ekonomski sektor in je član upravnega odbora ter še tretji član odbora prof. Nicolo Romani, ki je odgovoren za tehnični urad bolnišnic. Vascotto je med drugim povedal, da je poleg zapisnikov, ki niso bili urejena, opazil še druge pomanjkljivosti. Na primer v bol-nagradah je dobil tudi prazno po-uslužbenci dobivali nagrade v denarju. Med pobotnicami o teh nagradah je dobil tudi prazno pobotnico, ki jo je podpisal sam Steno in na katero bi si bil lahko po volji napisal znesek. Steno se je pri tem izgovarjal, da jih je hranil na razpolago predsedstvu, kateremu samemu je bil odgovoren. Denar za izplačilo nagrad je dajalo na razpolago združenje zdravnikov, nekaj pa so ga dobivali od prodaje zdravil beguncem. Priča Mocchi je potem povedal, da se je koj začetka zavedel, da so stroški za prehrano in živila presegali realne stroške. Takrat je bil določen, da kupuje živila, posebno sadje in zelenjavo, na glavnem trgu Giuseppe Scarpato, ki ga je imenoval stari odbor kot »izvedenca za tržna raziskovanja«, čeprav se je potem izkazalo, da ni opravil niti velike mature ter je za sprejem v službo predložil ponarejeno spričevalo. MoCchi in predsednik upravnega odbora odv. Morgera sta se hotela prepričati o delu Scarpata in mu sledila na trg. Opazila sta, da je Scarpato v precej kratkem času opravil pri raznih trgovcih, toda opazila sta tudi, da je kupoval tudi živil«, ki niso imela nič skupnega s potrebo bolnišnic. Scarpato je na primer kupoval sadje za člane upravnega odbora in posebno dr. Stena na račun bolnišnic. Dr. Ste-tfo pa se je včeraj izgovoril, da je Scarpato res kupoval, da pa so nr.u potem živila odkupovali in tudi plačevali. Vsekakor je novi upravni odbor sklenil, da Scarpata suspendira iz službe in takoj je bila opazna razlika. V dobi sestih mesecev je dr. Mocchi v računovodskem oddelku ugotovil, da je prihranil šest milijonov lir, poleg tega se je tudi hrana v bolnišnicah izboljšala. Dr. Mocchi je nato omenil za- devo bolnišniškega vratarja Fede-rica Olva, ki je bil sprejet na zdravljenje zaradi nesreče na delu. Pokazalo pa se je, da je Olivo postal žrtev prometne nesreče, ki jo je zakrivila Stenova žena, torej je neupravičeno užival socialno zavarovanje in zdravniško nego. V nadaljnjem pričevanju je Mocchi omenil še zadevo o delavcih, uslužbenih v bolnišnici, ki so z materialom, ki je bil last bolnišnic, opravljali razna dela za gradbena podjetja, ki so imela dela v zakupu. To se je zgodilo ob priliki graditve celice za hlajenje krvne banke, za postavitev ogrevalne naprave v glavni bolnišnici ter za graditev oddelka za sodno medicino. Tretja priča na včerajšnji razpravi je bil prof. Ramani, po sprejetju funkcije člana upravnega odbora odgovoren za tehnični u-rad. Tudi Ramani je naštel razne pomanjkljivosti in nerednosti v zvezi s postavitvijo hladilne naprave v celici, ki potem ni delovala zaradi pomanjkljive nastavitve, v zvezi z dobavljanjem raznega materiala pri tvrdkah, ki so pravzaprav material pošiljale v obrokih, ter o raznih nerednostih v bolnišnici pri Magdaleni, kjer je kurjač Coderin s pomočjo in vednostjo Cergola naročal razno železje in ga potem uporabljal zase. Vsa dela torej, ki so bila v IZNAJDLJIV GOLJUF Od ženske je izvabiI denar za namišljeno stanovanje Pri tem se je izdajal za uradnika prefekture teku v dobi, ko je bil v funkciji stari upravni odbor, so bila neredno opravljena. Govora je bilo tudi o nakupnih bonih, ki jih je podpisoval sam Cergol in o katerih tehnični urad ni imel pojma. Tehnični urad se je omejeval samo na to, da je plačeval fakture, ki so jih izdajale tvrdke. To je trajalo, dokler ni tehnični urad dobil pismo od tvrdke Buzzi. da ima na razpolago še o-stali del cevi, ki jih je naroči! Cergol. To se je Ramaniju zdelo vsekakor čudno, ker je imel v rokah že pobotnice ki jih je podpisal Cergol, in po katerih naj bi bil material že ves v bolnišnici, ter se je pripravljal, da plača fakturo tvrdki Buzzi. Ko je dobil o-menjeno pismo, pa je zadržal pobotnica in začel na lastno pest preiskavo, kako to, da materiala niso še dobili, čeprav je o nasprotnem pričal Cergolov podpis. Takrat je prišlo torej vse na dan in temu je sledila prijava, ki je privedla do tega procesa. Ramani je nato sodnikom pojasnil sistem izdajanja bonov in kako je novj upravni odbor reorganiziral izdajanje teh bonov, potem so vse te nerednosti prišle na dan. Zaradi pozne ure je nato predsednik sodišča prekinil razpravo, ki se bo nadaljevala danes in na kateri si bodo sledile še druge obremenilne priče. Te dni so agenti s komisariata Stare rhitnice prijavili sodnim oblastem zaradi goljufije 33-letne-ga delavca Silvana Pertouta iz Ul. della Fabbrica 3. Pertout sl je izmislil originalen način, da bi prišel do denarja. 22. januarja se je predstavil 50-letnemu Antoniu Po-liju iz Ul. Ponzanino 14 kct uradnik prefekture ter ga obvestil, da mu je bilo dodeljeno drugo stanovanje, ker je bilo tisto, v katerem je živel, nezdravo. Zaradi tega naj bi mu Poli dal določen znesek denarja za prve stroške. Pali ni verjel namišljenemu uslužbencu prefekture ter je Pertouta na lep način, toda odločno odslovil. Pertout ni izgubil upanja in se je pet dni kasneie predstavil 71-letni Giulianj Pahor, ki tudi stanuje v Ul. Ponzanino 14 ter jo prepričal, da bo v kratkem dobila novo stanovanje. Kot pivi obrok je Pahorjeva dala namišljenemu funkcionarju 3000 lir, potem le drugih 10.000 in tako mu je skupno, v raznih obrokih, izročila nad 60.000 Ur. Ker pa Pahorjeva stanovanja ni dobila, je zasumila, da jo je Pertout ogoljufal ter ga prijavila na komisariatu. reditve, višje pokojnine, zaposlitev do 70 let starosti itd. Tržaški primariji bodo danes predpoldne seznanili javnosti z vzroki stavke na tiskovni konferenci. • * * Stavko pa so preklicali sindikati uslužbencev radia in televizije, ker se bodo pričela danes po posredovanju ministra na ministrstvu za delo pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe, ki je zapadla že konec lanskega leta. V Slovenskem klubu filmi Aljoše Žerjala Spet se je v Slovenskem klubu nabrala polna dvorana ljudi, ko je včeraj zvečer Aljoša Žerjal predvajal svoje filme. Žerjal je s svojim snemalnim aparatom precej prepotoval in marsikaj posnel. Ni tu mesto, da bi njegove filme pretresali s tehnične plati, zlasti še, ko v njegovem primeru ne gre za profesionalca, temveč samo amaterja, ljubitelja — in to v pravem pomenu besede: Žerjal filma, ker s tem sam uživa. Jasno pa je, da je dosegel že tolikšno popolnost, da lahko svoje filme ne le pokaže tudi drugim, temveč je že tudi prejel lepa priznanja. Najlepše je pač bilo drugo mesto na vsedržavnem prikazu amaterskih filmov v Turinu za njegov «Kras», ki sedaj kroži po Italiji (in ga torej včeraj nismo videli). Žerjal nas je včeraj s svojimi filmi popeljal v razne dežele. Občinstvu je ugajala prav ta pestrost krajev, vedno menjajoče se bahre morja . in razvalin, papirnatega zmaja tn zrelega grozdja. Za Hercegovino — iz Mostara mimo bogomilskih grobov v Tre-binje — je prišel na vrsto Dubrovnik (Žerjal je zanj prejel v krožku prvo nagrado), ki nam ga je Žerjal predstavil z najrazličnejših pogledov ter nam odkril številne prelepe detajle. Za tem smo se preselili na drugi polotok in sledili živahnemu vrvežu v Gubbiu in Assisiju, nakar smo se spet vrnili, vendar to pot daleč na jug in pred nami se je pokazala antična Grčija z Akropolo, pa Korint. Mikene. Delfi, Epidau-ros, Termopile. Mnogo prisrčnosti je bilo v «domačem» filmu «Jesen»: medtem ko starejši v vinogradu trgajo, so si otroci napravili papirnatega zmaja. Ko se zmaj na grmu zatakne in strga, je tudi filma konec. Tudi s filmom o Devinu smo bili spet edo-mas. Bil je prav prijeten večer in Žerjal je lahko uverjen, da mu je bilo občinstvo hvaležno za lep užitek. Na koncu smo pa še izvedeli, da pripravlja Slovenski klub iz-let v bližnjo Dalmacijo, do Se-nJa, z ogledom Bakra, Kraljeviče, Crikvenice in z izletom na o-tok Krk. Izlet b0 16. in 17. maja. Druge podrobnosti bodo še objav. Ijene. Gledališča VERDI V petek ob 20.30 abonma red B za parter in lože ter A za galerije, tretja predstava Donizettijeve opere «Lucia di Lammermoor« z isto zasedbo. Dirigent Bruno Bar-tolotti. Nadaljuje se prodaja vstopnic za petkovo in nedeljsko predstavo. TEATRO STABILE V soboto 22. t. m. ob 21. uri abomna A »Sofoklejeva Antigona« po Brechtovi priredbi. Režiser Tolusso. Popolna novost. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 36-372). Slovensko gledališče v Trstu Danes, 19. t. m. ob 20. uri na Škofijah; Jutri, 20. t. m. ob 20. uri v Izoli; v petek, 21. t. m. ob 20. uri v Piranu; v soboto, 22. t. m. ob 20. uri v Kopru JOSIP TAVČAR «V HONOLULU* Sola Glasbene Matice priredi danes 19. in v četrtek, 20. t. m. v dvorani glasbene šole v Ul. R. Manna 29/11. dva nastopa gojencev Začetek ob 20. u Vstop prost Vljudno vabljeni SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na Prešernovo proslavo ki bo v nedeljo, 23. t. m. ob 16. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 s sporedom: 1. Mile Klopčič: Mati, enodejanka; 2. Moški pevski zbor ((Slovenec« iz Boršta; 3. Trio in mešani pevski zbor prosvetnega društva ((Briški grič« iz števerjana; 4. Podelitev diplom zaslužnim prosvetnim delavcem. Vstop prost Ljudska prosveta Prosvetno društvo Barkovlje — Jutri, 20. februarja ob 20.30 v društvenih prostorih Sestanek društvenega odbora z odborom orkestra «Miramar». Odborniki so vabljeni na sestanek, ker se bo razpravljalo o drugi reviji slovenskih popevk »Trst ’64». Nazionale 16.00 «Tom Jones«. Techni-color. Albert Flnney, Susannah York. Prepovedano mladim. Arcobaleno 16.00 «Antologia sessua-le«, Francoise Arnol. Prepovedano mladini. Excelsior 15.30 «11 mio amore con Samantha«. Technicolor. Paul Nevv-man, Joanne VVoodvvard. Fenice 15.30 «L’ultimo treno da Vlen-na». Technicolor. Robert Taylor, LIHI Palmer, Curt Jurgens. Grattacielo 16.00 «1 vincitori«. Vincent Edvvards, George Hamilton, Melina Mercouri. Superclnema 16.00 «La vergine dl No-rimberga«. Technicolor. Rossana Podesta . Christopher Lee. Prepovedano mladini. Zadnji dan. Alabarda 16.00 «La noia». Catherine Spaak, Horst Bucholtz. Prepovedano mladini. Filodrammatico 16.00 »Glulla, tu sel meravigliosa«. Lilli Palmer, Charles Boyer. Prepovedano mladini. Aurora 16.30 «Comandos dei mart del sud». Cristallo 16.00 «1 qu»ttro del Texas». Technicolor. Frank Sinatra, Dean Martin. Capitol 16.00 »Sciarada«. Technicolor, Gary Grant, Audre Hepburn. Zadnji dan. Garibaldi 16.30 21.45 «1 due volti della vendetta«. Technicolor. Marlon Brando. Massimo 16.00 «Goliath e la schiava ribelle«. Technicolor. G. Scott1. Zadnji dan. Impero 16.30 «La grande attrazione«. Moderno 16.00 «20 kg di guai e una tonneliata di gioia« Tony Curtis. Technicolor. Astoria 16.30 «La maschera e l’ln-cubo«. Prepovedano mladini. Astra 16.30 «Bravados». Vittorio Veneto 15.30 B0LJUNEC predvaja danes 19. t. m. ob 19.30 uri film: d 21.12. do 20.1.) Nekoliko vzburkani trenutki za vse, ki se ukvarjajo s kako samostojno dejavnostjo. Da bi preprečili morebitne tuje posege v lastne zadeve, bodite bolj zadržani. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V novih okoliščinah se boste lahko oprli na nekatera koristna zavezništva. Utrdili boste svojo družinsko srečo. RIBI (od 20.1. do 20.3.) Zelo ugodni pogoji za koristne investicije. Prejeli boste simpatično vabilo od strani svoje stare ljubezni. ŽIVINOREJCI IZ SOVODENJ SO ZBOROVALI V kratkem bodo začeli s cenitvijo goveje živine Priznanje in pohvala tajniku Andreju Tomšiču, ki je bil 40 let steber društva Preteklo nedeljo dopoldne je bil Y sejni dvorani občinskega sveta v Sovodnjah redni letni občni zbor vzajemne zavarovalnice za govejo živino. Udeležilo se ga je nekaj manj kot polovica včlanjenih živinorejcev, kar je znatno več kot lani. Dosedanji tajnik društva Andrej Tomšič je po pozdravu vseh navzočih podal poročilo o delovanju društva v lanskem letu in skupno z blagajnikom navedel številke o društvenem premoženju. Iz tega poročila je razvidno, da je imel odbor lani 4 seje, v društvu je vpisanih 60 živinorejcev s 161 glavami živine. Za cenitev živine je društvo prejelo lani 143.650 lir; za zdravljenje živitte v 12 primerih je izplačalo 28.875 lir, poleg tega pa je v primeru ene nesreče izplačalo še 30.000 lir podpore ih tudi cenilcem so izplačali 4.500 lir kot nagrado za njihovo delo. Ob koncu leta je ostalo v društvenih blagajni še 2945 lir v posojilnici pa so imeli ie nekaj nad 50 tisoč lir dolga. Preden so prišli k volitvam novega odbora je dosedanji tajnik Andrej Tomšič izjavil, da ne sprejme kandidature še za naprej, ker da je že prestar. V društvenem odboru je bil že celih 40 let in od tega skoraj 30 let njegov tajnik. Prisotni so malo neradi sprejeli to izjavo na znanje, saj so vedeli, da z Drejcem odhaja eden najagilnejših članov društva, ki je bil njegova gibalna sila skozi desetletja. Vendar so priznali, da je tudi on potreben malo počitka ter sprejeli ostavko potem ko jim je obljubil, da bo še prihajal na seje odbora in pomagal novemu tajniku pri začetnih težavah. Ob tej priliki so se Drejcu zahvalili za njegovo delo v prid društva in mu priznali majhno nagrado. Za predsednika so nato izvolili Antona Tomšiča iz Skrij, podpredsednik je Franc Petejan (Lahov) iz Sovodenj, tajnik Milan Petejan (Tejčen), za blagajnika je bil ponovno izvoljen Janko Petejan (Tinček). Izvolili so tudi pet odbornikov, od katerih je samo eden nov. Tudi v nadzorni odbor, ki mu predseduje Peter Tomšič, so izvolili dosedanje tri odbornike. Po volitvah so se pogovorili še o raznih problemih in med drugim določili enako pristojbino za uporabo tehtnice na domu ali pri VERDI. 16.30; «Storie nella sabbia« Barvni film režiserja Riccarda Fellinija. CORSO. 21.00: «Ekumenski koncil v Vatikanu#. Dokumentarni kine-maskopski barvni film v priredbi režiserja Antonia Petruccija. VITTORIA. 17.00: «F.B.I. sesso e violenza#, G. Riviere in C. Dupuis. Francoski čmobeli flim. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «La valle del ta-gliatori di teste# — igra John Weissmttller. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 10,9 stopinje ob 14. uri, najnižjo 5 stopinje nad ničlo ob 4.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 90 odstotkov. V ponedeljek od 17. do 22. ure Je padlo 20,4 mm dežja. oskrbniku. Določili so tudi nagrado tajniku in blagajniku, ki imata pri društvu največ dela. Priporočili so članom, naj se v primeru obolenja živine obrnejo kar na najbližjega odbornika zaradi pomoči, da bi tako prihranili na času in stroških. Pred zaključkom zborovanja so sprejeli še sklep, da bo treba kmalu začeti ocenjevati živino, ker so med tem časom člani odprodali precej odrasle živine in kupili ali zredili mlade živali. Urejevanje vprašanj občinskih delavcev Na županstvu so se sestali predstavniki občinskih delavcev, včlanjenih v FIDEL-CISL, ter župan in odbornik za personal. Občinski zastopniki so izjavili, da bo- do v tem letu uredili personalne zadeve in vključili v organični načrt občinske delavce. Sklenili so predlagati občinskemu svetu najem posojila, da uredijo stanje posameznih delavcev pri socialnem zavodu. Delavci bodo svoj delež plačevali na obroke v več letih, da odtegljaj ne bodo preveč težili prejemkov. Občinska u-prava bo anticipirala mesečno vsem tistim, ki bodo dosegli predpisano starost, 80 odstotkov pokojnine, dokler ne bodo uredili zadev pri socialnem zavodu. Vprašanje naj bi rešili do meseca junija letos. Občina pripravlja tudi pravilnik o ureditvi sta-leža snažilk. V skladišču v Ul. Barzellini bodo namestili prhe, slačilnice, stranišča itd. Občinska u-prava bo kupila dva avtomobila za odvažanje smeti, delavcem bodo izročili boljše dežne plašče, uredili bodo kvalifikacije itd. VEST! IZ BOLNIŠNICE Nezgoda dekleta z Osla v ja z mopedom v Pevmi Na delu mu je zmečkalo roko - Sošolec ga je ranil v lice Sinoči okrog 18.20 ure se je pe-ljala 17-let.na Albina Markovič doma z Oslavja št. 1 na svo-jem mopedu iz Gorice proti domu. Ko je vozila skozi Pevjno, je nenadoma opazila pred seboj pešca in se mu hotela ogniti. Vendar se ji to ni posrečilo in zadela je v peš. ca, ki je bil Alo-jz Dornik doma iz Grojne št. 2. Pri padcu sta oba dobila poškodbe in z avtom Zelenega križa, ki so ga poklicali mimoidoči, so ju odpeljali v goriško bolnišnico. Tam so dekletu ugotovili verjeten zlom leve noge v kolenu ter desne lakti in so jo pridržali za 15 dni na zdravljenju. Dornik pa je dobil le manjše poškodbe ter udarec na glavi in bo ostal v bolnišnici le sedem dni. Na kraj nezgode je prišla tudi cestna policija in napravila zapisnik. Popoldne okirag 14.40 pa so pripeljali v bolnišnico tudi 21-letnega Ottavia Dondo iz Verse, ki si je na delu pri podjetju Martirolli v Gorici zlomil desno roko. V bolnišnici so ga pridržali za 25 dni. lllllllllllimilllllllllllllllllfHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiiiUllllllllllllIllIlUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIUIIlIUIllIJIllllllllllllllllll IZPRED GORIŠKEGA OKROŽNEGA SODIŠČA Komisionar FIAT Muratti obdolžen sleparij in tatvine Sodišče ga je popolnoma oprostilo, ker ni storil kaznivih dejanj, ali pa spadajo že pod amnestijo • Dva albanska begunca obsojena zaradi tihotapstva cigaret Pred goriškim okrožnim sodiščem se je strinjal z državnim tožilcem so včeraj sodili Graccu Murattiju, bivšemu koncesionarju FIAT, katerega se Goričani spominjajo zaradi soudeležbe pri nepravilnostih, ki jih je skupno z družabnikom pokojnim Giuseppom Caccinom počenjal pri tem podjetju v Gorici. Vče. raj se je moral zagovarjati zaradi sleparij, tatvine in zaradi prekrškov pri stečajih. Po obtožbi naj bi septembra 1957. leta Caccin in Muratti pripravila brata Prima in Giovannija Berto-nija, kakor tudi njuno mater Er-nesto Patriarca, ki so pri njiju kupili tovornik, naj podpišejo osem praznih menic, ki naj bi jih potem izponili z zneski po 500.000 lir, Sodišče jima je izdalo dekret o prejemu 4 milijonov Ur. Zaradi tega dejanja naj bi jih obdolžili sleparije. Pozneje, da bi si zagotovila dobiček, naj bi si Muratti storil izročiti menice, da bi Jih pregledal. Te menice sta brata Bertoni že plačala. vendar naj bi jih Muratti obdržal. Ta prekršek predstavlja hudo tatvino. Končno sta Muratti in Cacin vložila prošnjo, da bi bila soudeležena pri stečaju podjetja bratje Bertoni v Romansu, pri katerem sta imela v dobro skoraj 3 mUijone Ur kot privilegij ter za nadaljnje 4 milijone hipoteke. S tem naj bi prekršUe zakon o stečaju. Zaradi amnestije se je Muratti včeraj zagovarjal samo obdolžitve tatvine in prekrškov o stečaju. Za prvi prekršek so ga oprostili že med preiskavo. Takoj po izjavah obdolženca, ki Je izjavljal svojo nedolžnost, se Je zvrstila dolga vrsta prič, 12 po številu, med katerimi je bil tudi Bertoni. Njegov brat in mati nista bila prisotna, ker sta medtem umrla. Državni pravdnik dr. Diez Je spremenil obdolžitev zaradi tatvino v prikrivanje in zahteval za obdol ženca eno leto zapora. Kar pa zadeva prekršek pri stečaju, Je državni pravdnik zahteval eno leto ln 15 dni zapora ter 170.000 Ur globe. Obenem je dr. Dlez zahteval oprostitev prestajanja kazni. Murattijev branilec odv. Pascoll kar zadeva deklasacijo tatvine v prikrivanje, vendar mu je oporekal, ker ne gre za javno, ampak zasebno dejanje, ker so bile menice ža plačane. Branilčeva osnovna zahteva pa je bila ta, da se njegov klient oprosti, ker ni storil kaznivega dejanja. Glede Murattijevih kreditov pri Bertonljevem stečaju Je dejal, da so bili utemeljeni. Bertoni je imel menice pri Sica in SAVA. če jih pri SAVA ni mogel plačati, sta mu dala Muratti ln Caccin denar, da jih je mogel plačati, In sicer v zameno za druge menice pri svoji družbi. To je bilo dokazano med Ljudska prosveta KLUB «SIMON GREGORČIČ# Večeri ob sredah DANES zvečer ob 20. uri bosta v klubskih prostorih na Verdijevem korzu 13 (poleg prosvetne dvorane) predavala O lepotah Soške doline prof. Lojze Krumberger iz Tolmina In pa ravnatelj goriškega muzeja Rudi Hoenn. Svoja izvajanja bosta predavatelja ponazorila s številnimi barvnimi diapozitivi. Vabljeni! Slovenska prosvetna zveza SOVODNJE DANES 19. februarja bo ob 20. uri predaval v prosvetni dvorani v Sovodnjah fotoreporter Mario Magajna o svojem POTOVANJU PO TURČIJI Pripoved bo ponazoril z bogato zbirko barvnih diapoziti-tivov. Prosvetno društvo Vrba vabi k obilni udeležbi. stečajem* razvidno pa je bilo tudi iz izjav uradnice SICA. Sodišče je Murattija oprostilo prve obdolžitve, glede druge pa proti njemu ni postopalo zaradi amnestije. Sodišče je nadalje obsodilo dva albanska državljana Belaja Sejdija in Mulla Refika, ki sta zbežala Iz begunskega taborišča v Sloveniji. 3. oktobra lani sta se javila goriškim obmejnim oblastem ter zahtevala politični azil. S seboj sta prinesla 25, odnosno 27 zavojčkov cigaret, zaradi katerih sta prišla pred sodišče kot tihotapca. Prvega je sodišče v odsotnosti obsodilo na 24.000 lir globe, drugega, ki Je bil na razpravi prisoten, pa na 40.000 lir. Obenem je prisodilo pogojno kazen brez vpisa v kazenski list. Uradno ju je branil odv. Sfiligoj. Avtomobilist podri skuterista V ponedeljek popoldne okrog 17.30 je 36-letni Edgardo De Ni-colo, ki stanuje v Gorici, Ul. Vit-torio Veneto 14, hotel premakniti svoj avto Fiat 1300 s parkiranega prostora v Ul. Diaz. Ko je manevriral z avtom nazaj, je pri tem trčil v skuter 50-letnega Fran-cesca Petronija, doma iz Stražic, Ul. Colombo 8/A, ki je prihajal s križišča proti Ul. Diaz. Petronio je padel s svojim vozilom vred ter se pri tem ranil na desni nogi. Zapisnik o nezgodi so napravili mestni stražniki, ki so ugotovili tudi nekaj škode na mopedu. Nezgoda delavke v tekstilni tovarni Včeraj dopoldne nekaj pred 11. uro so poklicali avto Zelenega križa v tekstilno tovarno v Podgori, kjer se je pri delu ponesrečila 16-letna Dolores De Juri, doma iz Ronk, Trg Julia 7. Odpeljali so jo v ambulatorij za nezgode (INA-IL), kjer so ugotovili, da se je dekle ranilo na mezincu desne roke ter so mu nudili prvo pomoč. Včeraj zjutraj pa je prišel po prvo pomoč 11-letni Mario Fo-rla-nirvi iz Gorice Ul. Favetti 20, ki ga je pri igri ranil v lice sošolec. Okreval bo v petih dneh. Jutri v Gorici četrtkov sejem Zveza potujočih trgovcev iz Gorice sporoča, da bo jutri, v četrtek, za* Ljudskim vrtom v Gorici, običajni četrtkov sejem. Kot po navadi bodo tudi tokrat kramarji razstavili večjo izbiro raznega blaga za potrebe potrošnikov s te in z druge strani meje ter upajo, da jih pri tem ne bo oviralo slabo vreme. Plaz z Matajurja ranil žensko Včeraj dopoldne se je s pobočja Matajurja nad Stupico utrgala nekaj ton težka skala in zdrvela po strmini v dolino. Skala je treščila v hišo, ki je last Friderike Fraš, podrla eno steno in tudi v notranjosti napravila precej škode. Pri tem je bila ranjena tudi lastnica hiše od skalnatih drobcev. Ženo so takoj odpeljali v civilno bolnišnico v Čedadu, kjer so jo pridržali na zdravljenju. Domačini menijo, da se je utrgal plaz zato, ker je popustila zemlja okrog skale, ki jo je razmočilo deževje zadnjih dni. ZA POKAL SPZ Tekmovanje v namiznem tenisu v soboto v Gorici V soboto zvečer 22. februarja s pričetkom ob 19. uri se bo vršilo v prosvetni dvorani v Gorici tekmovanje predstavnikov prosvetnih društev v namiznem tenisu. Tekmovanja bodo za prehodni pokal SPZ, ki ga ima od lanskega leta dalje v začasni lasti ekipa p. d. iz Doberdoba. Prireditelji vabijo društva, da najavijo svojo udeležbo ter pošljejo svoje ekipe, ki naj imajo največ po štiri člane. Da bi se tekmovanje preveč ne zavleklo, se bodo prva srečanja začela ob napovedani uri. g... — MIAMI BEACH, 18. — Boksarska komisija v Miami Beachu je sklenila, da za dvoboj med Listonom in Clayem za svetovno prvenstvo težke kategorije, ki bo 25. t. m., ne bo veljalo pravilo, da je boksar, ki v enem samem krogu doživi tri «Knock downe», proglašen za premaganca s K. O. Namesto tega bo veljalo obvezno štetje do 8 sekund, če boksar pade na blazino. Za primer, če boksar pade na blazino ob koncu runde, so sklenili, da se štetje nadaljuje do 10” tudi po udarcu gonga in če se boksar ne dvigne po 10 sekundah, bo proglašen za premaganca s K. O. To pravilo bo veljalo za vse kroge razen za zadnjega. Končno je boksarska komisija sklenila, da morata biti oba boksarja tehtana istočasno in skupaj kot je to stalen običaj. S tem je zavrnila zahtevo Listonovega svetovalca Jacka Nilona, ki je hotel, da bi se boksarja tehtala ločeno, da ne bi prišlo med njima do besednih sporov. «Ne bi hotel — je dejal Nil-ton — da bi Liston položil Claya K. O. še preden bi se srečala v ringu.# * * * SAN FRANCISCO, 18. — Američan Eddie Machen, četrti na svetovni lestvici boksarjev težke kategorije, Je premagal s K. O. v prvem krogu Duka of Sabedonga s Havajev. Machenov prokurator je izjavil, da bo zahteval za Machena dvoboj z zmagovalcem dvoboja Liston-Clay z veljavnostjo za svetovno prvenstvo. Kot je znano je Sabedong v dvoboju s Clayem vzdržal deset krogov, čeprav je bil premagan po točkah. PRED DVOBOJEM 25. T. M. V MIAMI BEACHU Liston ali CIay? Uveljavljena posebna pravila za ta dvoboj - Hitra zmaga Machena s K. 0. DANES TRENING TEKMA Moštvo olimpijcev proti Perugii FLORENCA, 18. — Tehnični komisar Edmondo Fabbri je za jutrišnjo trening tekmo kandidatov za italijansko olimpijsko nogometno moštvo proti Perugii določil za prvi polčas naslednje moštvo: Pizza-balla; Poletti, Facchetti; Rosato, Magnaghi, Cera; Domenghini, Lo-dettl, Mazzola, Meroni (Ferrario), Fortunato. Vsi ostali sklicani kandidati bodo prišli v poštev v drugem polčasu. Odigrana bosta dva polčasa po 30 do 35 minut. DANES OB 15. URI Tri zaostale tekme B lige Danes ob 15. uri bodo odigrane naslednje zaostale tekme nogometnega prvenstva B lige: ALESSANDRIA - PARMA BRESCIA - LECCO SIMM. MONZA - COSENZA KOLESARSTVO MILAN, 18. — Dvojica Pfenninger-Lyke je zmagala v 4. etapi dirka-liščne dirke «6 milanskih dni#. Prizor z nedeljskega odbojkarskega srečanja Bor-Libertas Piacenza, v katerem je Bor po nepotrebnem doživel poraz rili v dveh skupinah. Medtem ko zgoniška B skupina ni nudila resnejšega odpora, je A skupina zaigrala zelo učinkovito in le zaradi smole ni osvojila kakega seta več. V A skupini so bila vsa srečanja zelo napeta in na precej visoki ravni. Igralci obeh društev so se res potrudili in z vrsto učinkovitih udarcev so si zaslužili burne ^plavže številnih navijačev Končni izid je bil 7:2 za Dijaški dom. Med domačini se je odlikoval Lavrenčič, ki je porazil svoje nasprotnike, medtem ko je pri Krasu pokazal Milič večjo stabilnost kot v zadnjih srečanjih. V B skupini so Sgoničani postali lahek plen razigranih domačinov in izgubili z 8:1. Na splošno rečeno so gojenci bi-jaškega doma zadovoljili vse prisotne. Od igralcev športnega krožka Kras pa ne moremo pričakovati nikakršnega uspeha, dokler ne bodo začeli redno trenirati. Le z resnim treningom bodo lahko kaj do- .................................................................................................... 15 km, Solerio je bila 7. v slalomu, Gandini pa 13. v smuku. Kot razlog za neuspeh se navaja dejstvo, da so imeli italijanski tekmovalci premalo skupne priprave Jugoslovansko zastopstvo je bilo skromno, vendar pa uspeh v primerjavi z italijanskimi udeleženci še kar zadovoljiv. Največji uspeh je brez dvoma dosegla Fanedlova, ki je bila v smuku deseta, in Klinar, ki je bil v smuku za moške 15. Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili: MOŠKI: 15 km — Vorončikin (SZ), 4x8 km — SZ, skoki — Preiml (Avst.), nordijska kombinacija — Drjagin (SZ)), smuk — Wagnerber-ger (Nem.), slalom — Wagnerber-ger (Nem.), veleslalom — Wojna (Polj.), alpska kombinacija — Wag-nerberger (Nem.), umetno drsanje — Divin (CSSR). ZENSKE: 5 km — Demina (SZ), 3x4 km — SZ, smuk — Famose (Fr.), slalom — Famose (Fr.), veleslalom — Rohrbach (Avst.), alpska kombinacija — Obrecht (šv.), umetno drsanje — Fukuhara'(Jap.), ples na ledu (mešani pari) — Kor-da-Vasarhely (Madž.). iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiuiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiinni PRIJATELJSKI NAMIZNI TENIS Gojenci Dijaškega doma porazili zgoniški Kras Napeta srečanja in lepe igre v A skupini V soboto je Dijaški dom gostil i segli in se Izognili pekočim pora-zgoniško namiznoteniško ekipo. zom. Igralci obeh društev so se pome- ZIMSKA UNIVERZIADA 1964 ZAKLJUČENA Sovjetski tekmovalci poželi največ zmag Kje so vzroki slabih uspehov Italijanov? - Jugoslovani še kar dobri SPINDLERUV MLYN, 18. — Pred ka moštva lahko dosegla lepe uspe- 290 atleti In pred več tisoč gledalci, so sinoči sneli z droga zastavo zimske unlverziade 1964, ki jo bo hranila češkoslovaška reprezentanca do prihodnjih študentovskih zimskih iger, ki bodo po vsej verjetnosti 1. 1966 v Španiji v Pirenejih. Tekmovanja v preteklih dneh so pokazala, da so atletske sposobnosti smučarjev • študentov zelo velike in da le malo zaostajajo za nivojem na zimski olimpiadi. Pokazala so tudi, da so moštva posameznih držav prišla na tekmovanje skrbno pripravljena ln da so 16 ta- he In tudi v strogo tehničnem smislu naravnost odlične rezultate. To velja v prvi vrsti za sovjetske atlete, ki so osvojili skupno 5 prvih, dve drugi in tri tretja mesta ln seveda prav toliko kolajn, za nemške, ki so si pridobili 3 prva, tri druga in eno tretje mesto, avstrijske (2. 2, 2), češkoslovaške (1, 2, 1), poljske (1, 0, 5), japonske (1, 3, 1), francoske (2, 1, 2) Itd. Skoraj popolnoma so odpovedali italijanski tekmovalci, ki so ostali brez kolajn in so se morali zadovoljiti s 27. mestom Daldossa v teku na Najavljene ekipe: Dijaški dom A: Lavrenčič, Devetak; Gergolet. Dijaški dom B: Bidovec, Svetlič, Briščak. Kras A: Kocman, Živec, Milič. Kras B: Furlan, Simoneta B, Si-moneta Z. Izidi: A skupina Gergolet - Živec 2:1 Devetak - Kocman 0:2 Lavrenčič - Milič 2:0 Gergolet - Kocman 2:1 Devetak - Milič 2:1 Lavrenčič - Živec 2:0 Gergolet . Milič 1:2 Devetak - Živec 2:1 Lavrenčič - Kocman 2:1 B skupina Briščak - Simoneta Z. 2:( Svetlič - Furlan 2:1 Bidovec - Simoneta B. 2:1 Svetlič . Simoneta Z. 2:0 Bidovec - Furlan 2:0 Briščak - Simoneta B. 2:0 Bidovec - Simoneta Z. 2:0 Briščak - Furlan 2:0 Svetlič - Simoneta B. 0:2 BORIS SIMONETA Šekularac hudo poškodovan BEOGRAD, 18. — Znani jugoslovanski nogometni reprezentant Sekularne se Je hudo poškodoval med tekmo vojaških posadk Bileče ln Bokelja iz Kotora. šekularac je sedaj v vojaški bolnišnici v Herceg-novem, kjer bo verjetno moral o-stati precej časa. Zaradi udarca se je namreč Sekularcu razlila kri v sklepu v kolenu. Kri so mu morali izčrpati, nato pa so mu dali nogo v mavec. Po šekularčevlh izjavah Je prišlo do incidenta v 20. minuti igre, ko jp v navidez nenevarnemu štartu verjetno udaril s kolenom v nasprotnikovo koleno, šekularac je dejal, da je takoj občutil, da je poškodba resna, da je sicer hotel vstati, da pa je takoj občutil, da nima v nogi več nobene moči. Po mnenju kirurga, ki ga je operiral, šekularac ne bo mogel nastopati za Crveno zvezdo v vsem spomladanskem delu prvenstva. ♦o*0#0*o*0*o*0*040*o*<£*o**o*c>*o*c;>«o*o*o k>ok>o^ok>*ok)*dd*o *040*0*0«0*04©80*040 ♦o*o«o#o*o-#o#o*#o ♦oeo*o*04oeo*oeo«o*o*o*oeo^*o*oeoe<_>eo*o*o*oeo»oeo*G*oeoeo<>o BRANKO MARUŠIČ 4. Na Goriškem v drugi polovici 1.1918 Glede vprašanja bodoče pri-adnostl goriško - gradiščanska ežele v italijanskem taboru ni. j bila enotna mnenja. Posla-ec Bugatto, član Faiduttljeve tranke, je v dunajskem parla-tentu v tistem času ostro na-topal proti tendencam jugoslo-anskih politikov, ki da hočejo riključiti k bodoči Jugoslaviji ežele naseljene z italijanskim rebivalstvom. Voditelji Furlanije ljudske stranke so bili do adnjega proti razbitju monar-ije. To najbolje dokazuje spo-lenica, ki so jo sprejeli na ekem sestanku v drugi polo-ici oktobra. Poleg zahteve, da e potrebno ustanoviti nekak-en narodni svet za Furlanijo, o se zavzemali za vključitev Iradiščanskega (brez sloven-kih občin) in mesta Gorice (z ■očnikom) k Trstu, ki naj bi ill člen v konfederaciji avstrij-kih narodov v smislu cesarje-ega manifesta 16. oktobra 1918. Zahtevali so tudi polno svobodo in samoodločbo za Furlane, če bi ti morali zaradi mirovnih pogodb menjati svojo državno pripadnost. Liberalci so zahtevali priključitev k Italiji v smislu Wilsono-vih načel, kar dokazujejo izjave poslanca Concija v dunajskem parlamentu 25. oktobra, ki je svoje besede izrekel v i-menu takrat ustanovljenega «Fa-soio nazionale#. Med italijanskimi socialisti ni bilo enotnih pogledov. Tudi za primer Goriške morejo služiti izjave tržaških delavskih voditeljev. Puicher je bil odkrito na pozicijah iredentistov, medtem ko je Pitto-ni zagovarjal vključitev Trsta z okoliškimi narodnostno mešanimi ozemlji v avstrijsko demokratično republiko. Med Italijani kažejo prav pred odločilnimi dnevi še najmanj Jasnosti načrti klerikalcev. »Goriška straža« je prav njim, gotova. da Je pripadnost Goriške že odločena Slovencem v prid, ponujala roko sprave in mirnega sožitja v duhu krščanskih načel. Slovenci so imeli enotnejše poglede, imeli so, vsaj kar se tiče povezanosti z osrednjimi političnimi vodstvi, 'ugodnejši položaj. Sodelovali so z različnimi centralnimi slovenskimi organi in ustanovami, Italijanom je tako povezavo preprečila fronta. Uspelo jim ni niti postaviti pravega narodnega sveta. Klerikalci so še vedno preveč zaupali v mogočnost Av-strije, zato so jih dogodki ob koncu vojne prehiteli in voditelje našli na Dunaju. Prihod I-talijanov v Gorico je pomenil zmagoslavje iredentističnih liberalcev, Faidutti pa je bil še vedno na Dunaju. Dr. Franka, deželnega poglavarja, je zaprosil, naj bi vodil deželni odbor. S pooblastilom se je dr. Franko predstavil v odboru, v času ko je Gorico že okupirala Italija in ko je italijanska vojaška oblast skupaj z Govemo provvi-sorio (protiutež slovenskemu pokrajinskemu odseku) Imenovala dr. Pettarina za deželnega glavarja. S tem je bil Faidutti rešen svoje funkcije, ostal je še vedno na Dunaju, kjer je skupaj s svojimi somišljeniki reševal begunske zadeve. Njegova stranka je bila v razsulu, pobuda je prešla na liberalce, ki so pa Faiduttiju in njegovi stranki naprtili razne prestopke storjene v škodo italijan-stva. Odnos goriških Italijanov do Slovencev je bil v veliki meri istočasno tudi razmerje Italijanov do rešitve bodoče pripadnosti goriške dežele z glavnim mestom Gorico vred. VII Z začetkom jeseni se je konec vojne naglo približal. Krogi antantnih sil so pričeli s pripravami na razmere, ki bodo nastale ob koncu vojne. V Evropi je bila na vidiku ustvaritev novih državnih tvorb. Jugoslovansko vprašanje je prihajalo vedno bolj v kritičen položaj, zaradi nepopustljivosti Italije. Priznanju nove državne tvorbe južnih Slovanov so v veliki meri škodila tudi nasprotovanja med srbsko vlado in Jugoslovanskim odborom, ki Je v imenu avstrijskih Jugoslovanov vr-šil v inozemstvu razne diplomatske akcije. Konec centralnih sil Je naznanila že kapitulacija Bolgarije. Avstrijski dvor je skušal reševati položaj z raznimi diplomatskimi mahinacijami, cesar je sredi oktobra tudi izdal poseben manifest, ki ga pa prizadeti niso sprejeli. Odklonilo ga je tudi Narodno viječe v Zagre- bu v imenu vseh Jugoslovanov Avstro-Ogrske ter zahtevalo neodvisno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tudi avstrijska armada je bila v razsulu, k temu je veliko pripomoglo uporniško vzdušje na italijanski fronti, pri čemer so imeli levji delež vojaki slovanskih narodov. Upor je sledil uporu, tako da opevana zmaga pri Vittoriu Venetu, ki naj bi zapečatila u-sodo avstrijske armade ni bilo nobeno pomembno strateško de-janje temveč samo »prebijanje odprtih vrat». Zadnje dneve oktobra meseca je lahko videti veliko aktivnost osrednjega organa avstrijskih Slovanov Narodnega viječa v Zagrebu, ki mu je načeloval dr. Korošec. Buržoazlja je hotela sedaj v tekmi za oblast nadoknaditi zamujeno: pasivnost med vojno se je začela prav sedaj maščevati. Na ozemlju avstro-ogrskih Jugoslovanov so se pričeli organizirati odbori Narodnega viječa in posebni oddelki narodnih straž (narodnih o-brambA V Ljubljani se je zadnjega oktobra, dva dni po dnevu osvobojenja, formirala narodna vlada za Slovenijo, v kateri je goriške Slovence zastopal dr. Anton Brecelj. Suverenost novi Jugoslovanski državi pa je Avstro-Ogrska priznala že 27. oktobra, s tem je prenehala avstrijska oblast nad Jugo- slovanskimi narodi, odslej dalje združenimi pod vrhovno oblastjo Narodnega viječa, ki je v ozemeljsko območje svoje oblasti štelo tudi Goriško. 2e kmalu po svojem formiranju je Narodna vlada v Ljubljani Izjavila, da prizna le kompetenco mirovnega kongresa za ureditev državne pripadnosti spornih ozemelj na Primorskem. Prav tako si je zadala kot eno svojih nujnih nalog, da uredi umik nekdanje avstrijske armade skozi slovensko ozemlje. Tretjega novembra so se s podpisom premirja, ki ga je v imenu antantnih sil sklenila I-talija z Avstro-Ogrsko, prenehali boji na italijanski fronti. Pogoji premirja so dali italijanski vojski pravico, da nastopa v dodeljenih ji krajih kot v okupiranem sovražnem ozemlju. Premirje je bilo plod dinlomat-skih razgovorov ln Italija je od Vrhovnega vojnega sveta v Versaillesu dobila pravico, da s tem okupira kraje, ki jih je že določila londonska pogodba iz 1915. leta. Diplomatski manevri so prinesli Italiji zadostitev pohlepom, katerih del je bila tudi v veliki meri s slovenskim prebivalstvom naseljena Goriška. Strah in negotovost sta postajala pri goriških Slovencih resničnost, upanje v pravično rešitev pa je ostajalo živo in trajno. VIII Razpad Avstro-Ogrske in njene armade, podpis premirja in ustanovitev države Srbov, Hrvatov in Slovencev,(SHS) je u-stvarilo tudi na Goriškem vrsto novih in različnih situacij. Zaskrbljenost med Slovenci je bila splošna, prav zato je pokrajinski odsek zadnji dan oktobra pozival prebivalstvo naj o-hrani mir in naj se ne plaši zaradi določenih dogodkov. Tudi «Goriška straža«, ki je v teh dneh postala nekakšen uradni list pokrajinskega odseka, ni skrivala splošnega razpoloženja, ki ga je ustvarjala nejasna bodočnost. Že ob koncu oktobra se je pokrajinski odsek proglasil «za vrhovno inštanco v vseh narodnih, gospodarskih in političnih zadevah«, posloval je kot organ Narodnega svete v Ljubljani in Narodnega viječa v Za grebu. Ljudstvo naj se v vseh važnih zadevah obrača na pokrajinski odsek in naj se pokori njegovim odredbam. S tem je pokrajinski odsek izdal prvi akt o prevzemu oblasti nad teritorijem, ki ga ni zemljepisno določil, prav tako pa ni pojasnil ali ima iste kompetence tudi za italijansko prebivalstvo. V teh ozirih je bil eksaktnejši njegov proglas 1. novembra, s katerim je v imenu in na poziv «Narodne vlade Samostojne Jugoslovanske države« prevzel «celotno javno upravo slov. dela bivše goriško gradiščanske dežele z njenim glavnim mestom Gorico vred«. Proglasil je, naj se vsi prometni in drugi javni uradi podrede njegovim odredbam, na razpolago naj se mu stavi slovensko in jugoslovansko vojaštvo z namenom, da se osnuje «narodna bramba«. Ljudstvo naj vzdržuje red in mir, z odsekom naj sodeluje inteligenca. Na sodelovanje pa je povabil tudi goriške meščane italijanske narodnosti. Naslednjega dne je izdal obširen proglas z navodili za ustanavljanje »saborov narodnih obramb«. S tem je pričela nekajdnevna «vlada» pokrajinskega odseka v Gorici. Oblast je prevzel dan potem, ko je v Trstu oddal svoje posle cesarski namestnik, ko Je na Dunaju cesarstvo že doživelo smrtni udarec. Kljub temu pa se je armadno poveljstvo monarhije pogajalo za premirje. Goriško in ostale sporne dežele je nova jugoslovanska država smatrala za svoja ozemlja, toda zavezniki so popustili italijanskim zahtevam in zasedba po podpisu premirja z avstrijsko armado se je vršila popolnoma v soglasju zaveznikov in seveda v smislu določil samega premirja. (Nadaljevanje sledi) i RKnNlftlVO- TRSI — UL. MONTECCHI 6 II TELEFON 88-808 ln 84-688 — Poitnl predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1 II Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST — UL SV. FRANČIŠKA It. 20 — Telefon 31-888 — NAROČNINA) mesečna 800 lir — Vnaprej: Četrt-i«tna a2S0 lir Dolletna 4 400 lir celoletna 7.700 lir — SFRJ: * tednu 20 din, mesečno 420 din — Ntdeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, Četrtletno 480 din — Poitnl tekoči raCun: Založništvo tržaškega tlaka IM 11-68M — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, ss ESSMm. sr— -js-f-i .ts-sils isztsaj: -