J _ __- v rtmumam Aire duhuiotip mrest nuor (*• m*) adtborkkd it tb aoTor octobsb t, mi ov ms At the mit amcs of nv tork. v. t. s? order cr th< president. a b Bnrie^n. f m Tka Largest Slovenian Daily in tb« Uniied States Luned every day except Sunday« i and legal Holidays fl^ 75,000 Readers —BjKTTmB'H-ni.l JC "rrr ^WM^I!. "' 'iMlMPT *' -------- - - —— t Največji tlove&tld dnevnik I | v Združenih drisvah I j Vega sa odo leto......... $6.00 I I Za pol leta................ 30C ; i Za New York celo leto____ 6.00 ! r Za inozemstvo oelo leto... 7.00 £ GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. ^ ___._ TELEFON: 2876 CORTLANDT Entered as Sscond Class Mailer, September 21, 1903, at tbe Tost Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of Xa^xh 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 17. — ftTEV. 17. N«W YORK, WEDNESDAY, JANUARY 21, 1920. — SREDA, 21. JANUARJA, 1920. VOLUME XXV111. — LETNIK XXVIII. JUGOSLOVANI ODKLONILI ! ITALJANSKE PONUDBE, ITALJANSKI NAČRT O LEDE REKE SE JE IZJALOVIL. — NIT-1 TI JE ZAVRGEL JUGOSLOVANSKI ODGOVOR TER BO ZAHTEVAL POPOLNO IZPOLNITEV L0ND0N8KE POGODBE. — ? ZAHTEVA SE NOVO JUGOSLOVANSKO POSLANICO. Pari«, F rane i j«, 'JU. januarja. — Vaprieo razpusta najvišjega | sveta dinn t v ever, ne da hi bilo uravnauo jadransko vprašanje, je^ Mgnor Nit t i, italjansk; ininUtraki predsednik, i/.javil, da vstraja pri < s\ojew ultimatu Ta je določal, da bo Italija zahtevala, naj Franciji« m Anglija izvedeta » isto in enostavno Londonsko pogodbo, ki je I• 11 ji sklenjena aprila meseca leta" 1915, če ne bodo Jugoslovani dol tistiiH zvečer sprejeli italjanskih pogojev. Predno ne jc najuiji svet razšel, je bil preči lan jugoslovanski I •nlgovor na zahteve Italije. Nitti je izjavil, du so pogoji nesprejemljivi Itekel je, da pre stavlja poslanica najvišji napor Jugoslavije, «la ne pr de do nobenega dogovor« z Italijo. To dejstvo, vzeto sku-i |»aj z u got o vil on Xiit'.'H- dela položaj zelo napetiui. Jufo-iLivija sprejemu iiit«'njacijou«lizMeiio Reke in Zadm pod ' l.tiro narodov W'e (Ml4^)iti Italiji otok« Lusin in Pelagosa ter je I .»dovoljna s tem, da « demilitar žira jadranske otoki1, a pod pogoj >m, da ostane otok Vis jujroslovauski. Pravico Italjanov v Dalmaeiji, tla si izberejo italjan. narodnost, J r.e da bi jim bilo treba zapustiti Dalmacijo, priznavajo Jugoslovani, i.. so tudi za to, d« italjanske narodne pravice v industriji zh-i.iuh i potom mednarodnega dogovora. Nočejo pa privoliti v nika-; k.j ixpremeq|bo »rte, k.itero je potonil |>redsednik Wilson sam. IWanica pravi, »l* naj nvaiuje željo Albancev do neodvisno-1 , da pa bo Jugoslavija sprejela v*e tozadevne predloge, ee bi bilo potrebno. V ofie-jelnetn ugotovilu. katero je izdal najvišji svet ta večer,, se glasi: Svet je vzrl na znanje jugoslovanski odgovor na italjanski! načrt za uravnavo jadranskega vprašanja. Ker je jugoslovanska vla-»•i objavila pridržk je b la na p roše na, naj da definitiven odirovor i j •iede tega pred m«-'a meti današnjim dnem ter koncem tega tedna. < ((Onp«ria P«»re t n Trumbie sta bila zaslišana. M. Millerainl. Kari Cur*on, sj^nor de Martino, poslanik Wallace' t biiron Matsui *e >.<>do sestali v sredo ob enajstih na Quat d'Or-s 11 y, da se dogovore o tem, v kaki obliki naj bi se odsedaj naprej' (.•idaljevato z dipl oni »tirnim i pogajanji, j1 Sijruor Nitti jc odpotoval še isti večer v Rim in Lloyd George, 1 i uglcški ministrski predsednik, bo odpotoval jutri zjutraj v Lon- 1 don. < 'lenieneeau je danes namignil, da bo izroči! jutri vse posle naj- » viijejru sveta. i1 * * * i 1 Pi-eduo je bil svet konečno razpuščen, je naprosil Lloyd George, naj se vpiše v zapisnik sveta naslednjo izjavo: j' V zavesti neprecenljivih uslug, katere je M. ('lenieneeau, francoski ministrski predsednik tekom več kot enega leta mirovne,1 Konference nudil stvtiri miru in iz hvaležnosti do njega, želimo mi,!l njegovi tovariši, dati izraza svojemu neminljivemu spoštovanju in . tudi upanju, da bo v svojem mirnem zavičaju *.ivel dosti dolgo, daj^ > itli, kako bo njegovo brezprimerno delo rodilo sadove v slavo Fran-!' eije in v obnovljen je prosperitete sveta. i I Ameriški poslanik Wallafee, ki je sledil Mr. Lloyd George-u, je i. rekel: Gospod predsednik: Zelo žal mi je, »ia nisem bil še nada-lje v stanu biti navti*' pri teh razpravljanjih ter se okoristiti z va-• veliko modrostjo ter vasiui brezprimemim dobrim temperamen-tom. Naučil fsem se spoznavati vas in to hoče /eči ljubiti vas in pred i' sedutk Wilson mi je ie povedal, kako globoko vam je udan. Hočem! dati izraza čustvom, k: nas navdajajo do vas ter vam želim dolgo in ; srečno življenje. » j V otlgovor je rekel Clemeneeau: - Ce bodo Anglija, Združene države. Italija in Japonska o-siab združene, je to jamstvo za mir, ki presega vsa ona jamstva, ki jih je mogoči spraviti it papir. Ce pa bodo nekega dne ti narodi lo-< eni, si ne upam mi-*!i!i na nesreče, ki bi lahko izvirale iz tega. Prišli smo sen-kaj nekoliko vznemirjeni vsled resnosti problemov in vsled teko«', kako uravnati jih. Ko smo se borili proti so-; vntžniku. smo bili vsi v soglasju in vsakdo je rad dal svoje življenje /a svojo deželo. Tegn pa ni potreba, kadar se sestanejo ljudje ter i az pravi j*jo o razdelitvi sadežev zmage. Kljub temu pa Mi-o skušali izvršiti to težko nalogo in lahko re-i eein, da nisem nikdar predsedoval vašim sestankom. Nikakega pred-! sedmštva ni bilo Izmenjavali smo nazore, če hočemo natančno govoriti. Nikdar nismo naleteli na težkoče tekom teh razpravljanj in' predsedniku ni bilo nikdar treba poslnžiti se svojih polnomoči. Bili smo prijatelji, katenm je bila poverjena velika dolžnost, — da napravimo mir. da podaljšamo stanje miru, v prvi vrsti med samimi v**bi. * čemur bi bile povečane prilike miru tudi za eelo človeštvo. Mi smo vsi branili, kar smo smatrali za interes naših dežela,, >- ndar pa m*mo nikdar izgubili iz vidika potrebe skupnega spora-i /uma. Nadalje sem prepričan, da smo vsi sedaj mnenja, da je rreba i posebne interese vsake narodnosti jemati vpostev ter jih rešpekti-ntti. kajti Evropa ne more biti mirna, ee se pravic vsakega posa-j utežnega ne priznava. Včasih se mi je o>'italo, da sem dal preveč koncesij. Isto očita-j nje se je dvignilo tudi proti drugim načelnikom vlad, vendar pa sem i iren v preprčinju da me je vodila pri sklepih, katere so dosegli, le ena ideja, da imajo narodi, ki so prelivali kri, predvsem pravieo, da se ugodi njih narodnim aspiracijam ter da se te aspiracije med-l sebojno uravnava ter utelesi v velik mir, voden od skupnega in-] teresa. Konečno je rekel, da pozna svojega prijatelja In naslednika Mil-b-randa in da je tndi slednji prepričan, da je treba za vedno, obdržati zvezo med narodi, ki so zastopani tukaj. Potem ko je stisril vsakemu navzočem« roko je Clemenceau s rokami v očeh za vedno zapustil privatno sobo zunanjega ministra, l.jer se je v#i kot eno leto vsaki dan trudil za velikost Francije in mir ccfega fveta, 1 - KAJZER NA VARNEM? Nemški poslanik v Parizu pravi, > da Holandska ne bo pod noocnim , pogojem izročila kajserja. j- _ i' M • j Paris, Francija, 20. januarja. 1 Baron Kurt von Lersner, zastop- J nik Nemčije v francoskem glav-J nem mestu, je dal izraza svojemu 1 prepričanju, da s«' bodo izjalovili vsi iu.por izaveznikov, da dobe od Ilolandske prejšnega nemškega kacizerja. — Absolutno sem prepričan, da ■ne bo nizozemska vlada nikdar iz-' i*očila prejšnega nemškega cesarja, da se ga sodi glede obdolžh, ; ki niso navedene v nobeni postavi ali ustavi in v nobeni izmed j | pogodb, tikajočili se izročitve, —; i je rekel baron von Lersner. Z ozirom na pričakovano zalite-; '' vo, da se izroči nemške podanike rudi dejanj, katera so izvršili te-j koui vojne, je izjavil nemški po- j j oblaščenec. da je javno razpolože-, !uje v katerikoli deželi proti taki zahtevi. I — Ta nasprotuje katerikoli postavi ali kateremukoli prejšnemu slučaju, — je rekel. — Razpoloženje celega sveta v prilog miru je močnejše kot pa razpoloženje za | o*veto. Upam, da bodo našli zavezniški državniki tako rešitev j 1 toga vprašanja, da bo mogel o- • ;stati "svet pri tem miren. . Haag, Nizozemska, 20. jan. —, Zunanji urad je danes zjutraj for-ltnalo objavil sprejem zavezniške! :zahteve, tikajoče se predaje prej-! Šnega nemškega cesarja Viljema' 1 Ifohciizollemskega. mM ŠKOTSKA NA SPREE London, Anglija. 20. januarja, j Policija v Glasgowu je objavila, j da je opaziti vedno večje število j j nietaeij radi pijanosti v tem mestu' j— kot poroča londonski Daily! News. Pred kratkim dovoljena1 ■{večja množina žganja, katero smel i dobiti posameznik, je imela baje manj učinka na pijanost kot pa , uvoz žganja, ki je bilo kuhano v ■ Ca nad i in Združenih državah. Importirano žganje se označuje slabše kot surovi špirit, iz žita. - Glasi se, da prodajajo ameriški - rye whisekey kot importirano blago ali fa pa mešajo z delom do- i mačega Žganja. Ameriški. rye , whiskey stane približno $2.50 ga-i lono, dočim stane domače žganje celik pet dolarjev galana. SEMENOV KOT POMOČNIK i BOLJSEVIKOV J Londoil, Anglija. 20. janurja. — Soglasno s poročevalcem 4 4 Daily v llarbinu so dospeli angle-|ški, francoski in japonski diplo-matični štabi v IJarbiu. Mandžurija iz Cite, Sibirija. | feoglasno s poročilom poroče- ^ \i.lca soglašajo vsi v tem. da bo t' nemogoče ustanoviti vlado, ki bi h bila istega značaja kot ona adrai- ^ rala Kolčaka v kateremkoli kra- s .ju zapadno od Mandžurije. p ' — Divjaštva sil generala Seme- ' nova. — pravi poročevalec, — so spravila na noge proti njemu celo Transbajkalsko in vsi razredi/ so pripravljeni pozdraviti socija-|S list icni ali celo boljševiški režim.I' Japonci, ki so dolgo časa podpira-j li Semenova, so deležni slabega * glasu, ki se ga je oprijel ter ne j morejo držati Železnice brez veli- 1 jkih ojačeuj. 1 Poročevalec pravi, da je dospelo 1 i neko nepotrjeno poročilo, da so 1 Iboljševiki uničili neko poljsko di- ^ (vizijo v bližini Krasuojarska. ___i MEHIKA NOČE PEIČ. ' 1' __ i 1 El Paso, Texas. 20. jnuarja. — « LjTukajsni mehiški generalni kon- < zu! je sprejel pd svoje vlade na- i vodil, naj ne odobri potnih listov « • oseb, ki so nastopile kot priče < pred senatnim podkomitejem. ki i -jjc preiskoval mehiške zadeve. To c - je postalo /.nano danes zvečer, j 'i<;iasilo se je nadalje, da se ne bo \ ■ pri tem delala nikake razlike gle- 1 i de narodnosti. --»j ODGODEMJE ZASLIŠEVANJA s GLEDE RUSIJE. i ' - i Washington, D. C.. 20. jan. — I . Podkomitej senatnega komiteja;* . za. zunanje >adeve, ki preiskuje > j rusko boijševiško propagando v j] i i Združenih državah, se je danes ' * I o• kateri naj bi se naprosilo naj vi- -i š.jf sodišee Združenih držav, naj ^ Intro re»i slnčaj tikajoč se u- j staviiosti snhejra amendmenta in : i enforement postav. V svoj; kam- -panji za izvolitev ter v svojih jav-jt nih izjavah potem, je novi gover- j ner pojiovno dal izraza svojemu1, prepričanju, da je prohibieijski ( amendment ki*šcnje državn:h pra- j vie in da je kot tak neveljaven.' ^ Obljubil je, brez ozira na kritici-1^ zem, da bo nadaljeval s svojim bojem proti nasilnemu nveljavlje-i'jii narodne prohibicije, v New 1 •Jersey, dokler ne bodo sodišča ( konečno odločila tega vpraianja. 1 Drugi važni problem, ki se tiče s naroda države New* Jersey, je oni 1 javnih prometnih sredstev. Za-j hteval jc odpravo sedanje Public 1 Utility komisije, ki je izgubila vse ( zaupanje javnosti ter priporočil na njeno mesto ustvarjenje izbor-ne komisije treh mož, Oeenjeva- -nje lastnine javnih utilitet naj bi |sc poverilo po njegovem mnenju jposebni cenilni komisiji. , — Prva in glavna, — je rekel ] governer, — je zadeva samovolj- , ne zakonodaje, katero je lzpreme-^ nil v postavo zvezni kongres Te- ■ kom kampanje, ki se je pred krat-| 1 kini vršila v ttj državi, se je pred-^ 1 ložilo volileem na povsem jasen ; ■ način vprašanje, če je narod dr- . žave za to, da se izroči zvezni vla- ■ di ureditev izvrševanja njegove ] ' osebne prostosti. Narod države jej ' na to vprašanje povsem odločuo " odgovoril, tla ne. Kot si jaz raz- ■ ' lagam izid zadnjih volitev v New _ ' Jersey, vstrajajo državljani te države pri zahtevi, da smejo reser-jvirati sami zase pravico določitve, lJkak onaj žive in državljani te dr-ljžave so prepričani, da nimajo od- * red be. ki regulirajo način njih ® ''življenja, nobenega mesta v orga- ^ "Inični postavi naroda. » 1 j — Tekom kampanje sem defi-"initivno obljubil, kaj bom skušal * doseči, če bom izvoljen governer-j, 1 jem. Ena teh stvari je b?la, da t g 5 bom storil vse postavno dovoljene j % korake, da se ugotovi, da jc bilo j sedanje stanje zadev z ozirom na * j prohibicijo nepostavno usiljeno 1 j na rodu te države. 1 j ROJAKI, NAROČAJTE SE NA o SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR r "GLAS NARODA", NAJVEČJI - DRŽAVAH. RUSKI RADIKALCI, KATERI BILI ARETIRANI. •čs'*v- -r '»>• r " i '"i ..•■• .■ ..• ...... MEN SEJ-ZEO ^."DPLIVE. raoicau RUSSIAN ...._OReAHi-zATiat^ jftm. ... . ______ SULTAN KLIČE B06A NA POMOČ Sedaj nastane le še vprašanje katerega, moh&medanskega, krščanskega ali panturanskega. Carigrad, Turčija, 20. jan. Pravico Turčije, do politične eksistence se zagovarja v poslanici, katero je objavil turški sultan na narod. V tej poslanici se dnje iz-i;iza upanju, da bo mir, katerega se bo sklenilo z zavezniškimi klanji. časten mir. ki bo imel /a posledico, da so bodo umaknile zavezniške čete, ki dr/.e s«-«.l;ij gotove dele turškega cesarstva. — Pravica obvladuje \sakn stvar in ni jc stvari, ki bi jf> ino- uničiti. — se trlusi v poslan: e*. — Nesreče vojne ne morejo škoditi pravici naroda do političnega obstoja, dokler ostanejo zakonodajne in izvrševal ne fuukci .]<• v tesnem soilelovanju t<-r z».lru žvjejo njih ii.ipore pri zavn'.ova n.iii pravic in interesov države rpam. da bo mogoče z božjo pomočjo zagotoviti enotnost našega crsarstva. ohraniti č \ Kv wm Jo poslati najbolj pt Po—ti« Foatrt Money Ord« aH po po Mow Tosk 9nk Draft GLAS NAHODA. 21. JAN. 192^ Dopisi "GL AS:NAHODA9*' fBUOVBNIAN DAILY) Own« and *uh*thm4 by HiOfKNtC PUBLISHING COMPANY __U aorporatlofi) F WANK lAKtiB. NiMwt_LOUIB BENKOlK.TreaauW j M Plata trf BmiIiiih «f the CiwwiMiii and AMkmn of Above OfflcMfM ' n M Cortlandt Hfwt »afomli e> Mwlwtton W«w York CHy, N. V._j v _-OIm Naroda" mk dan limmil nedelj in pranrthov._; p Ca mi« lata wt.« itak sa Aurfci ta Za MH ...........i si Canada 18.00 Za tetrt teta $1.80■ Za Naw York City M.00 11> »a pol lata__>3.00 2a Inoaamatvo_>7.00 , si QLAI NARODA' (Vole* of tha People) i fjMei IK) day except Sunday« and Holiday* u Subecrlptlon yearly OSJO s] _Advertisement an agreement_ j \ Doffua brea pfnlptaa la oaebnoetl m ne priob^iJ*Jo.Denar naj aa blagovoli potlljatl po P Meoey Order. Pri apremcmbl kraja naročnikov proaimo. da M nam tudi prajinj« 11. MwUif* uxnanl, da hitreje najdemo naslovnika. • u QLAINARODA ^ ■ Cortlandt Street. Borough to Manhattan, New York, N.Y. n Telephone: Cortlandt 817« i (> _ Večji kot predsednik '■ v 8 tem. lift iiL francoski parlament izvolil Clemenceau-ja predsed- <1 Iiikom francoske republike, s»- je uresničil stari pregovor, da nima * r»rorol nobenega ut»leda v s\o.ii domoviui. Nemo propheta m pa-tria, — so rekli stari Latin, i. Res je. o*»ti ter ira prisilili jia ta način. tla se je nmaknil Kaj li takega bi se ne moalo zgoditi, če bi francoski narod ne bil priprav- u ljen trpeli tak izid. francoski narod pa bo to deloma trpel radi ljn- |g bosnmucgs instinkta vsake republike, ki hoče dokazati, da lahko iz- F liaja brez tega ali o.iega odličnega moža. Francozi pa pri tem niso J spornali ali pa niso hoteli spoznati, da je rešitelj dežele najboljše usposobljen izvršiti bolj tehnično delo restavracije. < i lede izgube bo slednja v veliko večji inen zadela francoski na- ^ lod kot pa moža, ki »:i mogel doseči najvišjega civilnega dostojan- ^ stva v deželi. < 'lemeuceau je l»il namreč vee kot enostavno predsed- j nik franeoske republike. Imel jo čast vsebine, s katero se mora do- s uspehe ter ne potrebuje še častt zunanjosti, ki ne pomenja nič 1 drua«'ira kot doseči čin in dostojanstvo. Naslov, celo oni predsed-. J l ika. hi le pozlatil slav«, ki je že pristno zlata. i --------- j Prazni stol _ i 1'redsedntk Leon Bourgeois je v svojem uvodnem govoru pred ( 1 .iy» narodov / obžalovanjem zazuarnoval* odsotnost Združenih držav ter dal izraza upa. ju. da bo ta narod kmalu tudi zastopan. Izja-mI je, tla bo šel dati i<> januarja tekočega leta v zgodovino koL datum rojstva novega sveta. K'-kli bi skoro, da je .bila cerimonija bolj bolj podobna kršeen.iu. Novi svet je živel, brcal ter zahteval svojo \ steklenico mleka že dol«»o časa Ce pa ima že kaj zob ali ne, tega ne i moremo povedati. 1 Prvi sestanek Li^-e jc zna ril tudi prvi protest. — namreč protest iz Irske. Protest je mogoče sluha beseda, kajti v njem se je go- < \orilo o "namišljeni i,»gi" i'1 o zadevi, ki je izpuhtela v meglo. 1 Kljub tema pa s« ,je Liga konečtio vendar sestala. Stric Sam ni 1 bil sieer osebno navzoč, a njegovo eksistenco se je vendar priznalo. ^ l»rii«ri narodi pa so z veliko obzirnostjo pustili zanj prazen stolček. { < e mi njegovi delevrat i navzoči ali ne, on liti more biti pozabljen. ' __j________ i Razveljavljenje blokade Kuska blokada bo razveljavljena. To je odgovor najvišjega &ve- < ta Lige na boljševiške zmage nad dudeiiie«tn, Kolčakom in Deniki- i l om. (ilasilo pa se je obenem, da i/pr«-meuiba politike ne napoveduje nikakega sporaztiiiia z Wljseviki in da se niso vi*šila uikaka pogajanja x Leninom. r ' Dejanski bodo uvcljavljeui trgovski odnošai ne s komunistično skupino, ki ima *-daj v rokali kontrolo nad vlado, temveč z za-'; drn/nimi E^ezarui. ki razteziijo ud euega konca Rusije pa do dru-•-■'•ga. T« zadružne zvkili predsednikov ujačiti te zveze sedaj, v upanju, da se jih bo lahko porabilo za podjitiiiiiranje sile komunistične manjšine. Lahko pa -e dvomi o tem, če bo mogoče blago, kakohitro bo prišlo v Rusijo obvarovali pred zaplenjen jeni strani bol jaevikov. j l»e/elu potrebuje sedaj zelo nujno bla*jro. železniške vozove, lokomo-j live, strttj.- iu surovine vsake vrste. Kakšna jamstva je mogoče do-' bili. da se teh stvat ne bo uporabilo za povečanje ltspeanosti bolj-s- viskh armad? Jasno je, da bi pomenilo zakladunje Rusije z vsako-\n»tnim materijalom cjaeenje te dežele, a to ojačenje so lahko obrne proli demokratičnim narodom sveta, dokler bodo boljševiki na krmilu. Listnica Uredaistra r * i * - • . ------- Fr. Ladytmilh, B. C. — Vi imate prav. Piramide ho gradili stari Kgipčani ter w» predstavljale nadrobne a pomeni ke egiptovskih kraljev ali faraonov, katere vsakdo pozna iz Sv. Pisma. Kakorhitro je kak farao nastopil vlao-sedaj se je delalo Uikaj vsaki dan. a zaslužilo se je le toliko, da se je človek preživel. Sedaj pa nam že obetajo počitnice. katerih pa nismo prav nič kaj \ veseli. Kapitalisti pravijo, da so A šle vse kare na zapad. Tako kri- ^ čijo že on mesec, a v enem mesecu t bi se lahko Že vrnile, tudi če bi ? hodile peš. Jaz pa mislim. Jaz pa j mislim, da so šle sedaj pa kare-najt štra.fk, ker je konec jeklarske in j premogarske stavke. Vidite, tako! je z ubogim trpinom. Stavkali so. 1 da si zagotovijo letpšo bodočnost. \Hada je dala štirinajst procentov. a kaj je to tpri tej draginji Vidite, tako se svet meša. Najprvo' štirinajst točk, sedaj pa Štirinajst | procentov. Kdor pa ni »šel delat.j. so mu rekli, da je boljševik. aiiar- : hist in l>og ve kaj še. Na nekem ^ l»lejzu sem hotel napraviti štrajk in skoraj se mi je to posrečilo. Pa j pride k meni superintendent in j reče: 4ojdi po , denar.** Izdal me je en Slovenec. ; ! katerega je laliko sram. Pozdrav vsem zavednim Sloven- j cem in Slovenkam sirom Amerike.' T. T5. i i East Palestine, Ohio. Ker ni bilo že dolgo nič poroem-110 o tukajšnjih razmerah, posebno kar se tiče dela, sem se jaz od-1 ločil napisati »par vrstic. Premogorovi obratujejo vsaki1 dan. Tukaj pravzaprav ni velikih! prem ogo rovov, so sami fanaerski.] v katerih dela kvečjem po deset-ljudi. Sam en rov .ie. v katereml dela 25 premoga rje v. a ta je dve milji od East Palestine. Tu je samo nizek premog, od dva in pol do treh čevljev, tako da človek komaj toliko zasluži, da se preživi. ' Dobili smo 14odsfbtno povišanje pfače. Baroni so liaui podražili smodnik in kovača, tako da mi ubogi delavci nikakor ne moremo priti na boljše. Kje pa so stroški za živila? Takoj prvi teden, ko smo zaštrajkali, so zvišali cene . vseh potrebščin in sicer več kot za 14 odstotkov. Mislili so: — Ce T>rej ne zvijamo, ne bomo mogli dobiti vsega od njih. - Vprašali smo za GOodstotno povišanje, a smo dobili le bornih 14 odstotkov. Naj računamo kakor hočemo, na plačilni dan nam zmanjka denarja in kredita. IKar se tiče tovaren. so tukaj tri J Rubber Tires tovarne. Vse tri izdelujejo obroče za avtomobile. Lansko leto so obratovale le nekako štiri mesece s polno paro. Potem pa so skoro polovico delavcev odslovili. Skoro vsako leto olj tem času pričnejo deTati s polno' •paro. a letos ne kaže se nič. Zato pa nikomur ne svetujem, da bi| hodil semkaj za delom. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam sirom Amerike. Xarocnik. Jolaet, lil. Da. da. je že tako kot hočejo ; gospodje kapitalisti, kakor pov-;sod» tako tudi tukaj pri nas v Jo-lietu. Tukaj je bilo precejšnje število delavcev na stavki, namreč oni. ki so bili zaposleni v jeklarni. Po trimesečni stavka se vračajo . zopet nazai na svoje prostore. Pod i kakimi pogoji, to sam Bog ve. i Resn;čno je. #da so se~ borili do skrajnosti za svoje pravice. Držali [; so se pravilno ter stali na straži i noč in dan. a zastonj, kajti po molj jem mnenju niso bili njih vodite-llji prav iztirjeni r tem delu, Žalostno je to, dragi čitatelji, ko prosi ubogi trpin za malo boljši košček kruha, pa mu je vse nasprotno, bodisi trgovec z blagom aH s čim dragim. VslGd tega .res ne more priti do onega, kar bi moral dobiti. Tukajšnji nekateri grocer-ji in mesarji niso hoteli zaupati niti svojim najboljšim odjemalcem in upam, da si bodo slednji to do-! bro zapomnili. Ali je to ljubezen' Ido delavca, ali je to kakšno spo-' | stovanje do onega, ki ga je preje i podpiral? Ko je v sili. pa mu je' |vse sovražno. j Nekoč sem tudi opazil dopis, kij i je priiel od nekega iz Valley. 'Wash. Dotični se je izrazil proti: delavskim dopisom. Ker pa so vsi slovenski listi posvečeni v prvi vrsti delavcem, je povsem umevno, da drže ž njimi ter jim privo-j i »čijo višje plače. j i Kaj koristi, če imaš večjo plačo,.! i ko je tpri tem tudi draginja večja, i Tri mesece nredno dobi delavec [povišanje plače za dva odstotka. I se v.sc: podraži za petnajst odstot-; kov. Delavec, poglej, kje se nalia-jjaš potem s svojim povišanjem plače, poglej, kako velika razlika je med temi odstolki! Oni dopisnik naj si vse to za-iponmi ter naj ne bo proti trpinom, ki se borijo za svoje pravice. Kar velja za enega, velja tudi za drugega. Pregovor pravi, da vsi za enega in eden za vse. Dotični do-pis-nik naj prečita ta moj dopis in , prišel bo do spozuanja. da je res j tako. i Koncem dopisa pozdravljam či-jtatelje tega priljubljenega nam li ista. G. M. S pota. Zadnjič sem poročal iz Marenis-eo, Micli. Tam po gozdovih v sve-I ženi zraku iil v gozdnih kempali živi par tisoč Slovanov, mnogo! 1 Fincev ter ljudi drugih narodno-j ' *ti. Izdelujejo drva. \y. katerih sej 1 kuha lesni alkohol. Debeli, trdi j 1 les gre v parne žage. »Snega je tam toliko, da je človek do pasu v sne- 'isju. če zgreši okno stezo. Sedaj, ko pišem to, sem pa na' i kratkem obisku v Miimesoti. kjer(* imajo rojaki kaj žlahtne vinske/ kapljice. A kaj hočemo. iSuša via-j1 da tudi tukaj. Nekega dne sem šel 1 mimo neke hiše iu kaj vidim. * " Plosk proti liicui in iz prvega nad- 1 stropja je pljusknilo nekaj rdeče- 1 "j ga iu lepo dišečega. Indijanski j I agenti ukažejo šerifom, da mora-jI \.io odpreti vse pipe, kadar zavo-jj ^liajo. da ima kdo kaj močnega in ] |sladko vince steče po kleti. Onega ] t dne pa so kar iz prvega nadstrop-ji 1 ja zlivali vino Iz škafov. Nazaj , grede mimo te hiše sem gazil vino.!. Dobro, da sem imel dobre rubber-|j je. kajti drugače bi dobil mokre' noge od vina. Mnogim razlijejo ] kar po deset sodčkov te dobre-' Noe t o ve kapljice. - J I Delavske razmere so tukaj «e | precej dobre, kajti dela se vsaki, dan. . . j Tudi svatbe se oglašajo v tem prestopnem* letu. Predno bo prišel ' ta dopis v New York, si bosta ob-j ljubila večno zvestobo na Cliishol-,! mu, Minn., mlada Pueljova. podo-' mačo Kajžova. in rojak Fr. Ter-; dan. Oba .sta bila rojena tam nekje 1 na Dolenjskem, pri Ribnici. Na tihem se plete še več enakega in svatb bomo imeli še dosti tukaj. Zadnje Čase^ opazujem prepire radi pošiljanja denarja v milo i prosto Jugoslavijo. Vedno nam, priporočajo, naj pomagamo svojcem. a ko odpošljemo zaboje, hodijo tako dolgo, da bi prišli preje dvakrat okoli sveta kot pa v Jugoslavijo. Kdo ve, kdo zadržuje denar. Meseca julija sem poslal v Celje nekaj krone in ravno sedaj imam v rokali pismo od svoje sestre. da ji je Ljubljanska Kreditna banka izplačala denar, ki je ;prwel čez pol leta v- prosto Jugoslavijo. piše mi. da si je od same-jga veselja kupila četrt kile mesa. katerega ni imela v loncu že od ; Velike noči. • Matija Pogorele. POSLAKIK IZ TOUGUAYA. _ j Cherbourg, Francija, 20. jan. — j, bo, igest vlade Združenih držav,. Iz Prekmuija j _ I) " Igračk« orjakov. Nemei so imeli svoj Riesenspiel-zeug. Velikaši okoli Žerjavove vlade se na enak n&čm igračkajo; 1 s Prekmurjem. Neki dr. Schituik bi rad postal glavar v Mariboru^ Ker pa pozna mariborsko okraj- • 1 no glavarstvo tako malo kakor Gvatarnalo, zato se mu ta želja ni, , izpolnila. Zato si je izmislila ne-i kab rilitna glava izviren načrt: < Napravimo dr. Seliitnika za gu- i vernerja v Prekumurju! — Dr. ' Schitnik je bil vesel te časti. Šlo je samo za izvedbo. Ker je vedel,' da ga Prekmurci ne bi nič častili kot guvernerja, ker hočejo samo navadnega okrajnega glavarja in bi imeli rajši kakor Seliitnika kakega žitnika, ki bi jim dal žitnega ^Nmiba. soli, petroleja, sladkorja in^ tobaka, zato je rekel, da noče stanovati kot euver-i ner v Prekiuurju, ampak v Mariboru. V Mariboru bi lahko dobro živeli. Tako je n. pr. v, tem času j Mariborsko eskoniptna banka in tvrdka Sert kupila 15 vagonov soli po 2 K 50 vin, prodala pa ne-' ! kemu Halinu iz Hrvatske za 2 K > «0 vin. žc 10 vagonov. V Prek-' [nuirju pa ljudje nimajo soli, da bi si zdaj zaklane svinje solili! i Hudomttšneži pravijo, da bi zato 1 Seliitnik' jedel v Mariboru osolje-| m* klobase, v Prekumurju pa ne. > V Mariboru bi bil rajši tudi radi gledališča. Urednika gledališkega I lista sta baje že dobila nalogo, da | izdelata poseben grb za guverner-sko ložo. Hudomušneži pravijo, , da je g. Favai, v civilu včasih: gimnazijski profesor, dobil na gim! lUiziji zato dopust, da poišče kot stanovanjski komisar primerno I stanovanje za guvernerja. Schit- J nik je računal bojda na osem sob. ■ . Sodrug Favai pa je kot "pošten 1 i scK-ijalistkakor pravi v izjavi. 1 J odločil, da dene Seliitnika v pod- 1 jzemsko stanovainje Badlove hiše. ' Uiuverner bi ponoči itak spal, zve- ; čer bi bil v gledališču, po dnevi pa v kavarni. Urada pa ne potrebu-J je. ker ne bi imel drugega dela, • , ke.kor da mi jiošto. ki bi jo (""obil * 'od civilnega komisarja za Prek- * j umrje pošiljal v Ljubljano. Vsak ! poštni sluga pa bi mu storil za- 1 stonj uslugo in bi sam napisal na kuverte "Ljubljana". Pošta iz Prckmurja itak hodi počasi v 1 [ Ljubljano: če bi pisma nosili še j k Sehitniku. bi se s tem še bolj, jZjkasnila. Ta v resnici modra od-(ločitev je razjezila Seliitnika ta-ko. da se je bojda odpovedal gu-, jvt merski časti. Javnost pa si boj ' uobro zapomnila, katera slovenska vlada se igra s takimi piisto-Jlovščiuami. Ljustvo v Prekmurju 'ije že izrazilo svojo voljo, da hoče ' samo okrajnega glavarja. Noče j niti civilnega komisarja, ker ta J pride vedno šele za drugimi gla-j varji glede aprovizacije, namesto j da bi bil prvi. Zakaj imajo v Ma-^riboru preveč soli, v Prekmurju l pa nič ? Zakaj se dobi v Mariboru . tobak in druge reči, v Prekmurje J pa ne pride nič. Jugoslavija lah-. ko izvaža žhila celo v druge dr-. zave. Prekmurje pa uaj trjii. Vla-j da naj pošlje tja potrebne delav-i ne uradnike. To ni igrača, odgo i vornost je velika. ? ' J VALUTNO VPRAŠANJE. m __ O delovanju odbora za rešitev ^ valutnega vprašanja javlja 'Prav-, - ua': Vprašanje valutne reforme se nahaja v s tan ju > najresnejšega pretreševanja. Morebiti smo samo za nekoliko dni oddaljeni od e trenutka, ko bo izvedeli o defini-_ tn-ni rešitvi tega vprašanja. Po-slednje dni je valutni odbor agil-L no deloval ter je imel vse dni se-j je v finančnem ministrstvu. Medtem se širijo netočne vesti, da je odbor že sklenil definitivne odločitve. Odbor je samo proučeval ; razne načrte in pretresaval razne možnosti. Na prošnjo nekega člana odbora, namreč grofa Kulmer-ja. so bili pozvani v Belgrad fi- - naneni strokovnjaki iz Zagreba, i ki so na včerajžni seji sporočili -'odbora svoje mnenje. Odbor bo e proučil mišljenja ter zavzela svo-a jo definitivno stališče. Vrjetno je, i. da bo finančni minister dr. Voja DjVeljkorič jutri ali pojutrišnjem poročal finančnemu komiteju na- Že leta 1905 je poljska soeijal- ti | na demokracija poskušala v (.iali-J esji uveljaviti svoj agrarni pro- 1 igiam. Skrbno izdelan agrarni 1 program je izdelala leta 1907 so- z cijalna demokracija na bivšem v , Rusko-Poljskem. V obeli slučajih 1 se je šlo za eksproprijaeijo pri- : vatnih veleposestev. Gozdovi naj 1 l.i postali državna last. zemlja pa -1 naj bi se razdelila v parcele in dala za dolga leta v najem poljedelskim delavcem in malim kmetom, i Politične razmere pa lakral niso) bila za to povoljne. Poljski kmet j 'je poznal takrat samo dvoje: Fev-i dalno odvisnost od velike gospode ali pa popolno neodvisnost v samostojni neomejui privatni lastnini. Ce teira 21 i bilo, so se poljski * poljedelski delavci raje selili v tu-j jino, odkoder so pošiljali denar svojcem v domovino. i Danes je politična situacij:; dru-ji i ga ena. Ustavotvorna skupščina j poljske republike je izvoljena naj, temelju splošne, direktne, tajne. i proporci jouehie volilne pravice za (polnoletne moške in ženske. Da-j ji.es v poljski ustavotvorni >knj>-ščin velepostuiki in trgovci nima-] jo one veljave kot so jo imeli včasih. Odločajo kmetje. <_V bi bila agrarna reforma odvisna samo od njih, bi jo bili izvedli v par tednih. Za nje je bila rešitev agrarne reforme jako enostavna: Država odkupi zemljo šiloma od inagna- 1 nov in cerkve, od katere potem 1 kmetje lahko kupijo, kolikor ho Ičejo, oziroma morejo. Dne 10. julija je bila agrarna reforma lesena. v narodni skupščini. Gozdovi so postali razen občiifskili in po-.\ .sem majhnih gozdov državna * ?ast. Glede zemlje se je določilo, da sme posestvo imeti maksimum 400 hektarjev, in sicer le začasno. Poljski'delavci br^z posestev dobe po 14 hektarjev zemlje. Mali j kmetje si lahko nakupijo zemlje! H -:--- ! še vlade o uspehih teh posveto-j vaiij in o svoji predlogi. Istoeas-! i;no bo finančni minister dr. Velj-l kovic poročal tudi o sporazumu, - ki je dosežen z Narodno banko. I Kakor se je žc prej poročalo, dr. - Veljkovič ni pristaš državnih di- - rarjev in v svojih pogajanjih z - Narodno banko se je našel v tem ■ - pogledu pri njej soglasje in pod-j - pero. Odločeno je. da se krona ne L' bo zamenjala z državnimi ban- - kovci, nego z bankovci, katerih 1 emisijo bo izvršila Narodna ban-ejka. Narodna banka bo radi tega - j i e organizirala v emisijsko banko - vsega kraljestva. Z ozirom na ta - cilj bo razpisala (zelo veliko šte-i, vilo delnic pod pogoji, zelo po- ii voljnimi za naše državljane po o *sej državi.' To bo v korist vseh, i-:ker naši novi novci ne bodo držav-»»(■ni. kajti izkušnja je pokazala, da s so se v finančnih ozirih najslabše a j odrezale one države, ki so imele i-1 državne novee. • * ^ ^ » Jugoslovanska ^^^^ Kzlol, Jeouota OatsaoTiieas ^U 1898 -; laPorpon-aaa kt: 190© | Cttavni urad v ELY, MINNJ ; J '_'__ ' •_____ ■ —^—^— j _ _ 1111 iilfjy1?1 "n?0^1 Ti' ■ IMS rm. i »'if/n^irT/inii BALAMI taTlH Vaact Arm., laif 0SS» 'Tajata: JOSBPH PIBHLXR, By, Mtaa. ■ iiaaajan - oia bemtoil ^Vji^cbamra*«. trrn ms VRHOVNI ZDRAVNIKI ' je. fOfl f. —i—» sm m ost« »t., kb. nium, ___ ______NADZORNIKU [(MM OCfjCn. v. Slu _ unaoMT HOIS Rtt 1« a. mm. cMaafc » ▼Al« TABOOA. I1M Hatwas Altov PlttSkVSfe. m> ■ -.iiaiia . LJ. |tB m £S2P5SSSlfc trrm -jSONAJtO" ffLABODNIK. kMlM.Br Ha. lOHN KOTNIK. O. K. »aa M. Kaj..... Ta _. PRAVNI OOaORI JOUPB FI AUnL iT. W-Ttt St Csluntl M x OBN MOV BRK. IM-tnd Aw. Duluta. Mlaa «4ft »DQOKVia f m, Vmamm It Bom Nf QHMflli 9L ZDRU2BVAL.NI ODDORl ,; *CTDOU» molil. MM St. Cftalr KB Olx i rfaai. Mto 1 m&NK S> KABEC (4(4 Waablntoa Mraat, Denver, Coto. Lt iKsaoK maaflT-aa. Mf-tta Aw.. Johaatowa. p* faSaaBaa HaSWi. OLil NiBO&A Vm ttrarl tikalo* m nradnlk aaCav kakor tudi d*nani« pofl)]a:ia oa] m p*» t Hi^Jo na alevneaa tajnika. Vm pr^tokbe naj mm poftlljajo na nrwlaainlfca por ■♦ni— -' odbora. Protnje za iprejem novih Članov ln iplok vm adravnlika •prlCavala, m nsi - -wiTiJaJc na vrtiovneaa adravnlkm. L1 Jncoalevauka KatoUika Jednota m priporoča nos JntoalovanoM m obilen pri' . t (top Jednota. poeluje po "National Fraternal Conareea" leelvld. V blaaajnl »a krča $200.000. (LrlBtoUaoC dolarjev). Boinllkih podpor. odSKodnlo fn poamrtnln k l vpiaCala *e nad petdru«! mltjon dolarjev. Jednota eteje okroc • tleoe rednlte Ouui , lc) la okrec t tlaofi otrok v Mladinakem oddelku. Druitva Jednote ae nahajajo po rasnih alevenakitt aaaelMnaa fan kjer JT« ) h nI. Driptrofiamo vatanovltev novih. Kdor »M poatatl elan, naj aa fltfaal pri taf« alko MJitntta druitra J. S. K. J. k Za vatanovltev novta Oruttav aa pa obrnite mm ' davn«aa tajnlfca. Novo druStvo ae lahko 'vatanovl a • Mani aH članicami. [ Afirrarna reforma na Poljskem d i tlo omenjene višine. Prvim kot drujrim se daje zemlja na dolgro- ' Id en kredit. Večji kmetje si lahko do določene višjne nakupijo zemlje le, če plačajo takoj v gotovini. — Jugoslavija, Rtununija in Italija so edine države, ki še agrarne reforme niso izvedle iu kot se vidi še nimajo namena jo v doglednem čiisn izvesti. INFLUENCA V CHICAGU. - • ! Chicago, 111., 1'0. januarja. — Iuflucncii v precej mili obliki so siri še naprej ter je opaziti vsaki ii..n približno 1100 novih slučajev. Vse bolniške strežnice, ki so i na razpolago, j«* mobiliziral zdrav Jstveni ernm proti razširjenju te ku-i.< . j Oglasite se pri poliibicijoni-stib.) Tekom zadi\jih štiriindvajsetih i,i j<- dobil zdravstveni urad sporo«' i I o, da je zaznamovali 2li7<> novih slučajev influence in da.je umrlo L'fl ljudi. Zaznamovati je bilo :Js"J novih slučajev pljučnice m GG smrtnih slučajev v sled zad nje imenovane bolezni. LJUDSKO GLASOVANJE. ' Berlin, Nemčija, 20. januarja. Nemška vlada je sprejela zavezniške predloge, naj se preloži za !l'ft dni priprave za zased en je gorju je Šlezije. Allensteina. Marieu-!v»erder. Memela in Gdanska, kjer I se bodo vršila ljudska glasova-li.ja glede tega, kateri državi naj |pripadajo ti okraii, Nemčiji ali . Poljski. Preložitev je pripisovati transportnim težkočam, ki so se pojavile tekom zadnjih par dni. Ta ozemlja bodo namreč zasedle . zavezniške čete. i . j Ljudsko štetje v Požunu. Češke oblasti so v Požunu izvr- 1 šilo ljudsko štetje, glasom katc- * rega stanuje tamkaj 26,000 Čeho- 1 Slovakov, 22.000 Madžarov in » 30.000 Nemcev, i __ ' !WšSIWšS!iWS5] Ozdravi katar mehurja in odstrani vse v 24 tifth. Varujte m ponaredb. wwr T T • ----^ —— — , ru mi v\bopa, žl jjy. »ao Iz itiljarilkeg* parlamenta Vitez it rdeče hiše i ___ . 11' (La Ckavatttr da Mfcim Konte.) ROMAN IZ ČASOV FRANCOSKE REVOLUCIJ* Spisal Ale)r»aadei 2>tunas star. „ ."7 (Nadaljevanje.) w --- Vrata ko se zopet burno zaprla. JHiehettne jih j« juipuhuil, GilWH j f>a zaklenil. Na hodniku ne je zečula hitra i hoja; nato je bilo vse tiho. Orož- j nika sta sliwala mu m, ki ga je povzročal dozdevni ključar s tem. i da je skuaal prelomiti drog. j (»ilbert je planil v kraljičin za-ipor. Navel je Genevievo. ki je kra-Jjieo na kolenih pragih:, naj menja i njo obleko. Duehesne je pogra- r bil svojo piuško in tekel k oknu; i videl je nekega inoža, ki je visel 1 na drogu, kako ga je btre*al z vso »»do in kako ga je zaman okušal i elomiti. Nameril je pu£ko vanj. 1 Mladi mož je zavipil: 44Ob, da. le ubij me, ubij me!" in je po- 1 gumno nastavil svoja prša. > "Vite/!" je vzkliknila kraljiea. *4Vitez, rotim vas, ne umreti, ne 1 umreti!" c Ko jc čul vitez gla?» Marije Antoinette, se je zfrrudil na kolena. ' Strel je j točil; toda ta. kretnja ga ^ je redila, krogla mu je &la mimo Rlave. (ienevieva je mislila, da je njen k prijatelj zadet. Zgrudila se je ne-zavetitna na tla. Ko se je dim raz-J kadil, ni bilo na ženskem dvoriiču 11 nikogar vrt. j s Deset minut pozneje je trideset vojakov preiskalo vse kotičke v f ječi. Našli niso nikogar; kaneelist * je 5el mirno in smejočega obraza 1 mimo naslonjača očeta Rieharda. Ključar se je burno odstranil. Straža *e mu je hotela }>ostaviti t z bajonetom nasproti. t*da njegova psa sta ji planila za vrat. Pri- 1 jeli so samo Genevievo, jo zašli- t šali ter odvedli v zapore. !< XL V. I j! Poizvedovanja. r i Vrniti se mora um zopet k Man- f Tteu. ki mu je sive kar vzkipevalo ljubezni. Vrač«! se je domov iz > Ijoriiiove^re stanovanja r vozom in si v domišljiji zopet in zogjet ' slikal srečno bodočnost, ki mu jo T prinese zveza z Genevievo, bodoč- 1 uo*t. ki je ne bo niTiče več mr>tfl. ' Ko je Htop&l navzgor po stop- nieali. je opazil napol odprta vra- I ta, ki so. bila sieer vedno zaprta; 1 ta okolnost ga je presenetila. Ozi- • ral se je okoli, misleč, dn ugleda ' kje na hodniku Genevievo; toda * tu je ni bilo. Vstopil je. sel skoz/ predsobo, jedilnieo. sprejeuinieo. spalnieo: vse je bilo prazno. Kli- ^ cal je. a nih če se mu ni odzval. ' "Maurk'u se je zazdelo, da čuje J na stopi lie ali korake; poslušal je; koraki niso bili Gear vie vini. Tuda ' i kfjub temu je hitel iz stanovanja, so povzpel čez ograjo in spoznal svojega slugo. "Seevola.!" je vzkliknil Seevola .te pogledal kvišku. 4'Ah, vi ste, občan!" *'Da, jaz sem, toda kje je ob- < čanka!" i •'Občanka?" je vprašal Seevola začudeno iu »tojpal navzgor. "Da. Ali si jo videl zdolaj?" ' 44 Nt." Seevola je zopet od^el dol. "Hitreje, hitreje!" je vzklikuil Mauriee. 44 Ali ne vidiš, da etojim kakor na trnju?" Mauriee je Čakal na stopnicah pet ali minut. Ko je videl, da Hcevole ni nazaj, je stopil v sobo in je jel eapet gledati sfcoz okno. Videl je, kako je vstopil Seevola v dve ali tri prodajalne, ne da bi bil zvedel kaj novega. Ve« neatrpen ga je poklical zopet gor. • 4 4Ni mogoče, da je odila", si je dejal Maurice sam sebi. In zopet je klical: "Genevieva! Genevieve!** Vse je bilo tiho. Zdelo ae je. da samotna soba sploh ni odmevala n« njegove besede. Seevola je bil le tu. 4 'No T" je Apraael Maurice. ) 4'Samo huini vratar jo je videl." ''Torej je odšla?" , "Zdi se." "Sama? Ni mogoče, da je odšla Gene vie ra »ama." "Ni Mia nine, občan, ž njo je IhI neki moški." molki f" SpJ-'Y1** <*Wka rr9Ur tr4i tako,"' "Pojtli ponj, vedeti moram, kdo je oni mož." Seevola je storpil dva koraka proti vratom, se potem ozrl in de-1 jal. kakor da bi premišljal: "Morda je bil oni, ki je tekel za j menoj in ki me v vašem imenu' prosil za ključ." 4'Za kateri ključ, nesrečnež?" "Za kljue stanovanja." "Ti Si izročil ključ stanovanja neznancu?*' je vzkliknil Maurice in prijel služabnika z obema rokama za vrat. 4'Toda saj ni bil neznanec, ob čau. bil je eden vaših prijateljev." "Ah, da, eden mojih prijate-j ljev, dobro, to jc Lorin, liedvoih j no je bila odšla z Lorinom." Kljub temu, da je bil Maurice bled v obrazu, se je smeldjal in si o tri pot a čela. 4'Ne, lie, gospod, lii bil on", jej dejal Seevola; "pribtfgu, gospoda!^ Loi-ina dobro poznam.** "Kdo je bil vendar?" b * . v "Saj veste, občan, oni lični mož.' ki je prišel wekega dne.. . 4 Katerega dne.'" r . V "Oni dan. ko ste bili žalostni;;^ I mož. ki vas je vrel s se-bo.i. nakar j |ste se vrnili veseli domov.** Maurice ga je gledal osuplega j ^ obraz«, groza ga je »preletela po, vsem telesu; nato je vzkliknil po; dolgem molku: ^ Dinner?" "Pri moji veri, da. menim, da je č tako. občan", je dejal shižafbnik. .i Mauriee se je opotekal in kmalu r bi se bil zgrudil na neki naslonjal. Tema se lu je delala p^ed r oemi ni mrmral je: "Oh, moj liog, t 'moj lto*r!" Nato so se mu oči zo- e ' pet odprle in uzrle šopek iz vi j o- s lie. Planil je po njem. ga vzel vjt roke. poljubljal, in ko je opazil!p mesto, kamor je bil položen, je!z dejal: "Tu ni več dvoma. Te vijolice, i s«* njen zadnji pozdrav." }• Mauriee se je ozrl in opazil se-lfc le. da je bil kovčeg do polovVe. napolnjen in da je ležalo ostaloj, perilo na tleli ali pa v odprti!^ omari. Perilo, ki je ležalo na tleli, .ie|, padlo nedvomno Genevievi iz rok. j ko se je prikazal Dixmer. Bilo nuj 'je vse jasno. Živo mu je stal pred j očmi grozni prizor med štirimi; stenami, ki so bile še nedavno pri-; če tolike sreče. Dotlej je bil Mauriee pobit ka- ^ k or v ofnotiei. Probujenje je bilo grozno. Vstal je. zaprl okno, ki je ] ostalo odprto, vzel iz pisalne niize " dve nabiti pištoli, ju .preiskal in * ju. ko ju je našel v redu, vtalcriil 1 v svoj žep. ■ Deiinrnieo si je napolnil z dve-' ma zvitkoma zlatov, ki jili je bil kljub Svojemu patriotizmu skril* za neki predalček. Nato je prijel j za sabljo ifi dejal svojemu slugi: 1 "Seevol*, upam. da si mi zvest; 1 služil si lnojemu očetu in meiii že i petnajst let." "Da. dbčan". jc od Vrnil sluga < ves v strahu, ko jc zagledal nua-mornati obraz in trepetajoče ude j svojega gospodarja, "da, kaj mi i ukazu iete?" | "Čuj. ako dama, ki je tukaj r t stanovala..." Vstavil se je, njegov glas se je i t tako zelo tresel, ko je izgovoril te ] besede, ida ni mogel nadaljevati. > 44Ako se vrne**, je dejal treno-. tek nato. "sprejmi jo. zapri vrata , za njo; Vzemi to esnost častitega pesnika. ~ ko je zvedel to novico. ' 4'Ti torej ne veš, kje je?" je T »ponavljal neprenehoma. 44Zgubljena, odšla je!" jfc kri-;} čal Maurice v svojem obupu. "On; jo je umoril, I/orin, on jo je nino-' ril!*' I, "Ej. ne, moj ljubi prijatelj! Ne.;, ne, ljubi Maurice! On je ni umo- ] ril. ne. kajti umoril bi jo bil na lieu mesta in v znamenje svoje^-j svete bi bil pustil njeno truplo prilj tebi. Ne. vidiš, pobegnil je ž njo.i, presrečen, da je zopet našel svoj,] zaklad." I, 4'Ti ga ne poznaš, Lorin. ti gaj ne poznaš", je dejal Mauriee: j "pogled tega moža ima v sebi ne-;; kaj usodnega." "Ne. motiš se. name je vedno) napravi jal utis post enega moža 1 Vzel jo je s seboj, da jo žrtvuje : Dal si* bo zapreti s kupno ž njo ii^j obglavijo ju oba. Ah. v tem leži ■ nevarnost", je dejal Lorin. Te besede sij še podvojile Mauriee vo grozo. "Najdem jo zopet! Najdem jo zopet ali pa umreiii tudi jaz!" je vzkliknil. "Oh, kar se tiče tega, jo uajde-va potovo, le pomiri se. Glej. Mauriee, moj dobri Maurice, slabo išče. kdor ne prevdarja, slabo prevdarja, kdor se tako hudo razburja." i "Zbogom. Lorin!" "Dobro je", je rekel LoY*ui. Nato je vstal, ne da bi več spregovoril, si ipripasal sabljo; se pokril s svojim uiiLformskini klobukom in vzel kakor Mauriee par nabitih pištol ter ju vtaknil v žep. "Pojdiva!" je pripomnil nato enostavno. • "Dobro, iu potem? Kje bova iskala najprej?" je vprašal Maurice. i "Iščiva liajprvo v starem okYx>ž-| ju. saj ves, Rue Vieille Saint Jac-! es; nato bova prežala na Viteza iz Rdeče hiše: tam, kjer njega, najdeva brezdvomno tudi Dixmer-ja." "Kes je. res je, gotovo ju naj-deVa stupaj". je dejal Mauriee. ki mu je iskrica upanja zopet vzbudila nekoliko razsodnosti. — "Pridi!" Od tega hipa sta se prijatelja lotila iskanja z vso vnemo. Toda bilo je zaman. Pariz je velik in njegova senca goata. Stokrat sta {hodila Lorin in Maurice mimo male hiše. kjer je stanovala Gene-vieva, neprenehoma čuvana od Dixuierja. kakor so nekdaj duhovniki čuvali žrtev, ki je bila določena, da jo cakoljejo. Mauriee se je medtem obrnil, ne da bi tega povedal Lorinu, na Člaue strašnega odbora za javni ^ blagor, in ttvdi Lorin je ukrenil isto. ne da bi bil obvestil Mau-triea. Ravnoistega dne je javni obto-žitelj Fouquier pristavil k njiju imenoma rdeči križ, in heSeds "osumljenca" jn je združevala v ; svojem krvavem objemo, 7-:-:--i XLVJ. , ■di Pred sodiščem. \J Triindvajsetega dne prvega me- j seca v letu drugem edine in neraz-deljive francoske, repiiblike, ki je . soglašal s 14. oktobrom 1^93 sta-r»»ga stila, kakor so dejali tedaj, sc je gnetla že. od ranih ur "rado- ' vedna i^nožieri po tribinah dvora- ■ ne. kjer so se vršila revolucionar- ' na zborovanja. ' ITodniki v palači, 'dohodi k ječi 1 so bili gosto zasedeni od neslrp- 1 nih gledalcev, ki so se gnetli in i peliali semintja; čuti je bilo veliko kričanja, kajti oni, ki so se naha- ( jali v 4prednjih \~rstah, so smatrali za ]*►trebnu sporočati onim. ki niso imeli tako ugodnih prostorov, vse. kar so o]>ažali. Sicer bi bili preveč vzbujali njihovo ne-voščljivost in nevoljo. Pred vrafnii sodišča se je prepi-j lala za prostor skupina mož.,ki so se tiščali eden drugega. Na hodniku prav" blizu vrat je stal neki j mož širokih ram in z rokami obj bokih, ki so zadrževale vso zadaj i stoječo, množico; gotovo bi« bila planila v dvorano, ko bi naenkrat odjenjal ta človeški nasip. Ta neustrašeni mož. ki je stal! na pragu sodu i je, je bil mlad in lep. Pri vsakem močnejšem sunku. ki ga je povzročala množica, je stresal svoje goste, grivi po-gobne lase, pod katerimi so se svetile temne, odločne oči. K^ je bil zopet enkrat s svojim pogledom in s svojimi rokami zadržal množico, da ni planila naprej, se je zo]>ct "nepremično zaglobil v opazovanje. Stokrat ga je skušala v stiski še nahajajoča množica podreti, kajti bil je visolce rasti in za njegoiim hrbtom ni bilo videti ničesar; toda niti skala bi ne mogla biti trdT nejša od lijega. ' : - - - < - Na drugem koncu tega človeškega zidu,o' v sredi pehajoče se množice, se je ^prerival *itti je izvajal' med drugim; . i — Vprašanja Italije so deloma še liereSeha in v naša srca ni še našel vstopa .our Siit pomirjen ja. fct mora slediti velikim skrbem in i velikim bitkam. 'JWiaj. ko je odpravljeni eensura in ko so odpravljene vse tjjfeejTtve. ki so otež-kueile kontorolo. - a tudi najširae sodelovanje s strani parlamenta. Ml-imamo tftinvs dolga v inozem-| stvn v znesku 20 niiljard m no-|ti-ftiijega dolga v znesku 5S mi-' ljaVd. Izdatki zk uradnike 4o bili j [potrojeni in zahtevajo večji del! vseli efektivnih prejemkov. Efek-I tivni redni izdatki se približujejo osmim miljardam, zato je potreb-; I no, da zvišamo tudi prejemke. Mi j stopamo iz vojne z zelo maio siro-ij., vinami, potrebnimi za* na So produkcijo, in z mnogimi dolgovi.'^ Sedkj moramo 4t»I 'MThuj' porablja- j ti in več' prouucirati. Posebno i morajo temu pripomoči vojna pre; moženja VsJtkdo. ki Italiji go-j, vori o revoluciji in ki skuša podi kakršnim koli naslovom ščuvati ji mase v teh. razmerah produkcije' i in prometa, jc smatrati za sovraž-I i;ika naroda. Vlada bo storila svojo dolžnost, ki je predvsem t», da i: še it i svobodo in red. Vlada želi! najbolj živahno sodelovanje parlamenta. Le \ skrajnih slučajih,; ko drugače ne bo mogoče, bo via- j da postopala potom dekretov. Me-j ja z avstrijsko republiko je le do-; ločena, kakor smo mi želeli. Gle j de jadranskega vprašanja se ni j iiiisla se pot rešitve, ki bi zado-! ščala našim pravičnim naeijonal-i litin zahtevam. i ■ Razen kar je določeno v Lon-j donskem paktu ni bilo ničesar od- j rejeno glede Albanije, a Srbija je zasedla dejanski severno Albanijo. V Mali Aziji je Grška zasedla Smirao. ki nam je bila obljubljena v dogovoru, skleiijenemj v Saint Giovanni di Moriana Tu-1 idi kolonijalno vprašanje priča-j kujejo od pariškek onfereuee svoje pravične rešitve. Dočim so v -'Kvropi, Aziji in Afriki izrazili | j italjanski delegati svoje soglasje) j k željam in zahtevam Angleške in [Francoske, niso te vlasti izrekle j še svojega soglasja k našim zahtevam. Naši mirovni delegati so zopet povzeli pogajanja v Parizu iu to pod težkimi pogoji. Mi ho-: čemo. da bo naša zunanja politi-ji . ka resnično politika ljudstva in; da bodi a Itailjo definitivno za-i : kijučena doba tajnosti in konven-l cijonalnih dogovorov, doba, v ka- - tiri so bili narodi zapleteni v za-! ve2ništva in .vojne, ne da bi o tem kaj vedeli. Vlada , obžaljuje ne- i primerne manifestacije, ki so na ; srečo zelo redke, ki bi pa lahko 1 zasejaic nezaupanje med nami in' i 1 med našimi prijatelji in zavezni-" ki. Glede nekaterih neprijetnih ' incidentov na Reki in v nekaterih mestih kraljestva je časopisje ' pretiralo dalokosežnost. Ti do- • ' god ki ne morejo v nobenem ozirti spremeniti naših čustev in sc ne | smejo yeč ponavljati. - Vlada pozdravlja s simpatijo ; iiiicijativo senata, ki se hoče reTof- > m i rat i v toliko, da bo del njego-; vih iTlCnov Voljen in ne imenoviin. - Vlada je" trd»o odločena, storiti - vse, da tio Voflhia reforma skle- > njena v 'najkrajšem času. Vlada ' si je postavila kot glavno točko » svojega programa glede notranje - politike, da izvede volitve po gla- ; 1 sevanju |k> listah in sproporčnim 1 sistemOini. V finančnem pogledu je mini- - strski predsednik naznanil, da bo ' • izredni p*rogreŠtviii premoženj- 1 ski davek moral zadeti posebno ^ Velika ^premoženja, pridobljena v " vojni, doČim bodto 'manjša premo- 0 ženja oproščena davka. Vlada too-če izvesti čimprej program obno- ' 1 v-- osvobojenega ozemlja; kar Se . tiče odrešenegb. ozemlja, je že o-' ctobreiia tiova tireffiter In bo km&- e lu izvedena ter npa vlada, ua T»o " Vi Yein odstranjen marsikateri raz-l log nezadovoljnosti f^rehod odre-s.- šenega ozemlja k materi domoVi- v ; u i se more izvri^fgladko in mi tto ' t ramo spestovatf rvse one obstoječe uredbe, za re he obstoja nlMtffMfii pOCTeba, da se jih od-M - ^ravi, ^ nepotrebnimi izpremem- Dnevni pogovor. Jaka: "Kaj je novega, Joče?.' * Jože: ''Slovenski-Amerikanski Koledar je izšel. V njem je najraznovrstnejše čtivo. Ali si si že nabavil iztis?" Jaka: ^ "lie še sedaj, pa bom kmalo.*' Jože: "Le naglo prijatelj, če ne, bo prej pošel, pred-no prideš ti na vrsto. Jaka: "Kaj pa je v letošnji izdaji?" Jože: "Predolgo bi trajolo, če bi hotel vse našteti. Le par člankov ti imenujem: "Slovenci", "Kfij so storil Jugoslovani v svetovni vojni*'. "Generalni xštrajk", ".Rojstvo Jugoslavije" in tako dalje. Šole je cela kopica. Zanimivosti je žvrhana mera." Jaka: "Koliko pa stane?" Jože: "Štiri dajme. To vendar ni dandanašnji noben'denar. Vreden pa je desetkrat toliko." ' Jaka: "Kje bi pa lahko dobil en iztis?" Jože: "Pošlji denar v znamkah na Slovenic Publishing Company, 82 Cortland t Street, New Tork City, pa ti ga bodo takoj poslali." Jaka: "pobro, dobro, bom po storil tako. Če danes bom poslal. Edino Columbia Oranfofon Vam more dati čisti, prejetni in jasni glas, je na dva fedra. Stane Vas samo $32.50. Igra dve plošče z enim navijanjem, poje tako glasno, da ga slišite na miljo daleč. iTaw t i " * ^Wnlli igaiifti- greste v staro domovino, ga lahko v kufnl domov nesete brez vsake eolnine. Columbia Co. ima tovarne v Vašem starem kraju in lahko kupite prave kranjske rekorde pri nas ali pa v starem kraju, če greste domov. To je dokaz, da ni boljših gramofonov na svetu. Idi smo pravi in edini trgoveci, ki prodajamo prave Columbia kranjske plošče in gramofone v Conemaugh, Pa. Hove cenike smo ravnokar iztiskali. Pišite pojn takoj. Pošljemo ga Vam zastonj prvi dan. Pazite na naš naslov, ne dajte se prevarati od tujcev, da se ne boste kesali za Vaš denar. IVAN PAJK Columbia Dept. 24 MAIN STREET CONEMAUGH, PA Ihanu ne smemo ustvarjati nepo-r trebnih kriz. Domobilizat-ija bo' I izvedena čimprej, v kolikor bodo !to dovolili mednarodni položaj in I zahtevki javnega miru in redu. Ministrski predsednik je nato r;?zi-ljal vladne načrte glede pospeševanja železnic in trgovski* ^lornariee. nadalje p-'eile podpor1 za bivše vojake ter glede javne ; uprave. Usodepolna je sedaj ura. je zaključil govornik, morda najbolj usodepolna. kar jih je imela Italija v zadnjih časih. Rečemo, da smo mi sami prekucnili to veliko j državo Avstrijo, ki nas je hotela* I zadušiti s vojo težo. Italija mora I imeti gotovost, da bo premagala vse sedanje težkoče. Imamo to I gotovost tembolj, ker računamo z |vsemi možnostmi in nočemo izreči j nobene besede, ki bi znala ustvarjati iluzije. Mi bomo zmagali, ker 'hočemo zmagati, ker pe potrebno, 1 (l.-i zmairamo in ker Italija mora 'zmagati. NEMŠKA TRGOVINA NA ŠPANSKEM. I Madrid, španska, JU. jannii;*ja. Nemei. ki so lielali pred vojn » dobre knpčijf na Španskem, -o !«•-kom zadn.iih par tednov pričeli ponujati stroje, kemikalije in različna z«Jravilna sredstva. Tozadevno blago jc !»iio preje jrka.j po|>ularno ter prihajalo li.-; Špansko / neijiškimi lad.iiimi -.1: pa preko Svi«-e in Kraneijf. Ko -nil so hoteli š|«:»nski kupoval-«•1 plačati v markah, vo nemški »eksporterji z.ivrnili sprejem mark 1»!* i/javil sprejemajo plači- li-: !«• v pezetali ali v kakem dru-geni inozemskem denarju. flDDDBB diek aii se*^™ ^K A ™ t ® JH H ■v^H ibbi^UHK • 5 € \ > ^reltvala t^alo rd^olHmo. SB|S|kv ^MaMovttae V|rS P^ine možice In žtftske če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam^^HK^ ^H i tsP<>rri,n mraci m vaše telo mmfi, če ste se že nave- ^^^^BHRt^lW^ j Wsli j^rn.ti bomirijiv« in narkotkhw sradxtva. potem po*k«. W J? WwMtf boa te. k»ko hitro .e bo.te S čutih drusačuetit clov#k«! Ucr-H desetin človeških bolesti, kot l^HHk UpttavtlUf. w,TMt«Bf boksiti, tbvokol. nrvnbiK t^^KEj^A i f1^« *<*> »TTetwvs, vetrori i« kolcaaje, yaprtje; l^P^CT^^H , rwmtnjkiBje w,rcijc. iK>mamk«itje iirahnoati. nervozno.u »e- l^mž. S^H ^^.t, .z pomanjkanja živčne moči, redke zvodenele krvi ^■^H tn »Ube krviu> cirkulacij''- V^mjfr, W0 ^HK s - d^oroj* tetoae je od-viano od tivčne «lle ca aroje f IHKt Wt' TN I J"?.1**- utrlP«nj« ».m »n krvno cirkulacijo. Kan-Tone M i 1 I * najbolj uspe«bo zdravilo u nervocD« in fliično izdeUne. Zakai 7/S^Bk^Aa ki I Ker »c« to ji la o.mm> važnih aeatevte, ki vračajo xdravji ter »hfliB^VD Prrdpiswjcjo naj.Uvncjii zdravniki. Kura-T^c^ jTbcist ni /KSK^r^ Mle««l n fooforjn — ter ie bran« krvi in iircna. 'iBOMwT Nora-Tone proizvaja življenje v jetra, ter oJačnie trava Am. V • redno kljujejo. Oiirlja le«h.e ter izrSja iz STttrSC' ^ WBkt^l J«tlka. N!< ve4 bole^m in boleini! Nufa-Tone daj« čudoviti tek. m m 1 *obro prebavo, stanovitne izvee ter adravo okrep«njo£e »panje. ! Nuara-fone obo«ntt kri. uredi krmo cirkulacijo ter prižene iarenje "drr.vja na bee la jam neat t oiL Gradi anfm in poatavae TTl l i Vi vej*«■ in krasnejše ienske. Nnjra-Tonc ne vsebuje omanljivib arodatev. ^^ katerih ...tlovek navadi Zarit j7v prtp«S«n zavojiek. bu»i«e aaat ikatelj. intacH^M ^jlUuTrJTTM1«.! ^-i-TTr"'-1?*** -Vi-tafck* Tn*?*?*™ itrSih-Ssr: Srjfc ^LZZSZSJ**' ^ - —i- - & -KO NAROČATE. SC NfiJUŽITE TEGA KUPONA_*_ : National Laboratory. S. -t) — 557 South Dearborn St.. Chicago. III. i j Gospod*«-:—-Prowim, dobite priloieno..............za kar mi Doiliite ' j steklenic Nuca-Tonc. ^ ^ .............. Ime ....................................................................- * Ceata in atv. ali R. F. D................ i ..............................a""' j *«to................................Država................................. ^GLAfl^AROD^JŽl. JAN. 1920 GOZDNI ROMAR ■ nrsa— FRANCOSKI SPISAL QA1RIRI. mil. SA "OIm Naroda" prtrtdai O. r. „ U4 (Nadaljevanje.) Knk presenečenja m jeze je »premljal beg tega kuuja. Ostalo ih je M" nekako d veslu v koralu iu to število je zadostovalo, da po 14ača loveetn izgubo najlepšega med ujimi. — No, ali še dvomite o tem. da je ta konj sam vrag! — je vprašal Encinaa. Nikilo ni odgovoril, kajti vsi m> bili prepričani o tem. Malo prej še otvurjeni krog se je zopet napolnil s konji, ki so -e drenjali, grizli pal vado z zobmi ali pa kopali zemljo s kopiti. Ste-\ lini so se zgrudili v ^voji silni strasti kot zadtti od strele ter se -it)so vee dvignili. Nato p« je kavalkada polagoma ponehala iu oto- ^ pelost je lotila črede. Tj Divji prebivalci gozdov so bili premagani. llili so premagan:, a treba je bilo »e ukrotiti jih s pomočjo lako-ter jih odvesti nato na pašnike s pomočjo posebno za to dresi-lauih kobil. K Zato pa su potrebovali lovci pet ali šest dni, kajti le na ta na- b » iu je motroee divje »vonje privaditi na navzočnost ljudi. o Noč je razgrnila svoja krila preko narave. Bila pa je to slovesna n«W> za uspešne vakerje, kajti Don Avguštin je dal razdeliti med 1.1 ud i velike množine katalonskega žganja in lovci so sedeli krog ve-! iikega ognja, na katerem se je pekla cela srna ter se pogovarjali o! dogodkih dneva, ko so zvezde na nebu že kazale polnoč. Sedaj pa ne smerno pozabiti, da so še druge osebe v tej povesti, i l i zaslužijo našo pozornost, da Dia*. še vedno blodi po savani, da homanč le vedno sle,.i obema roparjema in da objokuje Bois-Kos« si um , katerega io mu ukradli v njegovi odsotnosti. Predno pa sledi iuo oni osebi, s poino* jo kat^i* boino našli ostale, hočemo vreči le jI, h.- zadnji pogled na Bivolovo jezero. i Ko s«» bile strkb-ei« e izpraznjen - t«-r ho ostaie od srne le se ko- : l ^ti ,jc tudi |>ogovor o >MŠal ter kmalti popolnoma prestal. Vaker.ii soji i.ametali v ogenj svefega lesa. ve zavili v svoje volnene odeje ter ji /.aspali. Nočni molk so prekinile le živali, ki so bile določeue, da bo I »10 kmalu občutile jaiem biča in ostrog. Luna je obsevala površino jezer« ler skupine ta t o reči ii. 'i Nikdar ni nudilo jezero tako slikovitega iu obenem tako mirne- j j. t ;» prizora k«»t v dotični noči. j i i • Dvainšestdeseto poglavje. • j* SKRIVALIŠČE NA OTOKU. p i T>rug''era du«' po zadnjih prizorih tekom lova na divje konje, je ( slo pet mož v ločenih skupinah ob Rdeči reki navzgor. pre-»•»eril pot v dveh dneh. • It«-k a (iila je tekla ob izvira iz Meglenih gora pa do mesta, kjei i} ve je združila z Rdečo reko, preko preeej raznolikega ozemlja. Se- J ( daj je tekla skozi navpične skale, in sedaj med nizkimi bregovi, ki j so bili porasli s tako visoko travo, da je bilo opaziti navzočnost bi- L vola ali sivega medveda le vsled valovitih gibanj, v katera so ži -jj vali spravile dolge bilke. ( Osebe, ki so bile najbolj oddaljene od Bivolovega jezera, so ob-i, stajale iz dyeli ljudi, ki sta vodila v lahki kanoi pb reki navzgor. Ta i kanoa, ki je bila videti na zunaj zelo slaba, je bila kljub temu ob-jj ložena skoro do vrha. Tovor je obstajal iz konjskih sedel, različne j obleke odej, sabelj, nožev in kakega pol dueata puške. Če bi ne b:lo j čudne "Obleke ter skrivnostnih obrazov obeh vesla če v. bi ju človek' smatra! /a poštena trgovca one vrste, ki si drznejo tržiti po stepali v j /aupanjn na varno spremstvo pri vseh indijanskih rodovih. Prvi je bil starec s sivimi lasmi, drugi pa mlad mož z dolgimi, črnimi lasmi, t.V pravimo, da sa nosila nakit kot ga nosijo Papagos Indijanci, bo-[ prišla čitatelju takoj v spomin Main-Rouge in Mestizo, kajti oba j Papagos Indijanca, katera je srečal lovski sprevod v gozdu, nista J l tla nihče drugi kot ta dva. Po drznem činu, kojega uspeh je bil o ' ropanj* trgovca iz Tubaea, se je povest o tem ropu hitro razširila i po eeli okolici. I)a uideta zasledovanjem, sta se oba našemila kot Pa-j ragos Indijanca, ki je zakasnil odpotovati je haeiendera za štirinajst dni, je bil torej edini vzrok tega žalostnega sestanka. Pogled na Rosarito je napravil na Mestiza velik utis in gojil je' ž *1 jo zopet videti jo. Sledil ji je do Bivolovega jezera in lc da od-' * edc njo. ga najdemo zopet v Meglenih gorah, kjer se je nahajal, i kot mu je bilo znano, precejšen oddelek apaških vojn i kov. Oba pirata nist i bila cuana lc radi svojega poguma in svojci soretnosti. Kot smo videli, sta v par urah izvršila to, kar so si Indi-1 janei na plavajočem otoku zaman prizadevali izvršiti skozi cel dan in celo uoč, da sta namreč uničila dve najboljši puški. Bila sta straš-' na vsled svoje neumorne delavnosti in hitrosti svojih kretenj in vi t»-ru orirc bi človek lahko oba primerjal s ptieaini-roparicami. ka-< t»re ponesejo peroti »edaj na to. sedaj na ono stran obzorja. Sklonila sta se na vesla ter hitro potisnila kauoo do mesta, kjer! i«če r»-ka skozi neprterjrano vrsto zelenih gričkov. I Divje in nemirno »»ko starega belega renegata je motrilo sedaj i eni. sedaj drugi breg. p rem ot rilo tudi najmanjšo ra/.liko tal ter se nato vrnilo s poželjivo nežnostjo k tovoru kanoe. No. ti stari Ionov. je rekel Mestizo v trenutku, ko je Main-Ivougc sain veslal, di spravi tek kanoe zopet v lavno smer. — ali si » idel na obzorju kako sumljivo znamenje? — .laz vidim le »vojo neumnost. — je odvrnil Amerjkanee jpz- i no. in kar se tie«* imena, kateregr. si mi blagovolil dati vidim v j i.jem le tvoj neumni ponos. Kaj paj je pravzaprav sin psa? Pes. kaj j ne? Iu sin i^pova? Podoba svoje;'« očeta, — je ovmil Mestizo. — a ti si veliko • ečji lopov kot pa j- tvoj sin. ker si namreč že dolgo preti njim pričel biti lopov. O tein ne vem ničesar. ti si sin belega renegata in indijanske volkulje. je vzkliknil Main-Kouge jezno. — Ko se boš nahajal v v moji starosti. ... Tako daleč sploh ne boš prišel. Mestizo je bil orn^a dne dobre volje in raditega se je le smejal žalitvam ter temnim prorokovanjem svojega oečta. — l>a. — je rekel slednji, — če sta konj in jelen zaljubljena, j*h zapusti vsa previdnost. — Ali bi ne moet-l svojega sina primerjati s kako bolj plemenito živaljo? — je rekel Mestizo s ponosnim usmevom. — Kaj na tem ? .Vašii smo sledove Komančev dvakrat v bližini r.a&ih in mesto da bi jim sledili, opuščaš ti radi igračke, katere se hočeš polastiti, vsako previdnost. Jaz ti rečem, da ne dosežejo v stepi oni. ki ne poslušajo nr. svarila* vtisnjena v zemljo, visoke starosti. - Pries o tem so vsi lovci, potniki in Indijanci, ki niso videli tvojih sledov ali se niso brigali zanje. Pa tiho sedaj o tem stari moi 1LI STB BOLNI? Jaa vam Sam eedravil. trn vat kot trideset lat eem zdravil vaa Šotami. Mm, krvna. tlvCne, iiHitiw in rrvmatlzam tar mtovratM druga Salaanl. Lahka vam pohatsm vee dokazil nailh rojakav, katara aam aaSraviL Jas aam aadravll. ka Srni nlaa megli. Na čakajte. PrWt» k mani pradna Ja rilimi. Cene aa taka. Sa Jih lahka vsakdo »mara. Pretakava SrespMna. fwf. Dr.EG.BAEK iekCUALIST <11 tSlTHFIBLS STRCCT PITTSBURGH, PA. ■rada. Uboj na Igu. 10. decembra 1919 je razpravljala porota o uboju na Igu. Poroti je predsedoval podpredsed-I nik ljubljanskega dež. sodišča j Regally, vontanta sta bila g. svetnik Žužek in Bulovec, zapisnikar j Kočnik. Iz obtožnice navajamo: \ Ignacij Kukavica, pek in posest- ■ nik na Igu. je dne 18. oktobra na; • Studencu-1gh ubil svojo svakinjo J Frančiško Podržaj in ranil svojo! '.ženo Marijo na glavi. Tragedija! se je zgodila takole: i V soboto 18. oktobra je nastali med zakonskima Kukavica prepir, j k ije bil že osem let pri njima na! dnevnem redu. Kukavica je po-izval svojo ženo na odgovor, češ J ' Ida manjka v blagajni 44 kron, j kar je Kukavico tako ujezilo, da j je z 1 kg utežjo začel tolči svojo ženo. Le-ta se mu je iztrgala in j zbežala proti liiši svoje sestre ill; - i jor.tod k orožnikom. Na setro svo-J ';je žene je imel Kukavica poseb- ' no jezo. kakor sam pravi, ker je j po njegovem mnenju bila sokriva . domačih prepirov. Udaril jo je z ] " | utežjo trikrat po glavi, naka/ mu I ije ušla v stanovanje, kamor se je ~ J zaklenile. Cez nekaj ur so našli p t Frančiško Podržaj mrtvo. Pri raz-J i telesen ju so zdravniki dokazali, *'da je smrt nastopila vsled otrp-l' ;iijenja možganov. Vsak udarec je '' bil sam zase smrtonosen. Žena je dobila pet udarcev po glavi, ki H'p& niso bili tako močni kakor pri II i njeni sestri. !l ' Kukavici se nc ne more očita-ti, da bi imel namen ubiti svojo a ženo, oziroma svakinjo, a izvršil l"ije hudodelstvo uboja, ker je pro-1 t: obema ravnal v sovražnem namenu, namreč v jezi vsled pre- i !pira* Kukavica je na vprašanje pred-j sodnika Regally ja, če se tudi kri-j ivega, odgovoril: "Ne čutim se krivega, storil sem pa. kar se mil '* (Očita" n Izučil se ie za peka v Šuiart-nem pri Litiji, liod.il po svetu, pri-A čel. ko se je oženil s svojo ženo. l"v Ljubljani pekovski obrt, pre-] :s PITTtBURQH, PA. > P. S. Krasen, večbarvni. 30 InCev viae« • In IS inčev llrak stenski kaladar JUOO-, J SLA VIJE aa lete 1S» bo poslan z vsakim I naročilom brezplačno. Izpred ljubljanske porote - Pekoče frlo, bolečine v prsih Dajto fiiu la praim oiivljajo£o vdrgnitev s ^A. Pain-Expellerjem i^SV ter pokrite peaa a sukneno obvezo. Ne XvTr izpoatarljajta ae potom zaaamarjaoja A^ar ^r ft lt prehlada vnetjem, pljučnici, influeaci in ^^^ jr IL dragim nevarnim boleznim. £r M f JJMS^Jm^ Kupite Paln-Expeller danes v vaSt m // lekarni, 86 ia eestov steklenica Pri- \_/u^^pi at ni ima nafto trerniftko znamko ^—"SIDRO" M Ne jesdjite nadomestil sli poanetkor. pflHHB AD. RICHTER ft GO. I26-IJ0 Broadway. New York Zapomni si da zveni člabo v mojih ušesih vse, kar ima namen karali me raditega, ker se hočem eimpreje polastiti te golobieice ter nasititi svoje ljubezensko požel jen je. Pri teh besedah so sipalc oči Mestiza plamen kot one tigra. Oče je molčal iif oba sta molče veslala naprej. Eden-izmed otokov, ki so ležali raztreseni v reki, sc je stezal po dolgem na votli, kot speča vodna ptica Bil je to oni, katerega so imenovali Bivolov otok. — (Dalje jutri.) HAZKAMH.O m VABILO. Forsst Cttjr, Pa. Slov. pevsko društvo "ZVON" rabi vse Sloveuee in Slovenke iz '"orest City. Vandling. Browndale n okolice, da se vdeležijo IQUE ' Županova Kcika" s petjem in jreniikajoc'mi slikami ▼ nedeljo ine 25. januarja 1930 v Family Pbeatre v Forest City. Pa. Vapored: 1. "Studenčku", poje nešan zhor. — 2. "Na straži'% >oje moaki zbor. — 3. "Xa tujih leli", duet s spremijevanjem kla-irirja, Fannie Pusman in Angela Sal ar. — 4. Premikajoče slike. — 3. "Županoma Mvcika'% veselo izori, da se oglasi svoji sestri: i Kmma Fischer. 857 Hart St.. j -Brooklyn. N. Y., IT. S. America IS (21-23—1) „ t Rada bi izvedela za naslov JERr * NEJA VERCtC, doma iz Lesko- j %-ice pri Škofji Loki na Gorenj- ' skem: nadalje za MARLIO ^lERTELJ iz Cerkelj pri Kra- : nju. Imam jima poročati nekaj 1 zelo važnega iz stare domogine. . Oglasita naj se na naslov: Marv * Kos, R. F. D. 2, Bon Air, Johns- ^ town, Pa. ( * - 1 Želim izvedeti za dva moja prija- \ telja JUSTINA PAVLIN iz va { si Brezo\-ska gora in ANDRE- j J A BANIČ iz vasi Brezje, oba j iz fare Leskovec pri Krškem. 1 Ako kateri izmed rojakov ve za i nju naslov, naj ini blagovoli na- ] znaniti, za kar se Že vnaprej za- 1 hvaljujem; ako pa sama čitata 1 ta oglas, naj mi kaj pišeta. — f Joseph Božič, Box 480. Morgan- 1 town, W. Va. (21-22—1) i - i Iščem, svoje sorodnike JOŽETA . i ŠABEC in njegovega sina iste- 1 ga imena ter mojega prijatelja I FRANCA FATUR. podomačej Kaznarjev. Doma so iz Zagorja j na Notranjskem, prva dva štev. • 76. Želim, da se mi oglasijo, ker j ' jim imam poročati važne reči iz j stare domovine. — Jacob Kna-fele. R. F. D. Box 104 A, Turtle; Creek, Pa. (21-22—1) , POZOR DOGARJI i V Kentucky sem kupil 60.000 hrastovih dreves ter potrefrajem 280 dofarjev in 25 formanov, da • mi pomcijo istriiU delo aa tem 1 lesu. Drevesa so v gorah, kjer ni ' ne blata, ne mr^ioe, ne medrftov. Za delo plačam toliko, da si bost* . priitodiU to* denarja, kot si ga , ssmorete pvtftedtti, kjer ddate sedaj, no osiraje sa, kje sta. Vi 1 lahko delata vsak dan v ddMn ali . solacu v kentaBdh goeah, doiin samorete t jufaih gtmdik delati saaao polevioo časa. 6* oetaaete povrnil veinjo is Mppfd. čc vam kem povrnil vae etreHn^ is pridete sem terpeeifteU seje ponudbo. FridiU v H«ant Een tnekj in tam ■o Into neili pri pravljsnoga, da vam Ap Ma lIlllB^WIil. STOPATE NA^^^j^^^DBUM FONOGRAFI! dobnega za tako nizko ceno kot močan in krasno izdelan, igra ^^^fiilr^^c^ velike kakortudi male rekorde ^^KjiiVn^^^J dva z enim navitjem. Glas je 'i'^jli'ii''!^^^^^^^ močen in razločen kot v. naj- graf jo tako pripraven, ni težak. vzame se ga lahko kamork li, na piknik, v gozd, k svojim pn jateljem ali kam drugam. Pa tudi vsak, ki je namenjen v Evropo, naj bi imel ta stroj. Lohko ga vzamete na zcleznico ali tid parnilc in igral vam bo tam, kjer ste. V Evropi ga no boste vef-eli samo vi, > pač pa tudi va£a družina in vaši prijatelji, ko vam bo igral vsako vrstne pesmi raznih umetnikov. Ta fonograf jc vreden najmanj $15.. ker pa hočemo ljudi seznaniti z našimi fonografi, jih bomo prodali, samo dva tisoč, pod tvorniško ceno, za $9.75. Kdor nam bo po*-l«il ta oglas in naročilo za fonograf takoj, bo dobil v lar pet rekortlov in sto igel brezplačno. Kdor bo naročil dva ali več, bo dobil /. vsakim strojem osem rekordov in dvesto igel zastonj. Mi ne zahtevamo dentr ja naprej. Pošljite nam samo svoje ime in naslov ter -?! 00 kot de-, pozit. ostanek bo^te pa plačali, ko vam bo posta vi jc * 11a dom Teh fonoarafov pa ne prodaiamo samo v Chlcaaf. imoik lih poiiliamo 00 polti v vse dele Združenih držav, neoziraje se na to, kje se nahajate. Iz cana-de ter izven Združenih držav poiljlte denar vnaprej. Nikdar- ne boste Imeli take prilike zato sc Je pa poslužite In poiljlte naročilo takoj na: Union Practical Co. 1056 Milwaukee Ave., Dept. 18, Chicago, 111. Zdravim samo moške, j Dr. Kotar Jp aajstareJB alovesald »travnik, SppcjaBst ▼ Pitts- i tarda la tea 28-idao toknflsjp v adravljenjo m«A bole«! t Žaatmpljenjp krvi adravt ■ I alovttlm 006, ki ga Js isttM S profesor dr. Bbrlick. Ako teats T Ufattlmi ImlDi makop al f taivSCan.le vode adravte po as}- T norejtl metodi In v koUkor i «oQe kratkem Sssa. Kadar ipe- Z •e čakajte, temveč pridite ta 2 vrnil vam bom moiko aot I 1 ssr prihajalo linlSi^T mm i Slovenski sdravnlk. tn kritn. palaajs prt laoknaje f la ostale boleOne ta vrsta sdrsrte "JJJS^iSgTSinSlls la Z hm. da al trate Mhf Dn#f mei Y posedamk, tpOp la pe<^^od a^s|atraj do l, pa f 149X^iiS'vMilm PjrMttsante ws mmW* Ima fe» «it» I Dr KOLER, 638 PENN AVE I f PITTSBURQH, PA.: • S POZDRAVI IZ NEW YORKA. ! _ i Podpisani sem se že pred par meseci poslovil od svojih prijateljev. Ker pa radi raznovrstnih zaprek nisem mogel potovati v do-' j movino, naznanjam sedaj, da odhajam dne 20. januarja s parili- • kom "La Lorrain". Teni potom še enkrat pozdravljam vse svoje prijatelje po Ameriki, zlasti pa -g. Vinka Itesal in njegovo družino. Ko pridem donlov, bom ta mošnje razmere opisal in poslal Glasu Naroda. Se enkrat *iz liogom I" in požurite se za menoj v domovino. Potujem v Businjovas. — Marko Šuklje. • e • Predno se podam na široki oec-■ an, klx*em še enkrat pozdrav ro-i ' jakom 111 rojakin.iani po širni A-' meriki, posebno pa Lovrencu Ur-' banija in njegovi družini v Clevc-' landu. Pozdravljam svojega brata " Franca, Žana Zajca in Tituzovo : družino v Kvelethu. Minn. Poseb-" no pa se zahvalim Valentinu Ko-R su in njegovi ženi, ker sta mi tako ' postregla. Posebno pa priporočam l rojakom, ki mislijo potovati v sta-; 1 ri kraj, tvrdko Frank Sakscrja.; » ki po svoji moči vse prav pošteno j preskrbi. Vsem veselo svidenje na: t oni strani oceana. — Valentin! • Mušič. j r- n i&Oem Štiri partnerje iz majhnim kapitalom, ki bi hoteli • iti z menoj v partneršip že vsta-|s " Ulovljeno usnjarno ali ledranio. pri L ; kateri se danes zaslužijo skoro ^ ti največji procenti. Na vsako rpra-' ►i šaiue bom odgovoril in d- vsa to-1. zadevna pojasnila. Pišite ali oseb-J' t. no vprašajte pri: M. Jalovec, ! 1, 19500 Shawnee Ave., X. E.. Cleve-| land, Ohio. (20-27—1), \ Rad bi izvedel za naslov mojega 1 t strica JOŽEFA FATTR. doma! 1 iz Zagorja na Pivki. ]>oo dogovoru. Naj 'ise oglasi pri: Anthony Laurieh ^jlJox liurpottstoTrn. f':«. -i (19-21—1 .!-- » , i Zeli m izveoročati jima imam lies' kaj važnega zaradi Franka .Je -J retina, ki se nahaja v bolnišnici ? za umobolne v Westoou, W. Va. i Torej cenjeni rojaki, ako kateri ki ju pf zna, čita ta oglas, naj i. mi blagovoli naznaniti, ako pa sama citata, naj mi pišeta, da jima pojasnim položaj. — Frank Žavbi, Jtox f»10, Morgantown >1 VT. Va. . (19-20—1)