Banovinski proračun dravske banovine za 1. 1933/34, ki je bil 15. februarja predložen banovinskemu svetu ter stopi v veljavo 1. apri-; Ia t. 1., znaša 95.5 milijonov Din, dočim je lanski znašal 110.3 milijonov Din, je torej zraanj.šan za 14.8 milijonov Din ali za 13.5% Zadnja leta je znašal v izdatkih proračun ba-. novine ter banovinskih podjetij in ustanov y milijonih Din.: banovina podjetja 1930—1931 136.1 29.3 1931—1932 110.4 56.1 1932—1933 . 110.3 47.6 1933—193i 95.5 44.5 Iz tega sledi. da se je v zadnjem letu V, splo.nem proračunu banovine zmanjšal bolj proračun banovinskih podjetij. Posebno poglavje tvori državni prispevek naši banovini. Po računskem zaključku za 1931-32 je dobila naša banovina državne prispevke 9.5 milj. D, dočim je bila v proračun vnešena svota 11.9 milj. Din. V proračunu za 1932-33 je finanfno ministrstvo državni prispevek enostavno čr-< talo, češ, da je naša banovina bogata (z istt, uteme.jitvijo kot donavski, čeravno se y bo^ 1932/33 6.4 0.3 11.9 6.1 51.3 19.7 10.7 2.3 0.8 1.05 1933/34 6.8 0.5 8.9 5.15 39.15 16.34 14.2 2.2 0.7 1.5 gastvu Slovenci z Vojvodino niti oddaleč ne moremo primerjati). V proračunu 1932-33 so računali prvotno z državnim pri.pevkom v znesku 11.9 milj. Din. V novem predlogu je .vnešen državni prispevek v znesku 7 mil. D, ker je drugače ravnotežje zelo težko doseči. Seveda pa dejansko s tem zneskom ne moTemo računati. Poleg tega pa novi predlog proračuna racuna tudi s tem, da bo država plačala zaiostanke na prispevkih iz prejšnjih let. Gre ea svoto 6.9 milj. Din. Kako bo s to svoto, še 'danes ne vemo. V primeri s sedanjim proračunom je slika Izdatkov novega proračuna po posameznih poglavjih naslednja (v milj. Din): 1. splošni oddelek 2. upravni oddelek 3. kmetijski oddelek 4. prosvetni oddelek 5. tehnični oddelek. 6. soc. politika in nar. zdravje 7. finančni oddelek 8. trgovina in obrt 9. agrarne operacije 10. rezervni krediti Glede na dohodke določa novi pro.a.unnaslednje: Doklade k državnim neposrednim davkom ostanejo neizpremenjene: banovinska 35%, nadomestna cestna 25% in zdravstvenai0%. Ker pa se je osnova državnih neposrednih davkov zmanjšala, je proračunar. donos teh doklad samo na 40 milijonov Din y primeri s 50.2 milj. Din v sedanjem proračunu. Najbolj pa je zmanjšan proracun za trošarine in sicer za polovico od 41.3 do 19.05 milj. Din, to pa največ radi tega, ker je proračunan donos banovinske alkoholne trošarine samo na 10 milj. Din, doslej pa na 31.5 milj. Din. To je v zvezi z maksimiranjem po novem trošarinskem zakonu. Pač pa je iz predloga proračuna razvidno, da namerava banovina vpeljati nove trošarine in sicer: na mineralne vode, ki naj prinese 0.5 n.ilj. Uin, nadalje na ocetno kislino, katere donos ceni na 0.25 milj. Din, ter na kvas, katere cfekt ceni na milj. Din. Poleg dosedanjih taks, pri katerih pa računa deloma na manjši donos, je, razvidno iz predloga proračuna, da moramo računati z dvema novima taksama: taksa na vloge in pritožbe v znesku 0.5 mil. l)in in taksa na pooblastila in dovolitve po no;vem obrtnem zakonu v istem iznosu. __ato je donos proračunan le malo nižje kot sedaj. Druge takse ostanejo. Prispevek avtobusnih podjetij in odškodnina za čezmerno uporabo ccst znaša sedaj le še 0.35 mil. Din, dočim je foila v tekočem prorauunu svota 2.5 milj. Din. :Kriza promota in trgovine!