GLAS" v vsako gorenjsko hišo! S skupnimi močmi razširimo naš list. Naročniki! Pokažite ga prijateljem in znancem. Povejte jim, da vas »Glas« sproti seznanja z vsemi domačimi novicami in problemi in z najpomembnejšimi dogodki od drugod. Za vse stare in nove naročnike, ki bodo poravnali naročnino za leto 1965 in vsaj za I. polletje 1966, bo priredilo uredništvo »Glasa« v začetku prihodnjega leta doslej največje nagradno žrebanje. LETO XVII. — številka 83 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loki n Tržič. — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni In odgovorni urednik SLAVKO BEŽNI K GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA KRANJ, SREDA, 27. 10. 1965 CENA 40 DIN Ust izhaja od oktobra 1947 kot tedniki OJ L Januarja 1958 kot poltednlb 'M 1. Januarja 1960 trikrat tedenska* Od L Januarja 1964 kot poltednifci Id sicer ob s t e d a b lo sobotah LJUDSTVA ZA GORENJSKO Potrošnja pada V septembru in oktobru je povsod po Gorenjskem precej, padla osebna potrošnja, oziroma se je močno spremenila njena struktura. Po reformi smo to tudi pričakovali. To pa ne bi smel biti trajni pojav, kajti s povečanim prizadevanjem na področju proizvodnje bi morali rasti tudi osebni dohodki in s tem osebna potrošnja. Za sedaj računajo, da je povprečno potrošnja po vrednosti ostala enaka kot prve mesece letošnjega leta (z izjemo junija), kar pa spričo povečanja cen pomeni praktično padec za 20%. Zlasti se je zmanjšala potrošnja trajnih potrošniških dobrin in je blaga kot so: televizorji, pralni stroji in podobno, dovolj na zalogi. Včasih celo preveč. Zanimiv je tudi podatek, da od avgusta do prve polovice oktobra noben Jeseničan ni naročil pri Slovenija Avto v Ljubljani avtomobila. Roki za dobavo avtomobilov so se spričo majhnega dotoka novih naročnikov silno skrčili in predvidevajo, da z novim letom sploh ne bo več treba čakati na avtomobil. Imeti boš moral samo denar, pa ga boš lahko kar odpeljal iz trgovine. — ABC Jeseniški plavžarji dosegli rekord V ENEM DNEVU 448 ton surovega železa Pretekla sobota bo prav gotovo ostala zapisana v zgodovini jeseniških plavžarjev, ki so ta dan dosegli rekordno dnevno proizvodnjo. Natopili so kar 448 ton surovega železa. To je sad prizadevanj ce- leta, so v proizvodnji precej zaostali in je bil zaostanek v septembru še 2.275 ton. Zaostanek pa bodo s sedanjimi rezultati, če ne bo kakšnih posebnih težav, nadoknadili in izpolnili letni plan. -ik lotnega kolektiva, ki se je vključil v naše skupne napore pri izvajanju gospodarske reforme. Uspeh je toliko pomembnejši, ker so pri tem porabili manj koksa in imeli boljši izplen. Odkar so avgusta letos začeli uporabljati v proizvodnji surovega železa tudi mazut v nadomestilo za drag koks, povprečna potrošnja koksa pada. Pri sobotni proizvodnji so ga porabili le 758 kg za tono surovega železa, ali za 279 kg manj kot je bilo predvideno z letnim planom. Sicer pa je sedaj povprečna poraba koksa 800 kg na tono surovega železa. In če vemo, da približno 60 kg mazuta nadomesti 73 kg koksa in da kg mazuta stane 24 dinarjev, kg koksa pa 40 dinarjev, so torej prihranki očitni. V sobotnem »Železarju« so zapisali, da so plavžarji septembra samo psi koksu prihranili okrog 40 milijonov din i,n s povečanjem izplama nadaljnih 14 milijonov din. Res je, da so k uspehu pripomogle tudi druge okolnć-sti, kot so boljši koks in rudni vložek, ugodnejše vreme in seveda predvsem uporaba mazuta. Vendar so rezultati tudi sad prizadevnosti celotnega kolektiva, od tistih, ki vložek pripravljajo pa tja do topilcev. Ce bodo ta prizadevanja osvojili kot stalen sistem dela, lahko pričakujemo še boljše uspehe. Zaradi težav, ki so jih imeli v začetku Gradbeništvo v zagati Prihodnje leto pol manj dela kot letos že letos gradbena podjetja na Gorenjskem niso imela povsem izkoriščenih kapacitet. Močno so tudi skrčila število zaposlenih. Vendar kaže, da bo položaj prihodnje leto še slabši. Dela bo približno pol manj kot ga je bilo letos. Zato je malo verjetno, da bodo vsa podjetja, taka kakršna so sedaj, to krizo lahko prebolela. Trenutno je na Gorenjskem toliko gradbenih podjetij, kolikor je občin. Ker za vse ne bo dela, bi bilo prav, če bi začeli razmišljati o novi organizaciji in morebitnih združitvah. O tem bi samoupravni organi in vod-(Nadaljevanje na zadnji str.) TURIZEM V NOVIH RAZMERAH Manj domačih gostov? Bo letošnja zimska sezona slabša kot lanska? Za optimizem so razlogi in jih ni. Vogel se je močno uveljavil kot zimskošportni center. Tudi hotel bo letošnjo sezono že obratoval. Ce bo snega dovolj, bo menda tudi turistov — predvsem inozem- Na cesti JLA v Kranju, zraven stolpnice, bo SGP Projekt z novim letom (taka je pogodba in tudi vsi izgledi) izročilo kolektivu Lekarne Kranj nove prostore. Lekarna Kranj, ki ima svoje obrate tudi v Stražišču in v Žireh ter delno na Jezerskem, Preddvoru in v Cerkljah, je imela lani okroglo 280 milijonov dinarjev prometa. Njihovi prostori na Titovem trgu, razdeljeni v treh hišah, pa ne ustrezajo. Zato je poleg začetnih sredstev občine sam kolektiv že vložil v gradnjo novih prostorov in za prvo najnujnejšo opremo okroglo 83 milijonov dinarjev. Upamo, da ne bodo novi prostori sa. .o olajšali poslovanje kolektiva, marveč tudi pripomogli k boljši oskrbi zdravil. skih. Domačih turistov bo verjetno manj. Bolj kritičen je položaj v Kranjski gori. Zgornjesavska dolina je bila vse doslej središče domačega turizma, predvsem zimskega. V novih pogojih pa se je pojavila kopica razlogov, ki opozarjajo, da bo domači turizem močno opadel. Tu mislimo predvsem na ukinitev voznih olajšav (obrazec K-15) s 1. 1. prihodnjega leta. Kaže tudi, da je povsem gotovo, da bo z januarjem prihodnjega leta ukinjena železniška proga Jesenice—Rateče—Planica. Razen tega moramo upoštevati spremembo v strukturi potrošnje in pa podražitve, čeprav malenkostne, gostinskih in hotelskih uslug. Zaradi vseh teh razlogov pričakujejo letos v zgornje-savski dolini precej manj domačih gostov kot doslej. Hkrati pa je precejšnje zanimanje tujih turistov za to območje, zlasti za Kranjsko goro. Vendar trenutno ▼ Kranjski gori nimajo ustreznih prenočišč za tuje turiste^ razen v hotelih, kar je pa še zdaleč premalo. Domači turisti so se namreč doslej največ zadrževali v privatnih sobah, ki jih je nekaj nad 700. Je pa le 250 ležišč v privatnih sobah takih, da bi bilo moč v njih nastaniti tujce. Drugi bodo morali pač sobe preurediti in bolje opremiti, sicer ne bo turistov. To pa bi pomenilo precejšnje zmanjšanje družinskih proračunov. Doslej je že 60 interesentov vložilo prošnje za kredit za opremo tujskih sob. Prav bi bilo, da tudi ostali spoznajo, da je edino tako mogoča razviti zimski turizem v dolini, oziroma preprečiti opadanje gostov. Banka pa bi morala zagotoviti ustrezna sredstva za ta namen, saj praksa — razen nekaterih izjem — kaže, da je investicija v privatno tujsko sobo neprimerno ren*a ulnejša kot naložbe v n«r"* hotele. 99991 NOTRANJA POLITIKA 27. OKTOBER 1965 * GLAS OBČNI ZBOR SINDIKALNEGA SVETA OBČINE RADOVLJICA Zbor Vsa prizadevanja usmerjali v prihodnost sindikatov V soboto 23. oktobra je bil na Bledu občni zbor občinskega sindikalnega sveta Radovljica. Udeležilo se ga je nad 90 Izvoljenih delegatov iz vseh sindikalnih podružnic v občini. Predsdnik ObSS Jože Vidic je v poročilu obravnaval nekatera najbolj važna vprašanja, kot so: krepitev samouprave v delovnih enotah, izpopolnjevanje sistema delitve po delu, reelekcija vodilnih ljudi v delovnih organizacijah ter pomen izobraževanja; spregovoril pa je tudi o družbenem standardu zaposlenih In posebej o stanovanjski politi. Že pred zborom so vsem delegatom dostavili tudi po- drobno poročilo o dosedanjih prizadevanjih sindikatov na vseh področjih. Diskusija je bila zategadelj zelo stvarna in zanimiva. Delegati so na občnem zboru razpravljali o družbenih službah, o problemih zaposlovanja, o vlogi kovinsko predelovalne (industrije, o vprašanju notranjih odnosov v delovnih organizacijah, nadalje o izobraževanju in kulturi, o kmetijstvu in trgovini, o turizmu in gostinstvu ter še o nekaterih drugih zadevah. Vrsto zelo tehnitnih misli je na zbora izrekel tudi predsednik republiškega odbora sindikatov Franc Popit. Ta je predvsem poudaril, da je- treba ljudem odpirati perspektivo v prihodnost, me pa se preveč izgubljati v analizah ter ocenah preteklih in že izvršenih nalog ter ukrepov. Opozoril je predstavnike delovnih organizacij, naj predvsem rešujejo tista vprašanja, ki očitno zavirajo hitrejši napredek. Teh pa ni malo, zato se jih je treba lotiti z vso resnostjo in z ustvarjalno vnemo. Pri tem je najvažnejša naloga, da čim dosledneje uveljavljajo nagrajevanje po delu. V radovljiški občini je še vedno kakih 45 % zaposlenih, ki so nagrajeni po opravljenem času ne pa po učinku. Pri valorizacijah osebnih do- IZPOPOLNJEVANJE KRAJEVNIH URADOV IN KRAJEVNIH SKUPNOSTI V KRANJSKI OBČINI Kam naj se obrne občan? Delo krajevnih uradov, kot »podaljšane .roke« občinske uprave ter delo nastajajočih krajevnih skupnosti se dostikrat prepleta tako, da občani ne vedo kam naj bi se obrnili za določena opravila. V občini je 11 krajevnih uradov, toda po lanski .reorganizaciji poslujejo pravzaprav le še v Cerkljah, Preddvoru in na Jezerskem. Zanimivo je, da se je letos močno povečal obisk strank po teh uradih. Prednjači KU v rfenčurju, ki je letos do konca septembra sprejel 6.893 strank, sledi Cerklje s 5.862, Preddvor s 3.645, Naklo z 2.979, Predoslje z 2.572, Gorice z 2.478 strankami itd. Najmanj pa so se ljudje obračali na KU v Trbojah, kjer jih ni bilo v tem Času niti 900. Krajevni uradi bi morali biti kot neka sprejemna informacijska pisarna, ki bi morala ljudem olajšati poti in jim hkrati pomagati pri uveljavljanju njihovih pravic. Razmere v posameznih krajih, oddaljenost od občinskega središča, a ponekod tudi tehnične možnosti (kader, prostori itd.), so marsikje izoblikovali svojevrstne funkcije1 teh uradov, ponekod pa tudi izmaličili njihov osnovni namen. Hkrati pa krajevne skupnosti, ki ponekod raz- S PLENUMA ObSS JESENICE Brez šole ni dela Spet nepismenost? — Precej ljudi brez osemletke Kdor nima dokončane osnovne šole, se ne more vključevati v današnje procese družbenega 'in ekonomskega razvoja, ne more slediti aktualnim dogajanjem. Zato ne more dati niti svojega deleža v naporih za večjo produktivnost, za boljše gospodarjenje, niti ne more aktivno sodelovati v samoupravnih organih. Zato ne bi smeli niti zaposlovati takih, ki nimajo osnovne šole, tisti pa, ki so že zaposleni, morajo ob svoji prizadevnosti in s pomočjo kolektivov čimprej osemletko dokončati. hodkov so ponekod ravnali tako, da so zvišali vsem enako, ne glede na delovno mesto in opravljeno delo. Tak mačin ni dober in se bodo posledice v praksi pokazale slej ko prej. Popraviti pa jih bo mnogo teže, zato bi bilo vsekakor bolje, če bi v pravem času ravnali razumno. Na zboru so tudi ugotavljali, da so zahteve reforme bile uspenše predvsem po zaslugi delovnih organizacij, ki so jih sprejele z razumevanjem. Dosledneje bodo morali uveljavljati tudi strokovnost pri delu in s tem omogočiti, da pridejo postopoma na odgovorna mesta usposobljeni mladi ljudje, predvsem pa na tista, ki zahtevajo sposobnost in ustvarjalno iniciativo. Le ' na ta način bo mogoče uresničevati reformo tudi vnaprej. — J. B. Taka je osnovna ugotovitev na petkovem plenumu občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah, ko so razpravljali o strokovnih sposobnostih delovnih kolektivov in o osnovnem in strokovnem izobraževanju odraslih. Po neki analizi iz te občine so na plenumu ugotavljali, da je skoraj polovica ljudi (47 odstotkov!) le s 4. razredi osnovne šole in da je celo 1.946 takih, ki v šolo sploh niso hodili. Med temi je še vedno 272 popolnoma nepismenih in izmed teh tudi 121 takih, ki še nimajo 34 let. Plenum je sprejel konkretne zaključke, kako naj kolektivi začno reševati te probleme. Hkrati pa so ugotavljali, da bodo ti napori v eni sami občini neuspešni, če se ne bodo za to zavzeli na širšem območju. Zato so svoja priporočila posredovali tudi republiški zvezi sindikatov. M. C. polagajo s sposobnimi kadri, prevzemajo nekatere funkcije krajevnih uradov. Za občane je poslovanje teh služb zelo važno. Zato bodo na prihodnji seji občinske skupščine, ki je predvidena za četrtek, 28. oktobra, razpravljali o teh stvareh. Gre za poenostavljenje nekaterih poslov in racionalno zaposlitev uslužbencev in za uskladitev nekaterih funkcij med krajevnimi uradi in skupnostmi na določenem območju, da bodo občani točno vedeli kam naj se obrnejo. Na dnevnem redu skupščine so tudi otroško varstvo, cestni' promet in druge zadeve. K. M. I. če smo rekli, da so za vsako napravo določene zgornje meje njene zmogljivosti, smo s tem že podali eno izmed osnov za izračun stroškov pri obratovanju naprave. Začetna denarna sredstva so vselej odvisna od največje zmogljivosti naprave in ona določajo bistveni del stalnih obratovalnih stroškov, ki niso odvisni od proizvedene količine energije. Tako kakor pri avtomobilu, bančni obrok, zavarovalnino in letno takso plačaš, če prevoziš 10.000 km ali pa nobenega. Tu smo pa že zadeli na posebnost električne energije. Pri avtomobilu sami določamo, kam se bomo peljali, kdaj se bomo peljali in po kateri poti se bomo vozili. Mar pri elektriki ni tako? Količino energije v glavnem določajo potrošniki in to prav vsi od največjega do najmanjšega, saj centrala ne more določati, koliko energije bo vsak od njih po- Skofja Loka, 26. oktobra. — Na današnjem zboru Občinskega sindikalnega sveta škof ja Loka, ki se ga je udeležil tudi predsednik Zveze sindikatov Slovenije Franc Popit, so najbolj poudarjali vlogo sindikalne dejavnosti v novih gospodarskih pogojih. To je bilo poudarjeno tudi v glavnem poročilu predsednika občinskega sindikalnega sveta Petra Finžgarja in v razpravi delegatov. Ko to poročamo, zbor še nadalhije z delom. — K. M. Zadovoljstvo v Voklu in Vogljah Delavci Cestnega podjetja Kranj so te dni zaključili dela na ureditvi ceste Prebače-vo—Voklo—Voglje. V ta namen je krajevna skupnost pripravila v Voklem skromno slovesnost. Priprave na zimo Lanska zima je navrgla veliko dela in skrbi pri odstranjevanju snega s cest in .pločnikov. Na Jesenicah so 6e delavci Komunalnega podjetja spravljali nad sneg in led z vso gradbeno mehanizacijo. Moramo reči, da jim je razčiščevanje več ali manj uspelo, vendar, če po pravici povemo, je bilo to delo za komunalno podjetje dokaj drago, saj so ob delu pokvarili 7-tonski tovornjak, buldožer in tudi plug s traktorjem. Pa tudi ceste in pločniki so utrpeli znatno škodo. Buldožerji, ki ne sodijo na asfalt, so zdrobili cestišča in prevrnili robnike pločnikov in celo obcestne kamne. Zato so se pri Komunalnem podjetju odločili, da za letošnjo zimo kupijo še en težji tovornjak. Za odstranjevanje in nakladanje zoranega snega k cestnemu robu pa nameravajo kupiti ustrezen stroj — rolbo, za kar pa potrebujejo devize. Je pa to nujno za Jesenice in za vasi v Gornje* savski dolini, ki je znana po obilici snega. Poudariti moramo, da so letos samo za popravilo poškodovanih pločnikov v občini dali nad 20 milijonov dinarjev, kar je več kot znaša nabavna vrednost ustreznega 6troja. Ing. Boris Kako je kaj z elektri rabil. Pri vodnih centralah se nam še pripeti, da nam zaradi suše zmanjka vode prav takrat, ko bi rabili največ energije. »Glej no, sedaj pa že čas sam meša v to svoje račune,« boste rekli! Seveda! Ali ste že kdaj pomislili na to, da električne energije ne morete shraniti? Prav v trenutku, ko vi doma obrnete stikalo pri štedilniku, mora v centrali generator proizvesti tisti dodatni kilovat moči za vašo kuhalno ploščo. Nobene druge izbire ni! In pri tem je vseeno, ali je centrala hlizu vašega doma ali pa je oddaljena na stotine kilometrov, še dobro, če ima centrala v tem trenutku dovolj vode na razpolago, da lahko odpre dotok na turbin- ske lopatice ali pa naloži večje količine premoga na kurišče. Kaj pa, če je centrala že obtežena do svoje največje zmogljivosti? Tedaj vpliva povečanje obtežbe že na kakovost proizvedene energije, počasnejše obratovanje turbine povzroči padec frekvence in s tem tudi počasnejše vrtenje strojev pri potrošnikih, dokler se skupna obtežba ne uravnovesi s proizvodnjo. Seveda je ta primer lažji čim več central je povezanih med seboj, tako da vselej priskoči na pomoč tista, katera še ni polno obtežena. Pra-v nasproten primer pa nastane ponoči, ko po nenad-. nem nalivu nepričakovano naraste vodna količina pri cen- r Gospodarske novice ORGANIZACIJA BANK Predsedniki občinskih skupščin so na zadnjem sestanku na izvršnem svetu med drugim obravnavali tudi predlog bodoče organizacije bank v naši republiki. Soglasno so bili za obstoj mešanih komercialno-investici j skih bank. Torej predlog o eni sami investicijski banki v Sloveniji ne bo obveljal. To je tudi prav, kajti administrativno ne kaže onemogočati nastanka mešanih bank. Vsaka banka, ki ji uspe navezati poslovne stike z gospodarstvom, je svoj obstoj s tem že opravičila. Seveda pa bo potrebno medsebojno sodelovanje med bankami. ZAPOSLENOST V INDUSTRIJI Po podatkih Zavoda SR Slovenije je bilo letos septembra zaposlenih v vsej industriji v Sloveniji ©J °'o več ljudi kot povprečno v lanskem letu. Vendar so nekatere panoge močno zmanjšale število zaposlenih. Predvsem se je skrčilo število delavcev v panogi pridobivanje in predelava nafte, In sicer za 14,5 nadalje v elektroindustrij: za 2,2 °/o, lesni in obutven; industriji za 1,4 %, v žl- j vilski za 0,7 in v tekstilni industriji za 0,2%. v _J Valenčič: BODO V JESENIŠKI ŽELEZARNI ODPUŠČALI? ZAKAJ STROKOVNI PREIZKUSI Kritična meja — 15 let V jeseniški železarni je prišlo do precejšnjega razburjenja ob vesti, da morajo uslužbenci v administraciji in knjigovodstvu, ki nimajo 15 let delovne dobe, delati strokovne preizkuse. Širiti so se pričele govorice o tem, da je v administraciji 10 odstptkov preveč zaposlenih. V soboto, 16. oktobra, so že delali prve preizkuse uslužbenci knjigovodstva ... Znan je sklep jeseniškega kolektiva, da ne bodo odpuščali iz tovarne delavcev, če bi ugotovili, da imajo preveč zaposlenih. Komisija, ki je pregledovala vsa-delovna me-s*a. ie ugotovila, da niso res- nične domneve, da je odveč 10 odstotkov zaposlenih v administraciji. Ugotovili so, da j>ih je res nekaj odveč, a iz nerazumljivih vzrokov nismo mogli zvedeti števila. Povprašali smo pri nekate- rih članih komisije, ki vodi preizkuse, zakaj so jih uvedli in zakaj je določena sporna meja 15 let. Dobili smo (na žalost) le nepopolne odgovore. Preizkusi so v prvi vrsti zato, da bi lahko uslužbence razvrstili na ustrezna delovna mesta in jim določili primerne osebne dohodke. Ne računajo sicer na večje premeščanje, vendar so ugotovili, da bi nekateri lahko opravljali zahtevnejše delo, da pa nekateri ne ustrezajo zahtevam delovnega mesta. Člani komisije so nam pojasnili, da so zaradi obeh razlogov vključili v preizkus tudi ljudi, ki imajo ustrezno strokovno kvalifikacijo. Taki smo Dobro bodo morali pljuniti v roke, če hočejo da bo zid zdržal že prve izkušnje so poka« zale, da preizkusi ne bodo mogli pokazati povsem gotove slike. Zaradi treme, ki sa pojavlja, nekateri na izpitu povsem odpovedo. Ni nam jasno zakaj je postavljena meja 15 let. Tudi člani komisije nam tega niso znali pojasniti. Ce mora delati izpit uslužbenec z ustrezno šolsko izobrazbo s 13 leti prakse, a tisti brez izobrazbe s 15 leti ne, bi se res moralo vedeti zakaj tako. Nt čudno, da je prišlo zaradi tega do vroče krvi in tudi do (upamo) neupravičenih namigovanj. Mnenja smo, da bi morali biti preizkusi res za vse uslužbence, saj nam ni znano, kako bodo sicer ocenjeni pri nagrajevanju tisti, ki ne bodo opravili preizkusa? Ves administrativno knjigovodski kader, ki dela preizkuse, je razdeljen na štiri skupine: administrativni uslužbenci (preizkus iz strojepisja, stenografije, slovenščine in tujega jezika, ki ga uporablja na delovnem mestu), evidentičarji (enostavni matematični test, praktična naloga, strojepisje), uslužbenci knjigovodstva (vprašanja, prilagojena njihovemu področju dela) in fakturisti (izdelava faktur z ocenjevanjem točnosti, hitrosti in oblike). Vsi kandidati pa bodo poleg tega opravljali še psihološki test za ugotavljanje splošne inteligence in test za ugotavljanje urnosti in natančnosti. P. Čolnar ko na Gorenjskem ? trali, obtežba je malenkostna, saj tovarne povečini stoje, tedaj začne centrala prelivati odvisno vodo preko jezu, pa čeprav bi to vodo podnevi kaj s pridom izkoristila. Že iz teh nekaj primerov vidimo, da centrale nimajo možnosti, da bi si same določale obseg in način obratovanja in da je to oboje odvisno od najrazličnejših elementov. In če gremo še korak naprej, moramo reči, da je žc pri proizvodnji električne energije precej zunanjih vplivov, ki posredno določajo tudi stroške za to energijo in s iem ceno energije. Čim več energije bo centrala proizvedla pri določeni zgornji meji svoje zmogljivosti, lom cenejša bo ta energija. Položaj central se nam lahko izboljša, če povežemo centrale med seboj. Posebno ugodno je to takrat, kadar sodelujejo centrale z različnimi zmogljivostmi in z različnimi obratovalnimi pogoji. Takrat lahko dosežemo tako obratovanje, da je večina central^ polno obtežena in s tem ekonomsko pravilno izkoriščena in da le manjši del central ali celo ena sama »vozi konice« t. j. pokriva vsakokratne, trenutne spremembe potreb pri potrošnikih. Prav tako lahko prevr-žemo obtežbo na tiste vodne centrale, ki imajo trenutno zadosten dotok vode, da s tem olajšamo delo oziroma sprostimo druge, kjer je dotok vode premajhen (različni vodni pretoki posameznih rek v letnem času). No, tako je s stroški oziroma s ceno za električno energijo v centralah. Podobno kakor s ceno ranega krompirja v juniju, ko ga je malo na trgu in v septembru, ko ga je dovolj. Le s to razliko, da je pri krompirju to časovno obdobje veliko bolj ustaljeno, pri električni energiji pa bolj muhasto, saj nikdar .vnaprej ne vemo, kdaj bodo nalivi in kdaj suše, če se oziramo samo na vodne razmere. Razen te sezonske razlike v stroških je pomemben še osnovni način pridobivanja-. Energija iz toplotnih central je občutno dražja od one iz vodnih, saj moramo vsakokrat dodati še stroške kuriva za posamezno kilovatno uro. Tako je najcenejša energija iz vodne centrale ob zadostnem vodnem dotoku in najdražja ona iz toplotne centrale, kjer uporabljamo drago gorivo v zastarelih, neekonomičnih napravah. KRANJSKI DELOVNI KOLEKTIVI V PRVIH TREH TROMESEČJIH Izvoz so izpolnili Čeprav Je bila količinska proizvodnja ob koncu septembra za skoraj 10 odstotkov pod predvidevanji, pa je vrednost izvoženih izdelkov presegla 6 milijonov dolarjev in s tem hkrati tudi planska predvidevanja za ta čas. jev. Po svojih močeh oziroma To je osnovna ugotovitev v obračunu o gibanju gospodarstva občine Kranj do konca septembra letos. Po količinski proizvodnji so nad predvidevanji v lesni industriji, v proizvodnji elektrike, v tovarni TOSO, Exotermu in v IBI. Vsi drugi kolektivi so več ali manj izpod predvidene dinamike. Večji uspeh pa so dosegli kolektivi v prodaji svojih izdelkov na inozemski trg. Pri tem_jvsekakor prednjači kolektiv Planike bodisi po svojih planskih zadolžitvah, saj je že kar za 18,7 odstotkov prekoračil letno obveznost, kakor tudi po velikosti, ker samo njihov delež presega vrednost 2 milijonov dolar- obveznostih sledi mali kolektiv Konfekcije Triglav, zatem IBI, Sava, Tekstilindus, kranjska tovarna Iskra, Lesna industrija itd. Kakor drugod, so tud: kolektivi kranjske občine imeli največ težav zaradi pomanjkanja obratnih sredstev ter zaradi neredne oskrbe s surovinami in polizdelki. Ker pa se v zadnjem času te stvari vse bolj normalizirajo, upajo, da bodo zadnji trije meseci letošnjega leta tudi plod-nejši in da bodo delovni kolektivi v povprečju izpolnili prvotna predvidevanja, postavljena v letošnjem planu. K. M. UKREPI ZA ZBOLJŠANJE UČNO-VZGOJNEGA DELA NA ŠOLAH V osmih letih osem razredov Odkar so po šolah jeseni lani izvolili nove samoupravne organe (svete šol), je celotno delo in odločanje v učnovzgojnih zavodih prepuščeno širšemu krogu ljudi. Medtem ko imajo v manjših delovnih kolektivih z nižjim številom zaposlenih odločilno besedo predvsem delovni kolektivi sami, pa so po večjih delovnih organizacijah po zakonu o volitvah delavskih svetov volili svete šol, ponekod pa tudi upravne odbore in pedagoške svete. Tudi sistem delitve dohodka so v tem razdobju precej izpopolnili, saj postopoma povsod prehajajo na način delitve, ki v veliki meri temelji na opravljenem delu in na delovnih uspehih. . V šolah radovljiške ter jeseniške komune so dosledno prešli na programiranje dela in na plačevanje učnovzgoj-nega programa z vsemi dopolnilnimi dejavnostmi, ki jih gojijo na posameznih šolah. Pred lanskim proračunskim obdobjem so vse popolne osemletne šole izdelale programe potreb za osebne dohodke in za materialne stroške, na osnovi teh programov pa so šolam dodelili sredstva iz skladov. Vendar pa v preteklem obdobju predvidenih programov niso mogli financirati v celoti, ker občine niso imele dovolj sredstev, da bi krile nakazane potrebe. Predvidena sredstva za investicije in za stanovanjske potrebe so morali celo precej omejiti. Slovo od Cvetka Kristana Prejšnji torek so v Ljubljani pokopali v 61. letu starosti uglednega kulturno prosvetnega delavca, publicista in gospodarstvenika Cvetka Kristana. Več kot deset let je ime Cvetka Kristana povezano tudi z delovanjem predvojne jeseniške Svobode, tri leta pa je bil celo njen predsednik. S svojim vztrajnim delom je pomagal graditi temelje napredni delavski kulturi na Jesenicah. Kot časnikar je predvojno delo jeseniških Svobodašev in sploh dejavnost jeseniškega prole-tariata posredoval preko naprednega časopisja slovenski in jugoslovanski javnosti. V svojih prispevkih je navduševal in vzgajal delavstvo in mu kazal pot napredka. V teh njegovih zapisih je ohranjeno bogato gradivo iz zgodovine naprednega kulturno prosvetnega in delavskega gibanja na Jesenicah pred drugo svetovno vojno. Ti zapisi so tudi njegov tvorni prispevek k splošni zgodovini predvojnih Jesenic. Tovariš Cvetko je zelo plodno deloval tudi v Zasavju, nadalje s pisano besedo med našimi izseljenci v Ameriki, s spoštovanjem pa se ga spominjajo tudi Jeseničani, ki so bili leta 1941 skupaj z njim izseljeni v Srbijo. J. V. V lanskem^ letu so po šolah docela izpolnili okvirni program, ki zajema 210 šolskih dni. Tudi v vsebinskem in pedagoško-vzgojnem delu kakor tudi z izpolnjevanjem učno-izobraževalnih programov so dosledneje uveljavljali zahteve po kvalitetnem delu. Še vedno pa je občutiti potrebo, da se bodo morali pedagogi bolj zavzemati za učinkovitejše vzgojno delo, ki je spri#o angažiranosti učno-vzgojnega osebja pri- izpolnjevanju izobraževalnega programa marsikdaj zanemarjeno. V treh višjih razredih imajo razredniki sicer na razpolago po eno uro za pouk moralne vzgoja, vendar je to vsekakor permalo, če ne bi pedagogi uresničevali vzgojnih smotrov vzporedno z učnim procesom. Na območju zavoda za prosvetno pedagoško službo Jesenice so pred začetkom šolskega leta določili po eno uro tedensko za moralni pouk tudi v petem razredu. Dopolnilno delo z učenci, ki v rednih urah težk» spremljajo redni program dela, se je lani v šolah močno razširilo. Pri tem se je pokazala največja potreba za matematiko in tuj jezik. V teh predmetih je navadno tudi največ nezadostnih ocen. Ob zaključku preteklega šolskega leta na šolah uveljavili zahteve novega zakona o napredovanju učencev. Obvezno so za tiste, ki so napredovali z nezadostno oceno v višji razred, letos uvedli dodatni Komisija za štipendije občinske skupščine Kranj je pred nedavnim razpisala 30 štipendij. V roku je prispelo okrog 90 prošenj. Izmed 20 kandidatov, ki so se potegovali za 11 namenskih štipendij, je komisija podelila štipendijo samo dvema: za študij psihologije in sociologije na Filozofski fakulteti in za novinarsko smer na Visoki šoli za politične vede. Tretjo štipendijo bo komisija podelila za študij živilske tehnologije. Za to stroko je bilo pouk. Pri tem pa iščejo različne oblike dela s slabšimi učenci, tako da bi se odstotek tistih, ki zaključijo osemletno šolsko obveznost v nižjem in ne v osmem razredu, čim hitreje zmanjševal. Odstotek učencev, ki v osmem razredu končajo osemletno šolsko obveznost, se giblje nekako okrog 60, vendar pa so šole v Sloveniji sprejele naloge, da se ta odstotek poveča vsaj na 80, seveda v prihodnjih nekaj letih. To pa je zelo velika zhateva, ki jo bodo marsikje težko izpolnili. Jože Bohinc največ kandidatov, vendar je imel samo eden končano I. stopnjo, kar je pogoj za to štipendijo. Dokončno bo komisija sklepala o tem kandidatu kasneje, ko bodo zbrani točnejši podatki o njegovem premoženjskem stanju. Ostalih 8 štipendij bodo ponovno razpisali, ker so se zanje prijavili kandidati brez ustreznih pogojev ali pa se sploh niso prijavili. Za 19 prostih štipendij za socialno šibke je prispelo okrog 90 prošenj. Člani komisije so tu upoštevali tudi tiste, ki so se prijavili za »namenske« štipendije, pa niso imeli ustreznih pogojev. Zaradi ogromnega gradiva je bila seja prekinjena in se bo nadaljevala v petek. Do ta- Od 23. do 31. oktobra razstavlja v mali dvorani Delavskega doma na Jesenicah akademska slikarka Melita Vovk-Stih z Bleda. Iz njenega bogatega slikarskega arhiva se je DPD Svoboda Tone Cufar, ki prireja razstavo, odločila za enoten izbor s temo »LJUDSKI PLESI JUGOSLAVIJE«. Melita Vovk-Štih, akademska slikarka, se je rodila leta 1928 na Bledu. Leta 1951 je končala študij na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani pri prof. Sedeju in nato obiskovala eno leto grafično specialko pri prof. Božidarju Jakcu. Na skupinskih razstavah je razstavljala na Bledu, v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in drugih krajih Jugoslavije. Samostojno pa je razstavljala dvakrat na Bledu in v Portorožu. Živi kot svoboden umetnik in se ukvarja z ilustriranjem mladinskih knjig, časopisov in revij. Leta 1958 je dobila »Levstikovo nagrado« za mladinsko ilustracijo. Sicer pa krat bodo prosilce razporedili po kategorijah. Kriterij je povprečen dohodek na družinskega člana. Pri enako nizkem dohodku imajo prednost otroci delavcev v proizvodnji, borcev in pa tisti, ki so se odločili za poklice v terciarnih dejavnostih. Komisija je nato sklenila, da morajo štipendisti do konca meseca dostaviti frekven-tacijska potrdila in potrdila o opravljenih izpitih in premoženjskem stanju (svojem, staršev oz. zakonca), ker bo sicer ustavila izplačevanje štipendij; dvema študentoma pa je sklenila odvzeti štipendijo, ker nisa izpolnila pogojev za vpis v naslednji letnik. Peter Ogrizek slika tudi v drugih tehnikah (olje, akvarel, grafika). Poizkušala se je tudi v secnogra-fizi in kostumografiji za gledališče. Razstavljena dela so nastala, ker je avtorica obiskala mnogo folklornih prireditev in jo ta motivika privlači in zanima. Dela sama ne pomenijo velike umetnine, pač pa razstavljene slike v dostojnem in kvalitetnem likovnem izrazu prikazujejo izredno bogastvo jugoslovanske folklore. J. Vari Cerklje mrtvim Na razširjeni seji krajevne organizacije SZDL v Cerkljah so se dogovorili, da bo letošnja osrednja komemoracija Dneva mrtvih v nedeljo, 30. oktobra dopoldne ob 11. uri pred centralnim spomenikom padlih borcev v Cerkljah. Žalna komemoracija bo združena s kulturnim programom, v katerem bo med drugim sodeloval tudi pevski zbor Franceta Prešerna Iz Kranja. Mali grad restauriraj o NA JESENICAH RAZSTAVA Ljudski plesi Jugoslavije Romunska kapelica na Malem gradu v Kamniku je eden izmed najpomembnejših arhitek'onskih spomenikov romanske dobe v Sloveniji. Ker je bila že v zelo slabem stanju, so jo lani začeli obnavljati. Za obnovitvena dela so lani porabili okrog 4 milijone dinarjev iz sredstev republiškega zavoda za pospeševanje kulturne dejavnosti in delno tudi Iz proračuna kamniške občine, letošnja restavratorska dela pa vodi zavod za spomeniško varstvo Kranj. Pod vodstvom dr. Emi-lijana Cevca je republiški zavod za spomeniško varstvo opravil lani tudi raziskovalna dela v notranjosti kapelice: dvignili so pod, vendar so takoj naleteli na skalo. Ponoven razpis štipendij Kranjčani najboljši V četrtiinalnem tekmovanju malih vojaških zabavnih orkestrov, ki je bilo prejšnji teden (20. oktobra) v Kranju, se je zabavni orkester kranjske garnizije uvrstil na prvo mesto in s tem v polfinal-no tekmovanje za nastop na IV. jugoslovanskem festivalu vojaških zabavnih orkestrov, ki bo v Skopju. Člani žirije in številni poslušalci v dvorani kranjskega kina Center so proglasili Kranjčane ža najboljše v konkurenci, v kateri sta sodelovala še mala zabavna orkestra garni-zij Ilirska Bistrica in Postojna, -a TRI DEŽELE Nacističnih »LEKCIJ« še ni konec eno zimsko-športno središče ČUDNI PROFESORJI Pod tem naslovom so občine Beljak, Trbiž, Jesenice in Radovljica izdale turistični prospekt, ki posebno iz dveh razlogov zasluži našo pozornost. Prvič so prospekt izdale Štiri občine iz treh sosednjih držav: Avstrije, Italije in Jugoslavije. To je lep primer medsebojnega sodelovanja, ki presega državne meje. Stiki med sosednjimi deželami in mejnimi občinami se čedalje bolj krepijo. Ne le zaradi naraščajočega maloobmejnega in turističnega prometa, marveč predvsem zaradi spoznanja, da smo drug drugemu potrebni. Tudi turizem se ne more zapirati v državne meje. Zavist nujno mora odstopiti svoje mesto spoznanju, da je današnji turist mnogo bolj premičen kot svoj čas, da želi čim več videti in doživeti. Korak naprej od tega spoznanja jo skupna akcija, katere prvi uspeh je prospekt, o katerem pišemo. <• DAN OZN Vsa Jugoslavija je svečano proslavila 20-letnico*OZN. V Beogradu je bila ob tej priložnosti osrednja akademija, na kateri je govoril državni sekretar za zunanje zadeve Marko Nikezič. Ob dnevu Združenih narodov je dal posebno izjavo tudi predsednik Tito. V njej je med drugim dejal: »Težko bi našli odgovornega državnika, ki bi zanikal, da je v naši dobi dinamičnih ln zamotanih dogajanj v svetu potreben takšen forum, v katerem se vse dežele in narodi lahko aktivno in enakopravno zavzemajo za urejanje razmer v mednarodnih odnosih in razreševanju akutnih svetovnih problemov.« ULLBRICHT: NDR V OZN Predsednik državnega sveta Nemške demokratične republike Walter Ullbricht je ob Dnevu Združenih narodov poslal čestitke generalnemu sekretarju OZN U Tantu. Hkrati pa je naglasi!, da ^ je NDR z dosledno miroljubno politiko in izpolnjevanjem načel OZN že zdavnaj dobila pravico, da postane članica OZN. NAGRADA ZA MIR LetošVnja Nobelova nagrada za mir je bila dodeljena mednarodnemu skladu OZN za otroke UNICEF. Nagrada je zlata medalja in 282.000 švedskih kron ali 64,733.000 Drugič, je zimski turistični prospekt, ki zajema področje od Beljaških Alp, Valbru-ne, do Radovljice, JJleda in Bohinja, izredno okusno opremljen in stiskan. Večbarvni tisk je dober, za naše pojme nadpovprečen. Prav tako so objavljene slike zelo skrbno izbrane. Prospekt je opremil O. Torkar z Jesenic, tiskala pa ga je videmska tiskarna Del Bianco. Turistu nudi informacije v štirih jezikih: angleščina, nemščini, italijanščini m slovenščina. Jugoslavija — konkretno občini Jesenice in Radovljica — se v zimskošportnem sodelovanju postavlja v vrsto z dvema turističnima velesilama — Avstrijo in Italijo. To je dobro, ker samo tako bomo lahko potisnili naš — včasih škripajoči — turistični voz nekoliko naprej. Tako sodelovanje je, seveda, tudi tvegano. Vsaka Malomarnost in nepazljivost — ti^dve »vrlini« pa doslej nista bili ravno redki — se nam lahko maščuje. Naravne lepote Bleda, španovega vrha nad Jesenicami, Pokljuke, Bohinja dn Vogla ter Rateč in Planice, ki jih prospekt propagira, niso dovolj za turizem. Žal že prospekt kaže, da smo nekoliko površni. Informacijski centri v Beljaku in Vidmu imajo v oklepajih navedene tudi telefonske številke, medtem ko jih naše informacijske pisarne nimajo. Potrebujemo ljudi, ki imajo željo in voljo turizem razviti in privabiti turiste. Skupno delo in ustaljene turistične norme, do katerih so se naši sosedje že dokopali, naj bodo spodbuda tudi našim turističnim delavcem. mm m mmimmmmm* p*m m mmm m mm mmmu mMm mo mm $mrm mo&i ........ . J Občini Jesenice in Radovljica sta opravili koristno delo, ko sta sofinancirali to edicijo. — ABC r LJUDJE IN DOGODKI' Sosedje brez vlade ■ Avstrija je od preteklega petka zvečer brez vlade. Doslej sicer nihče ni komentiral njenega odstopa, vendar je znano, da se je koalicijska vlada razcepila pri razglabljanju o (cm, kakšen naj bi bil avstrijski proračun za prihodnje leto. Do nesoglasij med socialisti in ljudsko stranko glede načrta proračuna za prihodnje leto je prišlo zaradi položaja avstrijskih državnih železnic. Socialistični poslanci so namreč ostro grajali finančnega ministra dr. Schmitza — pripadnika ljudske stranke — ker v načrtu proračuna za 1966. leta ni mogel najti 3.5 milijarde šilingov za pokritje Izgube državnih železnic. Razen tega je med koalicij- skimi partnerji prišlo tudi do nekaterih drugih nesoglasij. Socialisti so se med drugim uprli namenom ljudske stranke, ki je hotela doseči proračunsko ravnotežje z zvišanjem cen mleku, vozovnic v javnem prometu, bencina in nekaterih drugih proizvodov. Socialisti so bili proti temu, da bi na račun potrošnikov uravnotežili proračun. Menijo namreč, da bi se s smotrno razporeditvijo sredstev v državnem proračunu in z ustreznim varčevanjem dalo najti sredstva drugod. Ljudska stranica na čelu s kanclerjem dr. Josefom Klausem pa dolži socialiste, da so dramatizirali razpravo o proračunu samo za to, da so našli razlog za vladno Preteklo nedeljo se je v za-padnonemškem mestu Rinds-burgu sestalo več sto bivših esesovcev. To je bil že enajsti sestanek najproslulejše elite hitlerjeve vojske, ki ga je organiziralo »združenje za pomoč bivšim vojakom SS-odredov«. Zanimivo je, da zahodno-nomške oblasti takih zborovanj doslej sploh ne ovirajo. Minister za informacije v Erhardovi vladi von Hase je celo dejal, da ta sestanek »-ni v nasprotju z veljavnimi zakoni v ZR Nemčiji«. Svetovna javnost se seveda nad takim početjem zgraža. Celo v Zahodni Nemčiji so bile javne demonstracije zoper to zborovanje. Taka in podobna zborovanja samo Kažejo, da v Zahodni Nemčiji še zdavnej niso razčistili z neslavno preteklostjo. Celo obratno! Nič koliko jih je, ki želijo to preteklost prikazati v lepši luči kot je bila. Tako so na primer, trije profesorji na gimnaziji v mestu Buesumu poučevali dijake, da so bila hitlerjevska koncentracijska taborišča v resnici »nekaj povsem nepomembnega, da jih je napihnila le sovražna propaganda zaveznikov«. Eden izmed profesorjev je, na primer, dejal v razredu, da so bila to preprosta zbirališča in da so ob koncu vojne Američani zgradili krematorije, da bi tako obdolžili nemški narod. In še to: enega teh treh profesorjev, Alfreda Endrig-keita, ki so ga prijavili njegovi dijaki sami, so odpustili iz službe, medtem ko druga "dva še vedno poučujeta. Kam pelje taka tolerancal Žalosten rekord Od začetka tega stoletja je v Angliji deset milijonov 500 tisoč prometnih nesreč zahtevalo 295.000 smrtnih žrtev. Rekord so dosegli preteklo leto z enim mrtvim vsakih 67 minut ter z enim ranjencem vsakih 84 sekund. Zamenjam zebe Ameriškemu zobozdravniku Miltonu Hodoshu je uspelo vsaditi opicam plastične zobe tja, kjer so jim poprej izpulili prave zobe. Sintetične zobe je potrebno namestiti točno v luknjo, ki nastane pri izpuljenju zoba. V kratkem namerava ameriški stomatolog pričeti poskuse z vsajeva-njem plastičnih zob tudi pri ljudeh. VOJVODA Neki francoski vojvoda je imel navado, da je vsako jutro govoril: »Dragi vojvoda, bog je naredil iz tebe plemiča, a kralj vojvodo. Vsak dan si moraš obriti brado, da boš tudi sam naredil nekaj za sebe.« krizo. Vicekancler dr. Bruno Pitterman je v imenu socialistov te trditve zavrnil. Dejal je: »Socialisti smo od vsega začetka razprave menili, da proračun za 1966. leto, razen nekaj manjših razlik, ne bi smel biti drugačen od letošnjega proračuna. Socialisti smo si prizadevali doseči, da bi v okviru novega proračuna ustvarili ugodnejše pogoje za bolniško zavarovanje kmetov, za pokojnine in javne službe.« Po določilih avstrijske ustave lahko zaradi ostavke vlade predčtsno razpišejo volitve, ki bi sicer morale biti šele jeseni prihodnje leto. Ali bodo volitve pred časom ali ne, pa se še ne ve. Nihče namreč noče o tem povedati nič zanesljivega. Res pa je. da bi volitve v sedanjih razmerah bolj ustrezale socialistom kot ljudski stranki. Socialisti so spričo ugodnejšega gospodarskega razvoja in naprednejših stališč, ki so jih uspeli zelo spretno postaviti pred ljudsko stranko v sedanji proračunski razpravi, trenutno v ofenzivi. Pri občinskih volitvah so dobili več glasov in odborniš-kih mest, kot so jih imeli doslej. V Beljaku so na primer dobili absolutno večino. To sicer ni nujno, da je barometer za razmere v vsej Avstriji, vendarle kaže na razpoloženje avstrijskih volivcev. Kljub vsemu pa za sedaj ni realno pričakovati, da bo Avstrija tako lahko dobila enostrankarsko vlado. Koalicija je pognala premočne korenine in razmerje sil še nI povsem načeto. Zato zna biti, da bodo tudi za sedanjo krizo poiskali novo koalicijsko rešitev. ABC 3EZERNIK Gorenjski kraji in ljudje PREKRIVANJE STREHE Različne materiale za kritje streh pozna stara gorenjska arhitektura: lesene skodle (klane macesnove ali smrekove deske) v Bohinju, v okolici Bleda in v Zgornje-savski dolini, skrilaste ploščice v Selški dolini, ali s slamo v ravninskih predelih. Danes so slamnate strehe že redke; le sem pa tja po vaseh je kakšna stara lesena kajžarska hiša ali star pod pokrit s slamo in tudi kakšen kozolec še v okolici Cerkelj, Brnikov, Most in Vodic. Se redkejši pa so danes krovci, ki še znajo pokrivati strehe s slamo, saj se ta kritina danes razen pri hišah, ki so zaščitene kot kulturni spomenik, ne uporablja več. Janez Benda iz Lahovč, Mežnarjev po domače, ima 62 let, s 15. letom pa ga- je oče, ki je bil krovec, že začel učili te obrti. Pravi, da ima dela še zdaj dosti, saj je edini daleč okoli, ki to še dela. »Na Brniku je še eden, pa ne dela več!« je povedat 77. Aerozaprega je zdrsela po tleh. Najprej se je dvignilo jadralno letalo, kmalu za njim tudi motorno. Peter je skrbno pazil, da je ostala žica lepo napeta. Letel je ves čas nekoliko više od motornega letala; za njim nastajajo namreč močni zračni vrtinci, v katerih bi jadralca preveč premetavalo. Pogledal je na vrsto instrumentov pred seboj. Peter je sedaj že vedel, čemu služijo in kako sc uporabljajo. PANORAMA 78. Prvi instrument višinomer, kaže, kako visoko je letalo. Poleg njega je kompas. Z njim bo Peter točno ugotavljal, v katero smer leti. Cisto na desni je tiktakala ura. Tudi točen čas je pilotu potreben. Spodaj na levi je brzinomer meril hitrost. Zraven njega je neki instrument za slepo letenje. Tega Peter še ni znal uporabljati. Kazalec variometra pa je kazal, za koliko metrov v sekundi se letalo dvigne ali pade. Londonski Lloyd Kako je nastala največja zavarovalna družba na svetu Kavarne so bile zelo značilne za London v sedemnajstem stoletju. Ena med njimi je bila last Edvarda Lloyda *n je stala na Tovver Streetu, blizu Temze. Prav zaradi svoje lege je ta kavarna privlačevala ljudi, ki so se zanimali za morje ali pa so bili navezani nanj. Med strankami so bih tudi trgovci, ki so bili pripravljeni prevzeti zavarovanje ladij in njihovih tovorov. To je bil začetek londonskega Lloyda, ki je danes svetovno znan kot mednarodno zavarovalniško tržišče in center pomorske obveščevalne službe. Iz tako skromnega začetka je zrasla ogromna organizacija, katere letni dohodek ođ premij zna§a nad 340,000.000 funtov (1.700* milijard dinarjev), od tega več Kot pol iz čezmorskih držav. . J. XVI1- stoletju ni bilo lakih zavarovalnic, kot jih poznamo danes. S temi posli so se ukvarjali posamezniki, ki so jih imenovali podpisnike ker so se podpisovali pod tekst na zavarovalnih policah, s katerimi so zavarovali varnost trgovskih akcij. Ljudje so vedeli, da bodo ravno v Lloydovi kavarni našli največ podpisnikov. Sam lastnik je podpisnikom pomagal tako, da jim je priskrbel pero, črnilo, papir in pomorske novice, ki so mu jih prinašali obalni kurirji. Lloydova kavarna je počasi dobivala vse bolj značilnosti privatnega poslovnega kluba, * katerem so »stranke« upravljale prostore in kamor je bil pristop dovoljen samo tistim, ki so se zanimali za pomorstvo in zavarovalništvo. Lloyd je danes organizacija, katere člani se imenujejo podpisniki in se ukvarjajo z zavarovalniškimi transakcijami na svoj račun in na svoje tveganje. Organizacijo kontrolira odbor dvanajstorice, ki je izbran med člani. Korporacija sama ne sprejema zavarovanj, ampule samo daje svojim članom prostore in olajšave, da to opravijo sami. Člani so osebno odgovorni za garancije, ki so jih podpisali in zato jamčijo s svojo osebno lastnino. Zanimivo je, da je celotni Lloydov sistem, sicer prilagojen hitrejšemu tempu današnjega poslovnega življenja, v bistvu nespremenjen oziroma prav takšen kot je bil v XVII. stoletju. Mnogokrat slišimo, da je pri Lloydu mogoče zavarovati vse. Čeprav to dobesedno ne drži, je vendar to bolj toč-nO, kot bi bilo za katerokoli drugo zavarovalnico. Res je, da je Lloyd edinstvena poslovna ustanova. V nobeni drugi zavarovalnici ne opravljajo zavarovalniških transakcij posamezniki, ki sprejemajo naše neomejeno odgovornost, tekmujejo med seboj, a kljub konkurenci vlada med njimi stvarni, čeprav ne točno opredeljeni duh solidarnosti. ODKRITA NEZNANA CIVILIZACIJA V MEZOPOTAMIJI Italijanska arheološka ekspedicija je v severni Siriji odkrila mesto, staro okrog 4000 let. S tem je odkrita najstarejša civilizacija na o-zcmlju Mezopotamije. Deli reliefov, skulptura nekega, kralja in drugi predmeti kažejo, da se kultura tega mesta popolnoma razlikuje od tiste, katere spomeniki so bili doslej najdeni v Mezopotamiji.. TRI AFRIŠKE MODROSTI Q Ce se dva človeka v vsem strinjala, ste lahko prepričani, da samo eden misli. 9 Tisti, ki se odloči, da bo naredil kariero na tigrovem hrbtu, bo doživel nekega dne, da ga bo tiger požrl. ® Muha, ki nima razuma; spremlja truplo v sam grob. ŽE V BLIŽNJI PRIHODNOSTI REŠEN SVETOVNI PROBLEM LAKOTE? Juhe iz petroleja Znanstveniki, ki se ukvarjajo s problemom lakote na svetu, so prepričani, da bo že v bližnji prihodnosti mogoče izdelovati juhe ali sladoled — Iz petroleja. Tako zatrjuje članek, ki ga je nedavno objavila znana ameriška revija Sientific American. Avtor članka zatrjuje, da bi lahko bila svetovna proizvodnja živalskih beljakovin najmanj dvakrat večja, če bi gojili kvas na ogljikovih hidratih, ki bi jih pridobivali iz petroleja. Ker v prehrani prebivalstva v nerazvitih deželah primanjkuje predvsem beljakovin, bi lah- ko imelo to odkritje izreden pomen. Za gojenje kvasa, ki bi omogočilo 20 milijonov ton beljakovin, bi bilo potrebnih le 40 milijonov ton petroleja (povprečna letna proizvodnja petroleja na svetu znaša okoli 1250 milijonov ton). Petrolej je sorazmerno poceni. V rafinerijah bi lahko dogradili posebne oddelke za gojenje kvasa. Tako dobljene beljakovine se v ničemer bistveno ne razlikujejo od naravnih beljakovin v mesu, ribah, perutnini ali kvasu iz sladkorja. Očiščene imajo obliko praška ali belih kepic brez posebnega okusa ali vonja. V ZDA, Franciji in na Škotskem pripravljajo znanstveniki obsežen program poskusov na živalih. Dosedanji poskusi na podganah so pokazali, da so praški v 85 do 90% primerov užitni. 79. Zdaj je kazalec višinomera P«1 ^ sto me_ trov. Peter je odklopil jekleno fifj^ ge je nagj0 pogreznila v globino. Tudi Br^okt i L__ " ugasnil motor, z desnico pomahal Petru in »na |eta_ lišče. Petra je objela nenadna B\ gamo ran|0 šumenje vetra je škrabljalo ob «^ letala. Zazdelo se mu je, da se ne premij pogiedal je na zemljo. Pač! Prek njiv je po^i njegovega letala. Navala senca 80. Peter je zaokrožil in obrnil letalo proti oblaku nad Spodnjo Zadobrovo. Tam ga bo termika, to je navpično strujanje toplega zraka, ponesla s seboj v višave. Potem pa naprej, kdo ve do kam! Zal je zajadral pod oblak, pričel krožiti na mestu, toda letalo se je neprestano pogrezalo. Variometer je trdovratno kazal padanje. Zdajci se je letalo streslo, kazalec je naglo poskočil, a ne navzgor, marveč še bolj navzdol! Anekdote o 0%jn Wildu Ko je bil Oscar Wilde v Ameriki ^ vodie pokazal tudi Washingtonovo slifco dejal: »To je bil izreden človek! Iz ni, tudi »žene,« je dejal Wilde, »predstav* Wumf ma_ terije nad "duhom, prav tako kot nA^f duha nad moralo.« . »Ljudje delajo napako,« je menil Wilde, »če vse, kar jih zadeva, jemljejo preresno. Ce bi se bil jamski človek že naučil smejati, bi naša zgodovina izgledala drugače.« Znan časopis je želel zvedeti od različnih osebnosti, katerih sto knjig imajo za najboljše. Oscar Wilde je odgovoril uredništvu naslednje: »Kako naj vam naštejem sto najboljših knjig, ko pa sem jih doslej napisal le pet.« Oscar Wilde je veliko zaslužil, vendar še več potrošil in tako je bil vedno zadolžen. »Moje knjige,« je dejal, »mi plačajo kaviar in šampanjec. Kje pa naj vzamem denar za sobo in jedačo?« ondan, ko je začel prekrivati streho Flegarjeve hiše na Poženiku. »Poleti priveženi na dan tudi po 120 škopnikov; hišo, kot je Flegarjeva, bi poleti prekril v štirih do petih dneh, zdaj pa je dan že kratek in hladno je, zato bom delal nekaj dni več.« »Škopnik« je s prevcslom povezan šop ržene slame, ki mora biti lepa, približno enako dolga, očiščena in ne zmečkana (škopnik glej na sliki na latah na odkritem delu strehe). Zrnje je treba posebej omlaiiti. da se slama ne zmečka. Streho krovec prekriva v vrstah od spodaj navzgor. Ena vrsta je široka dobre pol metra; od spodnjega roba do slemena strehe priveze v eno vrsto 14 škopnikov, na eni strani strehe pa je približno 18 vrst: za prekritje vse strehe je torej treba več kot 500 škopnikov. Delo jc precej zamudno. Škopnik krovec najprej razveže in slamo v vrsti lepo poravna, potem pa jo s tremi' (»Najboljše so brezove, dobre so pa tudi vrbove!«) priveze na prekle, ki potekajo vzporedno z latami na strehi in ki jih je (oliko, kolikor škoo-nikov gre v eno vrsto. Za privzdigovanje prekel ima krovec poseben kol, za ravnanje že privezane slame pa »dilo«, ki ima roč na zgornji strani in žeblje na spndnii, da z njimi spravi ven (iste, gtAmnftte foPke, k« »vso po-do*«rera; ampak podsz. Na vrhu strehi (^n slemenu) zaveže s smrekovimi ve>"ami ali z žico na prekle na obeh straneh slamo lako, da lepo sto'i — »naredi ro*«. »Pri ravnanju škopnika slama o^ika roke. ker je ostra; če na so roke lulclanr kot moje. pa že gre!« mi jc še povedal Janez Benda. — A. Triler '■^•^■^^^ ^ ^» "?V r ^1. ->»"5P MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE iN RAZCESTM *■ ^^^^^^ ^■■^^^s^.-*,^-*.^^.^*,^^^ ^.^-xs.-^.-Tk.-^.-<«k..-*. Gloria in altissimi?1)0 bus bonae voluntatis! Slava bogu v višali in terra pax homini-na zemlji mir ljudem, dobre volje. Mir ljudem, oznanjajo božične pesmi Zjutraj je nebo čisto in modro. Ma% krit g Smreke so srebrne. Čeprav so podobne očka do-"Mii »la «mot,, z mamo v fibrjano, je v mislih že tam. V noči na sredo se prebudi še za teme. Boji se, da bo mama zaspala. Zato jo prebudi. Toda do prvega vlaka je še dovolj časa. Prej se bo očka odpeljal v Milje. Sele v soboto bo prišel za njima, potem pa se bodo v ponedeljek skupaj vrnili v Trst. »Imejta se lepo!« O, saj se bova imela, pravi Slavko. »A v soboto pridi! Čakala te bova v Kobaridu,« se jc poslavljala Stefi. Lepo je v Borjani. Tudi tu je že pomlad. Smreke postajajo svetlejše. Razcvetajo se prve češnje. Tudi sneg na vrhovih gora se zdi kakor neresničen, drugačen kakor pozimi. Stefi opazuje babico, ki pripoveduje Slavku bajko o trentarskem študentu. Rojenice so mu namenile čudno usodo. Domači so ga dali v šole v Videm. Postal naj bi duhovnik. Nekoč se je vračal domoVj a je zašel v snegu. Klical je na pomoč, molil k nebesom, a ko mu vse skupaj ni nič pomagalo, se je zatekel k čarovnijam. Poglavar čarovnikov pa je sam poglavar pekla. Zato ga je poklical in mu zapisal dušo. Našel je pot iz meteža, toda njegovo življenje je postalo nesrečno. Lepa Jelovica, ki jo je na svojih potovanjih srečal v Devinu, ga ni smela ljubiti. Prekletstvo ga je spremljalo in kogar spremlja prekletstvo, ne najde v duši miru. Zato je molil k sveti Sembilji. Prikazala se mu je. Pokleknil je pred njo in Jo prosil, naj mu svetuje, kako bi se rešil svojih vezi s peklenščkom. Svetovala mu je, razen tega pa mu je dala dar prerokovanja in gledanja v ririhnrtnns.*. OB 130-LETNICI ROJSTVA SIMONA JENKA SIMON IZ PRAŠ Prav na današnji dan, pred stotridesetiml leti, 27. oktobra 1835, se je že nekam ostareli gruntarski pastorki na Pod-reči rodil nezakonski sinko. Tako droban je bil fantiček, da ga je ljubeče materino srce klicalo kar za šmonco. Oče Simonov' pa je bil tedaj še pri vojakih in miniti so morala skoro cela štiri leta, da se je mogel vrniti domov in se poročiti z ženo, ki mu je že pred leti rodila prvega sina. V poznem poletju 1. 1839 se je družinica preselila na očetov dom v Praše. Vendar je fantiča še vedno vleklo v rojstno hišo, na domačijo materinega očima v Podreči. Doma, v Prašah, pa je bilo dosti hudo. Oče, kmečki pol-proletarec, se je moral lotiti Še čevljarstva, mati pa je predla in delala ročna dela za Simon Jenko, kakršen je bil ob izidu »Pesmi« prodajo. Majhna kmetija sama ni mogla preživeti družine, zato sta si morala starša oskrbeti še kak zaslužek — saj so se rojenice iz leta v leto oglašale pri Jenkovih. Te domače gmotne stiske so že otroku, v katerem je še spal pesniški genij, vtisnile neizbrisljivo trpkost in neza- dovoljstvo s tako usodo. Rahločutni šmonca ni mogel biti srečen in sproščen med vrstniki, ki jih prijaznejše življenje ni pitalo le z revščino; s to odurno, a tako zvesto spremljevalko pesnikove poti od zibeli do groba. Sicer se je mladi Jenko v svojih otroških letih res dosti preigral z vrstniki, a še raje je stikal za ptiči v ob-savskih logih, se izgubljal v žitnem klasju Sorskega polja in prisluškoval vetrom, ki so peli in peli svoje temne pesmi ... In potem vsakodnevne poti iz Praš, z brodom čez šumečo Savo in nato v bližnjo smledniško šolo; pa spet nazaj čez deročo reko... Podoba je, da se je prav v teh dneh in na teh poteh rodil slovenstvu prvi razpoloženjski lirik Simon Jenko. I Dva obraza če pa se hočemo zdaj vsaj bežno, bolj intimno približati poetu Sorskega polja in zvokom njegove tako na-, rahlo uglašene harfe, se moramo kar brž spet vrniti k onim mizernim osebnim razmeram, ki so tako neusmiljeno bičale drobnega šmonco vse življenje. Tu in nikjer drugje, moramo iskati vzroke oni Jenkovi razklanosti: čim se je zalotil, da je preveč čustven,, že se je imel za slabiča. Četudi otrok pozno-romantične dobe, je vendarle začutil trdna tla pod nogami, dosledno skušal ohraniti razumsko distanco do sveta in življenja. Moral je biti zares boleč občutek tega zapoznelega romantika, ko ga je pričela dušiti teža realnosti. Odtod ta razklanost značaja, to protislovje v Jenkovem pesniškem opusu. Pošteno pa je treba priznati, da je bil njegov odnos do življenja in tudi do svoje lirike mnogo objektivnejši, kot pri drugih pesnikih one dobe. Da je bil Simon Jenko strog in kritičen do sebe, da se ni nikoli vdajal kaki metafiziki, da je iskal le zemeljsko resnico. . . Iz študentovskih Jenkovih let, še več pa iz časov, ko je pesnik služboval kot odvetnik uradnik v Kamniku in Kranju, nam to razklanost potrdi cela vrsta sporočil: da se je Simon Jenko včasih z vso vehemanco udeleževal družbenega in javnega življenja, drugič pa je spet iskal samote v naravi. proč od ljudi. Bil pa je tudi čas tak, nenaklonjen osebnim čustvom. Posledice sprememb so se v naši literaturi po 1. 1848 bolj klavrno odražale: ostali so neizvirni epigoni, brez pesniškega daru in fantazije, ki so v Koseški jevem stilu kovali slavospeve veri, domu in cesarju. Bila je to mračna, hlapčevska doba, med Prešernom in Levstikom ... 100 let izida pesmi Svetel žarek je naposled le zasijal. L. 1855 je. začela pisati svoj rokopisni list »Vaje« skupina idealnih osmo-šblcev: Simon Jenko, Fran Erjavec, Ivan Tušek, Valentin Mandelc in Valentin Zar-ni.k. Že tu so mladi ljudje, vei bodoči literati, pokazali poleg romantičnih zasnov tudi že bolj sodobne realistične odraze človeškega čustvovanja in doživljanja sveta. Hkrati s tem pa so že tudi nakazali najbolj vidne težnje tedanjega časa in družbenega razvoja, ki je že kazal prve elemente naprednosti in demokratičnosti. Deset let po nastanku »Vaj« je Simon Jenko predložil ljubljanskemu založniku Janezu Giontiniju rokopis svojih »Pesmi«. Izšle so 1. 1865, tiskane pa so bile v nemškem Gradcu. Bile pa so nenavadno hladno sprejete, tedanji kritiki so se zdele pesmi precej posvetne in celo pohuj šljive. Kot je Simon Jenko nestrpno pričakoval izid svoje pesniške zbirke in v neizmerni sreči kar drhtel, tako so ga uničujoče in hladne kritike potrle. Izgubil je vse veselje do študija in do smrti ni mogel opraviti vseh pravniških izpitov. Tudi, pesem je v njem utihnila; oglasil se je sicer še kdaj pa kdaj s kako prigodnico in nič več... Za kar bolestno občutljivega Simona iz Praš je bil ta hlad ob izidu »Pesmi« tembolj tragičen, vsaj spričo njegovih sanj, da bi postal svojemu ljudstvu pesniški Samo. Za Prešerna je vedel, da je bil svojemu narodu Orfej. Zaradi tega nas ne smejo presenečati poleg tako čutečih Obujenk in Obrazov kar zares mogočne himne in budnice: Adrijansko morje, Samo, Gori in slovita Naprej, zastave slave! Naprej, zastava slave! O tej naši slovenski narodni himni, ki je prav v teh dneh (22. oktobra) doživela častitljivo starost stopetih let, pa res moramo kaj več povedati. Tembolj, ker sta ji ustvarjalca, pesnik in komponist, naša bližnja rojaka. Besedilo naše slovite budnice je Simon Jenko sicer prvič objavil v »Slovenskem Glasniku« že 1. decembra 1860; napisano in skladatelju Davorinu (Martinu) Jenku pa je bilo predloženo že pred 16. majem 1860. Tega dne je bila kompozicija že dognana. Dne 22. oktobra istega leta pa je bila skladba prvič izvajana. Pel jo je slovenski zbor na češki »Besedi« na Dunaju. Časopisje je pisalo, da »pesem ne samo serca ogreva, ampak tudi zadostuje vsem pravilom umetnosti-nim. — Neizrečeno je dopa-del in večkrat so ga morali ponavljati naši pevci. — Zbralo se je bilo k tej zabavi obilo gostov izmed vseh slovanskih rodov: globoko v noč je trpela veselica. Med pesmami je bila tudi slovenska, namreč Slovenski zbor, ki ga je vodil naš bogato obdarovani skladavec gospod Martin Jenko.« »Naprej«, stvaritev dveh Jenkov, se je nenavadno hitro udomačil pri drugih Slovanih. Posebno pri Čehih, ki so sestavljaili večino avstrijskih vojaških godb, so razširili sloves te slovenske budnice. Tako zelo, da se je vpliva zvokov. naše himne ustrašilo celo avstrijsko vojaško poveljstvo in jo prepovedalo igrati svojim godbam ... A kljub temu, je pesem preživela stoletje in nas vodila v tisočerih bitkah za obstoj slovenskega naroda. Tako droban in nežen je bil njen avtor, himna, ki jo je ustvaril, pa tako junaška in mogočna! Smrt pesnikova v Kranju Siromaštvo, tako neločljivo in zvesto, pa še kadilska strast — oboje je pospešilo Simonu Jenku iztek življenja. Se ne petintridesetleten je koncem poletja 1. 1869 legel w bolniško posteljo, iz katere ni več vstal. Dne 18. oktobra 1869 je v svojem bornem kranjskem stanovanju umrl za želodčno boleznijo tvorec naše bojevite marseljeze... Ob smrti Simona Jenka na srečo ni bila storjena taka usodna napaka kot s Prešernovo literarno ostalnino. Pooblaščeni čitalniičanji Tomo Zupan, Matej Vodušek in Dragotin šavnik so koj po pesnikovi smrti, vpričo Simonovih staršev, prevzeli vso literarno zapuščino umrlega poeta. Poleti 1. 1871 so 'rokopisno gradivo izročili Slovenski Matici v Ljubljani. Tudi duhovščina se je nekam bolj človeško, kot svoj-čas pri Prešernu, izkazala: vse pogrebne obrede je opravila brezplačno. Pa še poslušajmo, kako so tedaj pisali ob Jenkovi smrti: »Žalostno dolžnost je zvr-šila čitalnica, ko je dne 18. oktobra 1869 sklenil svoje tužno življenje v Kranju mož, vreden vrstnik Prešernov in brat mu po duhu — Simon Jenko. Slovesno po mikal se je veličastni sprevod na pokopališče; pevci čitalniški zapeli so žalostin-ko nad žagrinjajočim se grobom, ki bo «f)oslej vsakemu zavednemu Kranjčanu prav tako draga, .nedotaklji« Va svetinja, kakor gomila Prešernova«. ČRTOMIR ZOREČ Rojstna hiša Simona Jenka v PodreM Gorenjski klubi tekmujejo NOGOMET Zmaga tudi proti Celju Nogometaši Triglava so premagali v nedeljo v Kranju Celjane z 1:4 (1:0). V izredno borbeni igri, ki je na trenutke postajala groba, so večji del držali iniciativo v svojih rokah. Gol je dosegel Ja-nuš iz enajstmetrovke. Nastopili so v postavi: Vagaja, Dinič, Ugrica, Lipej, Perko-vič, Koban, Kožar, VerbičII, Januš, Poljanec, Verblč I. S to zmago so se Kranjčani približali Celjanom in zaostajajo na drugem mestu le še za eno točko. ROKOMET Za en gol Tržičani so izgubili srečanje s Slovenj Gradcem z 9:10 (3:6). Poraz na domačem terenu so doživeli predvsem zaradi slabe igre v prvem polčasu. Nastopili so v postavi: Lajbaher I, Ude, God-nov, Eržen, Jane 3, Mlakar 1, Dovžan 1, Jakšič 4 in Lajbaher II. Nevarnost? Z visokim porazom proti Slovanu 27:10 (10:3) so postali igralci Kranja resni kandidati za izpad iz slovenske lige. Nastopili so v postavi: čebulj, Bregar 2, Lozar 3, Bašar 4, Gros M., Gros J. 1, Polka, Krampel, Hvasti, Arh, Zavrl. Zmaga nad Slovanom Kranjčanke so slavile v nedeljo pomembno zmago nad Slovanom z 12:11 (7:6). Z odlično igro se je odlikovala Kolmanova, saj je dosegla kar 8 golov. Odločilni- gol je dosegla v zadnjih sekundah igre. Kranj: Lužan, Kolman 8, M. Ankele, Kristan, Blaz-nik 3, Tolar 1, Centa. Premalo strelov Piran le v Selcah premagal domačinke s 13:6 (8:3). Sel-čanke so bile poražene predvsem zaradi neurejene igre v začetku in zaradi majhnega števila strelov, ki so jih poslale na gol nasprotnic. Nastopile so v postavi: Gart-ner, Benedičič, Pikuš, Jelene 3, Golja, Veber, Cufar 2, Demšar 1, Hudolin. ODBOJKA Jesenice druge S sigurno zmago nad Kamnikom s 3:0 (15:3, 15:4, 15:1) so Jeseničani zasedli drugo mesto. Nastopili so v postavi: Bogataj, Resler, Potočnik, Kavčič, Prešeren, Eržen, Bajt. Zadnji poraz Žirovničani so izgubili srečanje tudi z zadnjeplasiranim moštvom Črnučami (3:0) in tako tudi z njimi zamenjali mesto v lestvici. Obe ekipi bosta izpadli iz slovenske lige. Triglav : Novo mesto 1:3 Kranjčani so doživeli zaslužen poraz na domačem igrišču. Nastopili so v postavi: Žepič, Sajovic, Soklič, Koželj, Jenko, Fister, Bizjak in Keše, V GORENJSKEM NOGOMETNEM DERBIJU Jesenice:Tržič 5:1(2:0) V nedeljo so Jesenice na domačem terenu premagale svojega gorenjskega tekmeca Tržič s 5:1. V prvem polčasu so bili domačini precej boljši, kar so izrazili tudi v rezultatu. V začetku drugega polčasa so prevzeli iniciativo gostje in tudi dosegli častni zadetek iz 11 metrov-ke. Proti koncu so Tržičani popolnoma popustili, kar so izkoristili nogometaši Jesenic z dvema novima goloma. Za Jesenice so bili uspešni Hribar 2 ter Kožar; Koban in Medja po 1 gol. Častni gol za Tržičane je dal Kraševcc. GORENJSKA ROKOMETNA LIGA Kolo presenečenj Osmo kolo Gorenjske rokometne lige je prineslo nekaj nepričakovanih rezultatov. Mlada ekipa iz Selc je nepričakovano premagala Kranj B na njegovem igrišču. Zmaga Selčanov je povsem teasluže-na. Tudi Storžič je napravil presenečenje v gosteh. Zmago nad žabnico si je zagotovil predvsem v prvem delu igre. Z zmago nad Radovljico je Krvavec zapustil zadnje mesto na lestvici. Zmagi Du-pelj in Savice nad škofjo Loko odnosno Kranjsko goro sta bili pričakovani. Ekipi Storžiča In Savice bosta odigrali zaostalo tekmo iz šestega kola v nedeljo, 7. novembra. REZULTATI: Kranj B : Selca 8:11 (5:7), šk. Loka : Duplje 15:25 (5:8), žabnica : Storžič 16:22 (3:10), Krvavec: Radovljica 15:10 (8:5), Savica : Kr. Gora 24:14 (8:9). < LESTVICA Duplje 8 8 0 0 160:93 16 Kranj B 8 6 6 2 127:90 12 Selca Radovljica Storžič Žabnica Savica Krvavec Kr. gora . šk. Loka 8 5 0 3 132:111 10 8 4 1 3 152:138 9 7 4 0 3 119:100 8 4 0 4 143:141 7 2 14 117:136 8 1 2 5 92:132 8 116 116:165 8 116 88:153 P. D. LOM: KAMNIK 1:3 (1:1) V drugem gorenjskem nogometnem derbiju II. slovenske lige — zahod, je doživel Ločan poraz na svojem terenu proti Kamniku. Igra obeh ekip je bila slaba, a še posebno so razočarali domačini. Sodnik je v drugem polčasu izključil najboljšega gosta Vavpotiča, vendar so borbeni Kamničani kljub temu dosegli še dva gola. Ob zaključku sezone Letošnja košarkaška sezona je potekala v znamenju uspehov gorenjskih klubov. Največji uspeh so dosegle igralke Triglava saj so se uvrstile celo v I. zvezno ligo. S tem svo» jim dosežkom niso presenetile le košarkaških krogov, tem-več vso športno javnost in tudi same sebe. Njihovo igralko Bebo Kodek so strokovnjaki proglasili celo za najboljšo igralko kvalifikacijskega turnirja v Banja Luki. Jeseničanke so sicer ostale v senci zmagovalk, vendar je njihovo tretje mesto vseeno dobro. Najboljša igralka Jesenic Pavličeva je bila najboljša strelka ženske republiške lige. Igralke iz Medvod niso bile zrele za enakopravno borbo Z najboljšimi. Njihova mladost obeta, da bodo z delom tudi to kvalitetno stopnjo lahko dosegle. V moški slovenski ligi so Jeseničani z osvojenim tretjim mestom dosegli svoj največji uspeh. Ekipa, ki se je še pred kratkim borila za pravico nastopanja v prvi ligi, se odlikuje predvsem po borbenosti in izenačenosti. Precej realno lahko pričakujemo, da se bodo morda že v prihodnji sezoni vmešali v borbo za še višje mesto v razpredelnici. Ločani so nastopali v precej neustaljeni formi. Poraženi so bili od slabših nasprotnikov in zopet so ugodno presenetili proti najboljšim. Prav ta njihova nestalnost je tudi povzročila, da so v dodatnih borbah izpadli iz lige. Poleg eikp, ki so nastopale v republiški ligi, moramo omeniti še povratek moške ekipe Triglava v prvo ilgo. Ekipa, ki je pred nekaj leti, seveda z drugimi igralci, nadvse uspešno nastopala v bivši hrvaško slovenski ligi, je zdrsnila v drelt letih v II. slovensko ligo. V letošnji sezoni je uspel pomlajeni ekipi povratek med najboljše slovenske kolektive. P. Čolnar BREZ REPREZENTANTOV Jeseniški hokejisti so v prijateljski tekmi premagali moštvo Ljubljane s 7:4 (1:1, 3:1, 3:2). Od reprezentantov je nastopil pri Jesenicah le Hiti. Gole za Jesenice so dosegli: Valentar 2 ter Hiti, Vidmar, Klinar, Jug in Pipan po enega. Za Ljubljančane sta bila uspešna Boškovič in Aljaneič po dvakrat. Pred 400 igralci sta na ljubljanskem drsališču sodila Pdclin in Cesar iz Ljubljane. Parmina simultanka Velemojster Bruno Parma je odigral v sklopu svoje turneje po Sloveniji v soboto v Domu invalidov simultan-ko na 45 ploščah. Velemojster je zmagal v 33 srečanjih, 9 jih je remiziral in bil trikrat poražen (TiTrk, Dopundža in Stankovič). ZMAGOVALEC PINTAR V nedeljo je -bila v Beogradu tradicionalna hitrostna motociklistična dirka »Osvoboditev Beograda«. V kategoriji 125 cem je bil najboljši Kranjčan Leon Pintar. Pintar je prejel tudi prehodni pokal organizatorja, kot tekmovalec, ki je dosegel najboljši čas. Športni objekti na Jesenicah # V petek je imel sejo 9 Svet za telesno kulturo £ skupščine občine Jesenice. O Sklenili so, da naj bi po- # sebna komisija izdelala # prednostno listo gradnje # športnih objektov v obči-0 ni. Prednost nameravajo 0 dati predvsem telovadni- # ca m in zimskemu bazenu. 0 člani sveta so bili mne-0 nja, da naj finansira 0 gradnjo rekreacijskega # centra na Blejski Dobravi % podjetje Ljubljana-trans- # port, a na črnem vrhu 0 Železarna Jesenice. Na # seji so razpravljali še o # obliki družbenih priznanj Strelski troboj V povratnem strelskem troboju z malokalibrsko puško med Novo Gorico, Kranjem in Jesenicami so v Novi Gorici zmagali domačini. Rezultati: 1. Nova Gorica 1174, 2. Kranj 1161, 3. Jesenice 1057 krogov. Najboljši posamezniki: 1. Malovrh (Kranj) 248, 2. černe 245, 3. Škrk (oba Nova Gorica) 244 krogov. V prvem troboju, ki je bil prejšnjo nedeljo na Jesenicah, so zmagali Kranjčani e 1180 krogi. # Za športne delavce in o 0 predlogu reorganizacije te- # lesne kulture, ki ga je # izdelala Občinska zveza Q za telesno kulturo. Pre- Plenum strelcev V nedeljo dopoldan je bil v Kranju redni letni plenum Občinskega strelskega odbora Kranj. Najboljšim strelcem in družinam so podelili priznanja, diplome in znake »dobrega« in »odličnega« 6trelca. Precejšen del v razpravi so posvetili delu strelskih družin v letošnji zimski sezoni. V občini je 24 strelskih družin z nad 2500 člani. Omenimo naj, da je bila dejavnost kranjskih stricev v letošnjem letu zelo plodna, saj so uspešno nastopali tudi na republiških, zveznih in mednarodnih srečanjih. O vladalo je mnenje, da • naj se ne postavlja tako 9 ostra meja med vrhun- # skim in tekmovalnim <9 Športom. OLIMPIJA V KRANJU Danes ob 15. uri bo na igrišču Stanka Mlakarja v Kranju pokalna nogometna tekma med članom prve zvezne nogometne lige OHMPIJO iz Ljubljane in TRIGLAVOM iz Kranja. Zadnji uspehi ljubljanskega kolektiva in domačinov so porok, da bodo videli ljubitelji nogometa zares lep nogomet. Belco bodo Občani Suhe pri Predosljah so na zadnjem zboru volivcev sklenili, da bodo s prostovoljnim delom regulirali Belco, ki stalno poplavlja. Kranjska občinska skupščina in Vodna skupnost Gorenjske bosta delno sodelovali s sred- regulirali stvi in s strokovno pomočjo. Dela naj bi bila zaključena že letos do konca novembra. Prodam fotokamero 8 mm in kinoprojektor. Sedej Tone, Železniki 89 NEZNANJE — VZROK ŠTEVILNIH PREKRČ»XOV Kdaj imate prednost? Po dolgem času so v Kranju uredili križišče ceste JLA in Kidričeve ceste. Tu sedaj urejajo promet svetlobni prometni znaki — semaforji. Vendar pa je iz dneva v dan več prometnih prekrškov, predvsem zaradi neznanja tako pešcev kot tudi voznikov vozil. Zaradi tega smo naprosili sekretarja In referenta pri občinski komisiji za vzgojo in varnost v prometu občine Kranj tovariša Dominika Mažgona, da nam odgovori na nekaj vprašanj. Kdaj lahko pešec prečka cesto? »Pešci se ravnajo v križišču po semaforju za pešce, ki ima zeleno in rdečo luč s simbolom pešca in ta sme prečkati cesto takrat kadar gori ZELENA.« Veliko smo razpravljali o kolesarski stezi ob cesti JLA, ker je preozka. Kako je sedaj urejeno za kolesarje v križišču? * »Kolesarji se prav tako ravnajo po semaforju za kolesarje, ki ima rdečo, rumeno in zeleno luč z označbo kolesar- ja. Razvrščajo se na skrajni desni strani kolesarske steze. Če gori rdeča luč morajo počakati pred prehodom za pešce. Ker je semaforju dodan dopolnilni znak v obliki zelene puščice, sme voznik z vozilom ali kolesar zapeljati mimo svetlobnega znaka in zaviti v smer, ki jo označuje zelena puščica tudi takrat ko je prižgana rdeča ali rumena luč. Pri tem pa ne sme ovirati vozil, ki prihajajo po isti cesti na katero misli zapeljati in mimo mora pustiti pešce, ki gredo čez cesto, na katero zavija. Rumena luč pomeni prehod na zeleni aH rdeči svetlobni znak. če zasveti za rdečim signalom bo križišče vsak čas odprto, če pa zasveti za zeleno lučjo, mora kolesar ali voznik motornega vozila ustaviti pred križiščem, ker se bo vsak čas prižgal rdeči signal. Zelena luč pa pomeni tako kot povsod, odprto smer. Poleg tega naj se kolesarji ravnajo po označbah na kolesarski stezi.« Kako pa je z ostalimi vozili? »Ostala vozila se ravnajo po glavnem semaforju in vozijo skozi križišče po predpisih, upoštevajoč svetlobne znake. Kadar na glavnem semaforju utriplje rumena luč, takrat vozijo po desnem pravilu ali po pravilu dvoje ali več vozil na isti cesti. Prav tako ta luč opozarja na previdnost pri nadaljevanju vožnje.« Po tem sodeč za voznike vprežnih vozil nI več dovoljena vožnja skozi to križišče. Kako pa naj se sedaj oni ravnalo? »Vožnja za voznike vprežnih vozil je skozi križišče prepovedana. Ravnajo naj se po zakonih, ki preusmerjajo promet za vprežna vozila.« Veliko ljudi še sedaj ne ve, katera cesta je prednostna ali cesta JLA ali cesta Staneta Žagarja. »Prednostna cesta je odslej naprej Cesta JLA.« Jože Jarc OTROK Z DVORIŠČA NARAVNOST POD MOTOR Ni se prepričal Iz Kranja proti Podreči je peljal z motornim kolesom Emil Videmšek s hitrostjo približno 70 km na uro. Ko je pripeljal v Mavčiče, je pred seboj opazil skupino otrok, opozarjal jih je z zvočnimi signali. Otroci so se odstranili s ceste. Nekaj metrov zatem pa mu je z dvorišča pri hiši št. 42 pritekel 9-letni Branko Plahuta z Jame naravnost pred motor. Videmšek se trčenju ni mogel izognili. Zadel ga je s sprednjim delom motorja in ga zbil po cesti. Voznik in sopotnik Ivan Grošelj sta padla z motorja. Motor pa je drsel še 17 metrov po cesti in se zaletel v osebni avtomobil KR 24-74, ki je pripeljal s Podreče. Voznik osebnega avtomobila je vozilo zaustavil na skrajni desnj strani ceste, vendar se trčenju z motorjem ni mogel izogniti. Na obeh vozilih je nastala materialna škoda za okoli 50 tisoč dinarjev. Otroka in sopotnika motorista so težko poškodovana odpeljali v ljubljansko bolnišnico. — j j -i Poz n r zora tli neprevidnosti Nepreviden mopedist Pred dnevi je nastal v poslovalnici 13 trgovskega podjetja »Delikatesa« v Žirovnici požar. Povzročil ga je še nepogašeni pepel, ki ga je vajenka odložila v lesen zaboj, v katerem je bilo kostanjevo listje. Zaboj je bil postavljen tik ob skladišču. Ogenj se je razširil tudi v skladišče. Pogoreli sta dve lestvi, obgorela pa je tudi vzhodna stran skladišča. Ogenj so pogasili poklicni gasilci z Jesenic. Na srečo škoda ni bila veli- ka in znaša komaj 20 tisoč dinarjev. Gornje vrstice smo zapisali zaradi tega, ker je lani prišlo prav zaradi odlaganja pepela do večjega števila požarov, kar je povzročilo večmllljon-sko škodo. V teh dneh smo pričeli spet ogrevati delovne prostore. Zato bi radi opozorili vse tiste, ki ogrevajo prostore z navadnimi pečmi in vsak dan odlagajo pepel, naj bodo pri tem previdni in pepel dobro pogasijo. jj Mopcdist Anton Jagodic je' pripeljal v Vopovljah pri Cerkljah s stranske ceste na cesto II. reda Mengeš — Kranj. Po desetih metrih vožnji je zapeljal na sredino, cesic, nato pa pričel zavijati v levo, ker se je namenil zaviti na poljsko pot. Voznik niti sopotnik nista nakazala spremembe smeri vožnje. V tem času jc pričel prehitevati po levi strani voznik c• ebnega avtomobila LJ 378-90 ki je pripeljal iz smeri Mengša s hitrostjo 90 km na uro. Dva metra pred odcepom poljske poti je z desno stranjo avtomobila zadel mo-pedista. Mopedista je vrglo šestnajst metrov daleč, kjer je obležal na levem, robu ceste s hudimi telesnimi poškodbami. Moped in sopotnik pa sta obležala še tri metre dalje, škoda na vozilih znaša okoli 70 tisoč dinarjev. — jj ZA PRIJATELJE PETJA Pevsko društvo »Slavček« v Britofu pri Kranju prireja vsako sredo ob 19. uri in nedeljo ob 9. uri pevske vaje v »Domu Andreja Kmeta« v Britofu. Vsi tisti, ki imajo veselje do petja, lahko so tudi iz okoliških krajev, se lahko prijavijo in pričnejo obiskovati pevske vaje. — j j Zvedeli smo • Pred nedavnim so za letos končali z gradnjo cesta k hidrocentrali v Vintgar. Stroški gradnje so znašali 13 milijonov dinarjev. Z delom bodo nadaljevali prihodnje leto. 0 Na progi Jesenice—Planica vzdržujejo le najvažnejše naprave. To delo opravljajo štirje delavci. OstaH p« so na Jezerskem, kjer urejajo cesto. • Pri gradnji novega cestnega podvoza na Jesenicah so te dni pričeli betonirati oba stebra za nosilce mostu. Upajo, da bodo z delom do zime končali. # Sekcija za vzdrževanje prog na Jesenicah je prodala oba stroja za urejevanje železniških pragov, ln sicer v Sarajevo. # Prvega novembra bodo prenehali voziti vlaki na progi Kranj—Tržič. • Te dni bodo žerjav, ki je služil pri gradnji stanovanjske zgradbe nasproti železniške postaje na Jesenicah prepeljali na novo delovišče. Tu bo služil za donašanje betona pri gradnji zvračalfe naprave na rudnem dvoru železarne. • Pred dnevi je bil v Kranju posvet v zvezi z nadaljevanjem akcije pod naslovom: »Za varnost in vzgojo v prometu.« Kljub temu, da se akcija uradno zaključi konec tega meseca, so sklenili, da jo bodo nadaljevali z dejavnostmi na posameznih področjih, posebno na tistih, kjer se pojavljajo največji problemi. # V nedeljo je obiskalo Kranjsko goro in Bled okoli 40 direktorjev raznih turističnih organizacij iz vse Avstrije. Izrazili so željo za tesnejše sodelovanje na področju turizma med Avstrijo iti Jugoslavijo. # V petek in soboto se na cestah Gorenjske ni pripetila niti ena prometna nesreča. # S pripravljalnimi deli za zavarovanje savske struge na Podmežaklji pred poplavami so že pričeli. Dela izvajajo delavci podjetja »Hudournik«, ki so za ta dela posebej specializirani. • Železni ostružki, ki s a več dni goreli v bližini železarne na Jesenicah, so se vneli zaradi tega, ker so zelo oljnati. Gostinsko podjetje »Gorenj ka« z Jesenic je na pobudo Zavoda za spomeniško varstvo iz Kranja odločilo, da bo preuredilo znano »Šte* fančevo« domačMo na Koroški Beli v gostišče. $ Podjetje Ljubljana transport, poslovna enota Jesenice bo nabavilo prenosljivo žičnico-vlečnico znamke Ste-mag. Montirali jo bodo na Črnem vrhu nad Jesenicami. A Na Jesenicah zagotavljajo, da bo vso zhno prevozna cesta Jesenice Planina pod Golico. S tem bo zagotovljena tudi redna avtobusna zve* za J. Jarc Prodam moped T-12 skoraj nov. Bešter, Žirovnica 5613 Prodam telico 7 mesecev brejo. Oblak, Kopačnica 14, Gor. vas 5614 Prodam fikus z 38 listi in sobno lipo. Banov, Ul.M.Pi-jade 5, Kranj 5615 Prodam korenje in peso. Naklo 73 5616 Prodam plemenskega vola ali zamenjam za lažjega. Ko-krica 34, Kranj 5617 Prodam zimska jabolka bo-bovce in voščenke. čebašek, Voklo 30, Šenčur 5618 Prodam dva prašiča 80 kg težka za piatnje. Šenčur 136 5619 Prodam konja, kravo 5 mesecev brejo in monta opeko. Hotemože 28, Preddvor 5620 Prodam rezervne dele za avto »Olimpijo«. Tenetiše 12, Golnik 5621 Prodam fiat 750 popolnoma nov neregistriran. Visoko 71, Šenčur 5622 Poceni prodam trodelno omaro. Zalesnik Silva, Planina 23, Kranj 5623 Prodam pesek za zidavo. Tenetiše 7-, Golnik 5624 Prodani globok otroški voziček. Ogled vsak dan od 15. do 16. ure Delalut, Kranj, Planina 3 ' 5625 Prodam lesno opeko 40 x 30 x 25, Gantar, AMD Kranj 5632 jalcu Zupan Franc, Berg 16, Žirovnica 5629 Sprejemam v delo vsa tesarska dela. Nasl. v ogl. odd. 5630 Izgubil sem listnico z vsemi dokumenti v avtobusu Tržič — Ljubljana. Najditelja prosim naj vrne proti nagradi na naslov v dokumentih 5631 Dam sobo delavki na tri izmene za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 55S8 Vsako količino živega apna Vam ugodno pripeljem na dom. Informacije po telefonu 21-295 ali osebno pri Trebeč Franjo, Kajuhova 2, Kranj 5605 OBJAVE V KRANJU Krompir 80 do 85 din, kislo zelje 130 do 160 din, kisla repa 120 do 140 din, jabolka 80 do 130 din, hruške 120 do 240 din, grozdje 200 do 250 din, paradižnik 250 do 300 din, paprika 200 do 220 din, čebula 130 do 140 din, čeesn 280 do 300 din, solata 140 do 200 din, rdeča pesa 100 do 120 din, peteršilj 130 do 180 din .korenček 120 do 140 din, cvetača 200 do 240 din, surovo maslo 1800 do 1900 din, skuta 360 do 400 din, med 900 din, orehova jedrca 2400 din, fižol 250 do 280 din za kg; kaša 300 do 320 din, ajdova moka 240 do 260 din, koruzna moka 140 do 150 din, pšenica 85 do 90 din, oves 55 do 60 din, proso 150 din, ješpren 180 do 200 din, celi orehi 140 do 150 din, kostanj 180 do 200 din za liter; živa perutnina 700 do 800 din za kg; jajca 80 din za komad. Kupim diatonično harmoniko. Tenetiše 12, Golnik 5626 Kupim štedilnik prostosto-ječ. Bešter, Žirovnica 5627 Nudim hrano In stanovanje fantu in dekletu za pomoč na mali kmetiji. Nasl. v ogl. odd. 5628 Sadne mline motorne, naročite pri kmetijski zadrugi »Sloga Kranj ali pri proizva- Gostinsko podjetje »DOM NA JEZERSKEM« prodaja rabljeno opremo: lončene peči, železne peči, sobno pohištvo, prešite odeje in drugo. Prodaja za socialistični sektor bo dne 12. novembra 1965, za zasebni sektor pa 15. novembra 1965. Iščemo kurjača s prakso za upravljanje s' toplovodno centralno kurjavo v stanovanjskih blokih I, II in III v Kebetovi ulici v Kranju. Ponudbe pošljite do 2.11. 1965 na Zavod za izgradnjo Kranja v Kranju, Cesta JLA številka 6/V. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD KRANJ obvešča živinorejce s področja od Lancovega do Podnar-ta, da zaradi porušenih mostov ne more redno vzdrževati osemenjevalne proge za osemenjevanje krav. Zato naj živinorejci sporoče naročila za osemenitve vsak dan do 11. ure v Kmetijsko zadrugo Radovljica, telefon 70-253. Sporočiti je treba točen naslov. Osemenjcvalec bo potem prišel na dom. PODJETJA - USTANOVE ZGP MLADIMSKA KNJIGA KRANJ, Majstrov trg 1 vam nudi v svojem posebnem oddelku — pisarniškem servisu pisalne in računske stroje, pisalni in pisarniški material po grosističnih cenah IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST! ŽELITE S0DE10VATI PRI ŽREBANJU ? Za vse stare in nove naročnike bo »Glas« pripravil VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE Zato naročite »Glas«. Naročnina je le 1000 din za pol leta, oziroma 2000 din letno. »Glas« lahko naročite po priloženi dopisnici, na upravi v Kranju, pri podružnici v tiskarni na Jesenicah in v Kamniku v kinu »DOM«! Poravnana naročnina za 1965. leto je pogoj za sodelovanje pri VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU za vse stare in nove naročnike, ki bo v začetku prihodnjega leta! Ce niste poravnali naročnino vašemu poštarju, jo lahko nakažete na tekoči račun pri Komunalni banki Kranj, številka 515-1-135. STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO? Posvet v Vratih V Aljaževem domu v vratih pod Triglavom bo v soboto in nedeljo dvodnevni ali XIII. posvet predstavnikov planinskih društev Gorenjske. Obstojajo realne možnosti, da se zlasti na Gorenjskem turistično-planinska dejavnost še bolj razširi in zajame tudi inozemske goste. Zanimivo je, da imajo dobršen del prenočitvenih zmogljivosti na Gorenjskem prav planinska društva. Planinska društva pa bodo morala ob sedanjih gospodarskih premikih vse bolj usmeriti svoje poslovanje na ekonomsko osnovo. O vsem tem in še o drugih zadevah bodo razpravljali na posvetu. V POMOČ POPLAVLJENCEM V Kranju že nad 4.5 milijonov dinarjev Krajevne organizacije in občinski odbor Rdečega križa v Kranju bodo kmalu zaključile akcijo za pomoč prizadetim ob zadnjih poplavah v Sloveniji. Iz poročil krajevnih organizacij RK je razvidno, da je že zbranega nekaj nad 900.000 dinarjev in blaga v vrednosti nad 1,600.000 din — skupaj nad 2,500.000 dinarjev. Pri Vodovodnem stolpu so zbrali že več kot 1,400.000 din predvsem v oblačilih, v Stra-žišču 382.000 din predvsem v denarju, v Naklem več kot za 200.000 v denarju in oblačilih, Žabnica 105.000 din in preko 1000 kg krompirja, v Zalogu ipri Cerkljah 71.000 itd. Sledijo Jezersko, Gorenja Sava, Cerklje, Zlato polje, Trstenik, Duplje itd. Uspeh akcije je dober zlasti tam, kjer so to delo podprle tudi KO SZDL, sveti krajevnih skupnosti in drugi organi na območju krajeVne skupnosti. Dosti sočutja in solidarnosti do poplavljencev šo pokazali tudi v nekaterih de- Turizem pod Storžičem Kljub precej slabemu vremenu je bil v tržiški občini v avgustu dober turističm promet. Skupno je bilo prijavljenih 1.318 gostov, od tega 579 tujih. Skupno je bilo 1.493 nočitev. Največ jih je bilo v hotelu »Pošta«, lep promet pa je bil tudi v okoliških planinskih postojankah, predvsem v domu .pod Storžičem. kamor je urejen dovoz z avtomobili prav do koče, ki razpolaga tudi z največjim številom ležišč iznvd vseh hotelskih objektov v občini. lovnih organizacijah npr.: tovarna gumijevih izdelkov Sava je odobrila blazime in termofoiire v vrednosti 1 milijon 400.000 din, Kmetijsko živilski kombinat 3000 kg semenskega krompirja v vrednosti 390.000 din, Tekstilin-dus pa je odobril 150 kg raznega blaga v vrednosti 198.000 din. Skupaj so dale delovne organizacije po dosedanjih sporočilih blaga v vrednosti 1,588.000 din. Zvedeli smo, da bodo te dni tudi ostali upravni odbori delovnih kolektivov sklepali o tej pomoči na svojih rednih sejah. Po do sedaj zbranih podatkih iz dvanajstih KO RK in treh delovnih organizacij je razvidno, da so že zbrali denarja in ostale pomoči za nad 4,500.000 dinarjev. — J. č. Jeseniški šolarji poplavi j encem Na obeh jeseniških osnovnih šolah — Preži-hov^Voranc in Tone Cu-far — so učenci z velikim razumevanjem sprejeli predlog za zbiranje pomoči poplavljcncem v Pomurju. Na šoli Prežiho-vega Voranca so zbiranje že zaključili. Kljub temu, da so starši že dali za po-plavljence na terenu, je 206 učencev te šole zbralo skupno 217 kg raznih oblek, obutve in perila ter 33 kg različnih šolskih potrebščin. Učenci šole T. Cufarja pa zbiranja še .liso zaključili. — T. T. * r ŽIVAHNA TURISTIČNA SEZONA Več turistov kot,.. Podatki o letošnji poletni turistični sezoni v kranjski občini kažejo, da Kranj z okolico postaja iz leta v leto predvsem za tuje in tudi za domače turiste vse bolj privlačen. Do konca avgusta letos je območje občine obiskalo 26.755 turistov, od njih kar 8.283 tujih. V primerjavi z lanskimi osmimi meseci je bilo gostov letos več za 19,4 %, prenočitev pa za 21,1 %. Domačih gostov je bilo letos za 13,3 % več, tujih pa kar za 35,8 %. Število prenočitev domačih gostov se je povečalo za 19,6 %, tujih pa za 27,2 %. V primerjavi z letom 1963 (do konca avgusta) pa je bilo število gostov v občini letos večje za 23,5 %, in sicer v glavnem na račun obiska tujih gostov, ki jih je bilo Za 52,3 % več, njihovih nočitev pa je bilo za 69,5% več, medtem ko se je število prenočitev domačih gostov v primerjavi z enakim obdobjem leta 1963 zmanjšalo za 5,4 %, število domačih gostov pa se je povečalo za 13,8%. Iz teh podatkov je že delno razvidno, da je turistični promet v kranjski občini lani v primerjavi s prejšnjim letom stagniral, letos pa se je že bistveno popravil. Največji porast je bil pri prenočitvah in številu tujih gostov. Kljub večjemu številu gostov pa je ostala (povprečna doba bivanja pri tujih gostih nespremenjena (2,1 dan), pri domačih pa se je povečala od 3,2 na 3,4 dneva. Turistični promet v kranjski občini je izrazito sezonski, posebno inozemci prihajajo največ v poletnih mesecih (julij, avgust). Zanimiva je tudi primerjava po področjih: največ turističnega prometa je bilo v Kranju (14.009 gostov), vendar je bila tu povprečna doba bivanja najnižja (1,9 dneva), kar pomeni, da se v Kranju zadržujejo največ le prehodni gostje. Ostala področja si po številu go- Na Belskem polju Na Belškem polju pri Ja-vorniku je te dni začel poskusno obratovati prvi oddelek. Društvo inženirjev in tehnikov železarne je ob tej priložnosti organiziralo poseben strokovni ogled tega obrata. S. 'tem se bo začel postopoma uveljavljati nov gigant, ki že po svoji velikosti vzbuja pozornost slehernega potnika zlasti pa -~mačinov, saj obrat jeklovlek na Belškem polju odpira novo obdobje jeseniškega železarstva. E. Ž. stov in prenočitev sledijo takole: Jezersko (4.750 gostov, povprečna doba bivanja 5,3 dneva), Preddvor (3.265 gostov, povprečna doba bivanja 3,6 dneva), Cerklje — Krvavec (3.208 gostov, 2,6 dneva), Naklo (2.350 gostov, 2,7 dneva povprečna doba, bivanja), Gorice (105 gostov) in Besnica (68 gostov). — a Črpalka na veter v IVolah V vasici Topole ob cesti med Mostami in Mengšem se že 30 let vrti vetrnica na 25 metrov visokem podstavku in črpa vodo iz vodnjaka v rezervoar nad njim, ki Ima prostornino skoraj 12.000 litrov. Prejšnji lastnik kmetije, ki ji pravijo po domače pri Adam, jo je kupil" leta 1935 na Polzeli med starim železom; postavil jo je doma nad vodnjak in od takrat do danes izrablja veter za črpa-^ nje vode v rezervoar, od ko-' der imajo potem vodo napeljano v hišo. — at, foto: Perdan VAŠČANI V GORENJI VASI VPRAŠUJEJO: Zakaj ni čipkarske šole? Pridne roke klekljaric so v letošnjem letu ustvarile za 15 milijonov dinarjev prometa. Čipke so zelo iskan izdelek na inozemskem tržišču. Ali je čipkar-stvo v Poljanski dolini v zatonu? Cipkarstvo ima v Poljanski' dolini bogato tradicijo. Njegovo središče je v Gorenji vasi, kjer ima podjetje »Doma urejen odkup čipk iz vse okolice. V lanskem letu so klekljarice ustvarile za 16,500.000 dinarjev prometa. V letošnjem letu se^ je njihov plan povišal na 18 milijonov din, vendar pričakujejo, da ga bodo presegle, saj so naredile že sedaj za dobrih 15 milijonov dinarjev čipk. Ko sem povprašal domačine, kaj mislijo o njihovem čipkarstvu, so pričeli takoj govoriti o čipkarski šoli. Več kot šestdeset let so imeli v Gorenji vasi čipkarsko šolo, pred dvema letoma pa je lastnik prostora, v katerem je bila šola, odpovedal »sodelovanje«. Preveliki davki * so K_- naredili svoje! Učiteljica je odšla. Na šoli za umetno obrt v Ljubljani so imeli vsako leto tud\ odelek za cipkarstvo. Ta oddelek je bil ukinjen. V vasi so dobili nov prostor, vendar so ostali brez učiteljice. Odločitev šole ima lahko težke posledice tudi za ostale kraje, kjer imajo razvito to vrsto domače abrti. V Gorenji vasi in okolici je okoli 350 klekljaric. Starejše čipkarice pripovedujejo, da so bile že s šestimi leti v šoli. Šola jim je pomenila otroški vrtec, šolo za učenje in njihov ponos. Tudi sedaj je še dosti mladih punčk, ki pridno klekljajo. Pravijo, da je naklekljata Majda Mihelič s petimi leti ie toliko, da si je lahko sama kupila obleko ... Podobnih primerov je še več, vendar se v vasi bojijo, da jih bo vedno manj. Površni poznavalec razmer bi si mislil: le zakaj toliko govorjenja o nepomembni dejavnosti!? Res je le malo takšnih, ki živijo izključno od čipk, vendar 18 milijonov din prometa ni za nobeno vas nepomemben znesek. Pridejo dolgi zimski večeri in za vsako domačijo mnogo pomeni izredni, skoraj neplanirani dohodek. Kmečke žene so še posebno zadovoljne, ker dobijo za vsak izdelek denar takoj izplačan: V zadnjih letih se sicer vedno bolj uveljavljalo tudi druge možnosti zaposlitve, a cipkarstvo je le cipkarstvo! V Gorenji vasi se vprašujejo: »Zakaj bi se vključevali v druge dejavnosti, ki nam niso znane? Naša dejavnost je cipkarstvo — tega ni povsod — in tu bi se radi uveljavili.* Cipkarstvo je res dejavnost, ki lahko vasi prinese razen neposredne gospodarske koristi tudi turistični sloves. — pc PRED SEJO OBČINSKE SKUPŠČINE NA JESENICAH Slaba preskrba z ozimnico Potrošniki nezadovoljni zaradi slabe oskrbe z ozimnico .j Ta četrtek, 28. oktobra popoldne, bo skupščina občine Jesenice razpravljala o popravljenem in zmanjšanem proračunu. To je težka in odgovorna zahteva, ki se postavlja pred vse odbornike. Vendar sodijo, da se odborniki ne bodo zadržali le pri proračunskih tegobah, Gradbeništvo v ... (Nadaljevanje s 1. strani) stva podjetij morali odločati čimprej, da spomladi zaradi različnih organizacijskih težav ne bo zbledel še tisti učinek, ki bi ga sicer lahko dosegli. Na občinskih skupščinah upajo, da 'ho položaj kakršen je prinesel tudi nekatere koristi. Predvsem mislijo na vzdrževanje starih stanovanj in drugih negospodarskih objektov. Samo v jeseniški občini razpolagajo letno s približno 50 milijoni' dinarji za ta namen. Vendar doslej gradbeniki na ta sredstva niso računali. Stara stanovanja so — kolikor so jih — popravljali obrtniki, predvsem pa je bilo to področje šu-šmarjev. Morda bi pri novi organizaciji gradbeništva na Gorenjskem kazalo to dejstvo upoštevati in organizirati manjša, obrtno gradbene grune za vzdrževalna dela. marveč bodo tudi razpravljali o izredno perečem problemu na Jesenicah: o oskrbi z ozimnico. Zaradi slabe organizacije oskrbe z ozimnico so družinski proračuni jeseniških občanov še bolj neuravnoteženi. Vsi se strinjajo, da trgovina s sadjem in zelenjavo ni napravila vsega, kar bi morala storiti. Medtem ko pri kmetovalcih na območju radovljiške občine in deloma tudi jeseniške, lah- Izreden zbor volivcev Danes bo tudi na Gorenji Savi v Kranju izreden zbor volivcev na katerem bodo volivci razpravljali o stražiškem pokopališču. Volivci v Stra-žišču so na svojem zboru že zahtevali, da se na desnem bregu Save t. j. za Stražišče in okoliške kraje zgradi novo pokopališče, nekje na Sorskem polju oz. tamkajšnji bližini. V ta namen so izvolili tudi poseben gradbeni odbor in odločili, da se uvede za to gradnjo samoprispevek. ko človek kupi jabolka po 130 do 140 dinarjev za kilogram — in je ponudba še kar velika — so jabolka v jeseniških trgovinah domala dvakrat dražja. Prav tako primanjkuje krompirja. Cenijo, da bi ga morali preskrbeti še približno 200 ton, če bi hoteli zadovoljiti vse potrebe. Ker so se zakasnile dobave krompirja iz uvoza, je položaj precej kritičen. — ik Izdaja In tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun pri NB v Kranju 515-1-135. Telefoni redakc. 21-835, 22-152 uprava in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letno 2000, mesečno 170 dinarjev. Cena posameznih številk 40 din. Mali oglasi za naročnike 40, za nena-ročnike 50 din beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo