GLAS
X3sf:8!ovensEhideIaTceirr Ameriki.
TIm largest Slovenian Duly m the United States
loaned every day except Sundays and legal Hobdays. 75,030 Readers. m
TELEFON: CORTLANPT 2873._ Entered si Second Claaa Matter, September 21, 1903, at the Port Offica at New York, N. Y., under the Act of Congreaa of March 3, 1879.
NO. 218. -- ŠTEV. 218.
NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 16, 1924. — TOREK, 16. SEPTEMBRA 1924.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
IZJAVE PREDSEDNIŠKIH KANDIDATOV
Predsednika Coolidge-a pozivajo z vseh strani, naj se izreče proti Klanu ter 4'reši'' s tem Indiano._Politika
molka je bila poražena. — Črnci so se pričeli zavzemati za demokrate. — Ustava Združenih držav je baje
najvažnejše vprašanje v sedanji volilni kampanji._
Česa vsega ne očitajo La Fallettu? — Njegove prilike.
VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIL
RAZKRITJE SPOMENIKA NA ČAST LAFAYETTU

A ■	- «i>> t < -i v >A :-, -r ---" 1
- , '-^^jeX* ?v .'A*\vv . -
*** - V	V > -v ?:
. • -i A*.,,'Z.,-j: t -f-- -•,

Washington, D. C., 15. septembra. — Republikanci v Indiani so se prijeli oddaljevati o<l sklepa senatorja Wat-soiia, <la ,ie najboljše vprašanje Klana ignorirati. Pravijo, ilu l>o predsednik Coolidge obveščen, da bo njegovo stališče zagotovilo |>oraz FA Jaeksona. republikanskega ktandida-ta za mesto governerja in da je edina stvar, kate<ro mora storiti republikanska stranka, ee lioee rešiti s^voj narodni tiket, izjaviti se odločno proti Klanu.
Poročila iz Indiane pravijo, da je bil izveden na Jati! ftsoiia pritisk, naj obsodi Klan ter vzame s tem demo-k rat kom glavno orožje iz roke. Jackson pa je izjavil, da bi *nka njegova izjava ne privedla v njegov tabor republikancev, ki so ga že zapustili radi Klana. To pa bi brez dvoma zrn-ilu solidni blok, ki ga baje podpira.
Drugi pa izjavljajo, da je edino upanje zanje predsednik, ki je indosiral Jaeksona in ki je edini zmožen spraviti črnce nazaj v republikanske vrste.
Črnci so pripravljeni glasovati za dr. McCullougha, demokratičnega governerskega kandidata, in republikanci se boje vsletl tega, da bodo glasovali tudi za Davisa.
Ohio jo nadaljna država, v kaieri imajo demokrat je prednost pred republikanci.
V sled tega položaja je republikanski glavni stan v Oliiju včeraj objavil, da bo dobil Coolidge v Oliijn večino, slično oni, katero je dobil predsednik Harding.
Chicago, III., lf>. septembra. — Načelnik republikanskega narodnega komiteja, William M. Butler, je v ostrem napadu, katerega je vprizoril na sile, ki jaodpirajo kandidaturo La Folletta, izjavil, da je postala ustava Združenih držav največje vprašanje v sedanji voiHlni kampanji.
4kDežela v splošnem, brez ozira na strankte, ima pred seboj vprašanje, ki zahteva pozornost vseh. To vprašanje se glasi, kako rešiti ustavo," je rekel.
Osnovna vprašanja, ki so delila obe veliki stranki, obstajajo še danes,v je nadaljeval, "a pojavilo se ie večie vprašanje. T. ni več višanje deljenega mnenja med obe-! TZXST.t v"™ ma glavnima strankama.To vprašanje obstoja republike." fakoj zaSel sestavijaii „«v kabi-
?■ 'Jkfc7 ■ ? * $ f2;<	j, . .
t t. t i,	f —. .
Af lt r,^ >	a.- ^ *■
-k. -
-- v ^ ' t * f - i
% .fUv
4 . -v
Pred kratkim so razkrili v Bal t "umore Maryland, spomenik na east francoskemu favettu. 8pf»menik je izdelal kipar Andrew OfConnor. Pri razkritjti je bil prede.seJnik Coolid«re.
KITAJSKI KABINET
JE RESI6NIRAL
Dve skupini čet napredujeta. Železniška proga PekJngr-Mugden odrezana. W. W. Yen je postal ministrski predsednik.
Washington, D. C., 15. sept. — Zunanji minister Wellington Koo in vsi člani kabineta so danes re-signirali.
Tozadevno oficijelno poročilo dobil-daues driUšvni flepaTtrnMitf.
Poročilo o resigrnaciji kitaj-ske-pra kabineta je poslal Edward Bell, ameriški zastopnik v Pekingu.
Dostavil je, da je predsednik kitajske republike sprejel resi-
OBRAVNAVA PROTI ŽIVINSKI MATERI
Policija pravi, da je Mrs. Saunders spravila tri otroke s poti. Senzacijonalna razkritja glede matere, ki je svojega otroka živega zakopala.
padla več sto
Soeijalistiena tretja stranka, pod vodstvom senator- net.
ja La Folletta. je vsilila nam vsem doktrino, ki zahteva lU'posmhio akcijo, ee hočemo rešiti ustave. Boj se ne vrši glede metode vlade, temveč glede odprave vlade.
''Soeijalistiena tretja stranka hoče uničiti ustave, odpraviti najvišje sodišče. Od Boga dane pravice vsakegft državljana te dežele do življenja, prostosti in zasledovanjr sreče so zajamčene v nstavi. To je ddkuiment, katereg? hoče uničiti La Follette, kajti predlagal je. na i s? da kongresu polnomoč, da razveljavi, izpremeni ali modificira postavo."
Washington, D. C., 15. septembra. — Pristaši La Folletta in Wheeler ja trdijo še nadalje, da ima tikot La Folletta priliko zmagati pri volitvah.
Senator iz Wisconsin noče sam ničesar izjaviti v ten' oziru, pač pa je prepustil svojemu publikaeijskemu štabr ugotovilo, da bo njegov tiket lahko zbral pelrrcbnih 26(i elektoralnih glasov. Ni po se pojasnilo, od kod bodo prišli ti glasovi.
"Deset milijonov žensk bo glasovalo za Ta Folletta in Wlieelerja prihodnjega novembra." se glasi v ugotovila katero je izdal danes glavni s+an La Folletta. Ta ugotovilo je podpisala Miss Ethel Emit h, tajnica National Women's Trade Union League. Miss Smith je dostavila:
"Vsaki postavi, za katero so naprosile ženske, se je ugovarjalo, češ, da je radikalna, prekucuška in boljševi-?\a. Vajen" fino prismodarij, katere nam skušajo obesiti istt interesi, ki se boje La Folletta in Wlieelerja. Ti interesi bi glasovali proti Watshingtonu, Jeffersonu in Lin-colnu ter jih označili kot rdečkarje."
• Predesednik Ooolidjre je danes razpravljal o kitajskem vprašanju z ameriškim poslaniškom za Kitajsko, dr. Jacob Gould Shur-ranom.
Sliurran je izjavil, da po njegovem mnenju ne bo sedanja revolucija dolg-otrajna. Predse-lni-ku je zagotovil, da so vsi A meri-kanci, nahajajoči se na Kitajskem, na varnem.
Šanghaj, Kitajska. 15. sept. —
Lakewood, N. J.. 15. sept. — •Jutri se bd sestala v Toms River velika porota in javni obtožitelj Javne je izjavil, da je zadostno dokazov, da se sita.v i Mrs. Saunders pod obdolžbo poskušenega umora, ker je baje skušala v bližini svojega doma svojega* no- preko pečine, voroienejra otroka živegra zakopati v grobu, katerega je izkopala sama.
Javne je nadalje namignil, da SO na.šli dosti stvari, ki utrjujejo izpoved njenega moža. da je na opisani način
spravila s poti tri svoje novoro-j položili v čoln ter ga odvedli rta jenčke.
Predlagalo se je. naj se prične j Princesinja, ko je mož je bil izkopavati krog prejšnjega bivali-j poljski princ Ladislav Radziwill
Sffl flrn?irio	i« cinun	; • 1 -
S POSVETA LI6E NARODOV V ŽENEVI
Liga noče amendirati pravil glede preiskave na morju. Zahtevi Anglije za prosto roko v tem oziru se bo ugodilo najbrž z reservacijami. — Dr. Beneš in tovariši izdelujejo kompromisni načrt. — Anglija ne bo nikomur dovolila vtikati se v njene mornariške zadeve. — Popolna analiza ameriškega načrča.
Ženeva, Švica ,15. septembra. — Nedeljski odmor ni prekinil naporov dr. Beneša, čeboslovjaiškega ministra za zunanje zadeve, ki je dobil od svojih sodelegatov naročilo. naj se loti naporne naloge sestavljanja osnutka ar-bitraeiiskega m varnostnega <logovora.
včerajšni dan se je dr. Beneš trudil in pomagal mu je mladi Masavrk, ki je bil preje ataše j pri češkem poslaništvu v Washingtonu.
Vsi v Ženevi so pričeli kazati znake^Uučenja radi napornega dela zadnjih štirinajstih dni, da se resi največji problem, kar so se jih lotili državniki izza časa, ko je bila v Parizu ustanovljena Liga narodov ter je bil podpisan tozadevni dogovor.
Di\ Beneš je sličen v svoji vztrajnosti Rooseveltu. Vsak dam se posvetuje pozno v noč z različnimi državniki ter skuša spraviti v soglasje nasprotujoča si naziranja.
Danes bodo obnovljeni sestanki podkomiteja, kojega naloga je-doseči napredek glede treh velikih problemov? s katerimi ^e mora pečati zborovanje Lige narodov, namreč arbitraeije, varnosti in razoroženja. Piroblem je, kako
--Ispogiti vprašanja ter sestaviti dogovor, katerega bi se splo-
PrCncesinja Radziwill, vdova polj- šno odobravalo.
skega plemenitaša ter rojena j En važen/uspeli pa je bil vendar dosežen pretekli le-Amerikanka, se je smrtno pone- den in ta obstaja v sklepu, da ni treba preosnovati prisilne ^^Hrstt J<> ^j-biti.eijske klavzule glede svetovnega razsodišča'
__Kamsav MacDonald, angleški ministrski predsednik,
Kineo, Jle., 15. septembra. — Povedal zbornici, da se mu ne zdi ta klavzula natančna Le z velikimi težkočami se je po- in hotel je, naj se jo preišče ter postavi na dnevni red, sečilo spraviti na varno truplo I^edno jo bo Anglija sprejela. Nikakih izprememb pa se princesinje Radziwill, prejšne ne bo uveljavilo v frazeologiji. Cilj bo dosežen, ko se bo do-Miss Helen Simpson iz Cbieaga, volilo vsem deželam, vključno Anglijo, staviti reservaeije, ki se je smrtno ponesrečila, ko je ko bo določba podpisana.
junaku La-navzoč tudi -in«
SMRTNA NEZGODA POLJSKE PRINCEM
čevljev globoko na severnem o-bronku Mount Kineo, kjer je
iskala dragocen prstan, katerega ,	____
je izgubila. Njeno truplo je obti-	^vsodi^ a.
čalo sredi pr>ti na
Reservacija Anglije se bo glasila, da ne bodo akeije angleškega brodovja, zaposlenega pri vzdržiaSnju svetovnega miru. })o naročilu I.ige. ]>odrejene pravoreku sve-
Armade mandžurskega poveljni-J hitro strohne, da bi ka Cang Tse Lina prodirajo proti j nobenega sledu več.
šča družine Saunders in sieer pri Surf City. Pasadena in Forked River. Dvomljivo jo. če bodo tozadevna prizadevanja u-pe5na. kajt: dr. l)isbow je pojasnil obtožilelju da so kosti novorojenca i z van redno mehke in da v zemlji tako najti kmali;
Pekingu ob Peking-ilukden železniški progi. Promet med Pekingom in Mukdenom je prekinjen.
VELIKE demonstracije PHILADELPHIJI.
PREDSEDNIK COOLIDGE BO GOVORIL V PHILADELPHIJI.
Washington, D. C,, 15. sept. — Predsednik Coolidge bo due 25. septembra govoril v Philadelphiji o*) priliki 150. letnice prvega kontinentalnega kongresa.
SVEDROVCI NA DELU.
Philadelphia, Pa., 15. sept. Štirje oboroženi banditi so napad-včeraj poslopje Standard Pro-ision Co., razorožili paznika, o-»lenili blagajno ter odnesli $2500 gotovini ter dragulje v rrediio-petih tisoč dolarjev. Pozneje neki Reiner, ki je
REVOLUCIJONARNO GlBANoS V ECUADORJU.
Washington, D. C., 15. sept. — Tukajšni državni department je dobil poročilo, da je izbruhnila v republiki Ecuador revolucija. Podrobnejših poročil še ni.
Philadelphia, Pa.. 15. sepf. — V tukajšnje mesto je dospel itali-jan-iki avijatik Antonio Loeateili. Mestni odborniki so mu priredili svečan sprejem.
Pred mestno hišo se je zbrala velikanska ljudska množica, se-stoječa večjidel iz Italijanov.
Nekateri,so začeli klicati: Viva Locatelli!
Takoj nato so se oglasili proti-kliei: Proč z Locate 11 i jem, proč s fašizmom! Temu je sledil splošen pretep. Policija je* aretirala osem oseb. Nekaj so jih odvedli v bolnišnico. Locatelli je v zadnjem trenutku skočil v avtomobil ter se odpeljal na varno.
SOVJETSKI POSLANIK ZA MEHIKO.
Moakva, Rusija, 15. septembra. M. Testovski, novo imenovani sovjetski poslanik v Mehiki, je odpotoval na svoje mesto, v spremstvu svojega prvega tajnika ter dveh pomočnikov. Prvi tajntk je
i Kajkes, prejšni pomočnik mdnštra en^ da se je udeležil vloma, za zunanje zadeve, Čičerina.
Mrs. Saunders in njen zadnji otrok, katerega je rešil oče iz peska, se nahajata še vedno v bolnici. Otrok je zdrav ter se razvi-j.ja. Rtrežniee pravijo, "<la se mati j niti malo ne briga za otroka in da V ni niti enkrat vprašala zanj.
Kot znano je Sanuders sam obvestil oblasti, nakar se je pričel? preiskava.
Slučaj je iz številnih razk>go\ zanimiv, obenem pa tudi tragičen. Mrs. Saunders je silno moč na ženska. Sekati les ji je bila igrača in kadar je bilo treba posekati drevo, je storila to sam« Vmešavala se je med prepirajo če se moške ter jih ločila. — prava amazonka, ki je lahko vsakega pognala v kozji rog. Bala pa se je zlobnih besed drugih žensk.
Raditega je sklenila uničiti o troka. še predno se je rodil. Ker pa se ji to ni pasrečilo, je čakala poroda, ki se je završil brez vsake pomoči, nakar je skušala za-grebsti novorojenčka v zemljo.
1 U|7iO j v UOli 1
nekem dreve-1 z drugimi besedami rečeno ne bo Anglija dovolila, su in treba ga je bilo spustiti bi prisilno arbitraeijsko sodišče sodilo njeno morna-namreč. gest sto čevljev navzdol na obal, riško postavo, vključno pravico preiskovanja in zaple-že preje | Moosehead jezera, kjer .so truplo Iijenja na visokem morju.
Konečni cilj sedanjih naporov Lige narodov je etee-
nai nrir.no zaiv-V3S- ,	, .	gibanje, kojega cilj je napraviti iz Lige naodov mo-
naj se pmne | Prmcesmja, lco.,e možje bil g0(xno enotnost za vzdržanje miru in med narodne solidar-
. .. . . . .	nosti.
m ki je stanovi 1 a izza smrti svo-	_
jega moža v Chicagu, je umrla Ko se Je lotl1 dr- -Benes dela, da sestavi osnutek d<o-skoro trenutno, ko je padla po govora glede 'arbitraeije. vamos'ti in razoroženja, je bil tnnini navzdol.	skero ofieijelno prisiljen posvetiti resno pozornost oisnut-
V hotelu, v katerem je bivala. dogovora glede varnosti ill razoroženja, katerega so se-so izjavili, da je bil prstan kajjstavili Amerdkanei. Važnost, katero so pripisovali vsi de-draprocen in da sta odšla princa- legat ie ameriškemu dokumentu, je razvidna iz dejstva, da ^inja Radziwill in njen brat nal je vključena v dosedanju prvotni načrt podrobna analiza xoro. približno dve milji od hote-1amieriškega načrta, ki je ofieijelno znan kolfc "Sliotwell !a. da ga najdeta.	-'Draft"
Pečina je na dotični točki skoro.---
COOLIDGE NA PREDSEDNIŠKI JAHTI "MAYFLOWER".

Washington, D. C., 14. sep. — Predsednik Coolidge je preživel današnji dan na predsedniiki jahti "Mayflower". To je bila njegova prva vožnja p<* vodi po preteku šestih tednov.
Spremljala sta ga Mrs. Coolidge in državni tajnik.	,
NAD 5000 OSEB JE OSLEPELO.
Kot poroča narodni odbor za prepreeenje slepote, je izgybilo v zadnjem letu v Združenih državah pet tisoč moških, žensk in otrok vid vsled raznih nesreč. Največ jih je oslepelo, ker so neprevidno ravnali z raznimi kemikalijami.
navpična in padla je približno sto t-evljev do mesta, kjer so našli njeno truplo.
Truplo bodo prevedli danes v
Boston.
Chicago, 111., 15. septembra. — Prineesinja Radziwill je biila hčerka dr. E. Shnpsona, dobro znan«, za zdravnika v južnem deiu me-•;ta.
Vzgojena je bila na vseučilišču v Cliicagu in Vassar, kjer se je seznanila s princem. Tekom vojne ie bila bolniška strežnica v Fran-?iji. Ostala je v inozemstvu pt> končani vojni in pred nekako tre-Tii leti se je poročila s princem Radziw'ilom v Don d on u. Princ je amrl eno leto pozneje.
NEMŠKI POSLANIK JE ODGO-DIL SVOJO RESI6NACIJ0.
poslanik dr. Otto Wiedfeld zopet odgodil svojo resignacijo.
V Berlin bi se imel vrniti ta Washington, D. C., 15. sept. — mesec, pa bo brez dvoma še do Danes se je izvedelo, da je nemški' Novega leta v Združenih državah.
V PENNSYLVA NLTI BODO PO 35 LETIH OBESILI PRVO ŽENSKO.
' .j.	. A ''šil'- -itVi i«.,. 'J
Harrisburg, Pa.. 15. septembra. V tednu, ki fie začne z 28. oktobrom. bo obešena zamorka Louise Thomas, ker je usmrtila v Philadelphiji nekega moškega. To je po 35. letih prvi slučaj v Penu-svlvaniji, da bo ženska obešena. Smrtno sodbo je že potrdil go-verner Pinchot.
Leta 1889 je bila. v Phila-^lelphiji obešena Sarah J. White-ling.	x
DENARNA IZPLAČILA
JV JUGOSLAVIJI, ITALIJ! IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dum m aait mna flMWbj JUGOSLAVIJA;
1000 Din. — $14.60 2000 Din.— $29.00 5000 Din, — $72.00 Pri b »kadilk, ki niaiaj« sanj k«t U mbUt zm foitoim in drage
W—ptiflji na zadnje pošt« ia ispMJ«
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: _
200 lir.......... $ 9.90 500 lir..........$23.75
300 lir.......... $14.55 1000 lir..........$48.50
M aaroiUili, U majajo manj kol Ml Ur nioMo pooakoj po 11
aa poitniM io drage oho*o.
HaipoHUa aa sodnje pofte la faplačajo Ja*owka laafca v Trota. Opati« la Za*«.
Bo poinjatre, ki preoocojo FETTISOČ DINABJSY aH pa DVATISOC L.IB dovoljujemo po mosofinoaft Ko ppwt» dopnok. Dinar jen la Liram sedaj al -*-1—	M mftiai h onnl
po ceni tistega dno. ko amm pride peeleiil denar VSkL**"^*^
POŠILJATVB PO BRZOJAVNEM PISMU DSVRSUJBMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKI »
lodo iaplažil t anior. dolarjih glojto poseben ogla« v k
Nov Ti
Draft.
8 A RjflJBJfc
lfw York, I, V*
\\ -

GLAS NASODA. 16. SEP. 1924.
. ------ - - —*
"GLAS NARODA
MB.VI
n

FRANK SA
and Publi*h«4 by
PiTpnli Publishing Company
IA Corporation)
LOUIS «SN«DtlC.
Plačo of SuoIimm off tho Corporation and Addroaaaa
as Cortlandt fetr—C Borough of Manhattan. Now
of Abovo Offflearat Yorfc City. N. ' V.
I L A I NARODA** (Voleo off tho P«oplo)
loouoa Iwry Pay Cxcopt Sunday and Mol 10ay.
Mogoče
nekoliko dostojnejše kot
Ka
M« Mto volja IM aa Amorlko .Zrn	Now York na ooio
ln Kanada	.......mm.. ft.Ot Za pol lata
pol leta ...... ...........13.00 Z«	Inozemstvo
(•trt lots ..^....m..««.... 11.60'za	pol lota —~.........
9TM «8JO 9TM
feubocrlptlon Yearly »6.00
Advertlnment en Aoreemant
"Otaa Naroda" Izhaja vaakl dan Igvxemil nod olj In feaaillOT.
Eoptal, brr« podpiao in ooebnoatl ne ne priobCuJeJo. Denar naj se blafeoroll kUatl po Montr Order. Prt opremembl kraja naročnikov, prosimo, da no I tudi projinjl bivališče nuni ni, da hitreje najdemo naalomUra
-OLAS NARODA" •ortlaaidl Mroot, Borough of Manhattan. Na« York« H. V,
Telephone: Cortlandt 2870
ANGLEŠKI PRINC
A' Ameriki se mudi angleški princ. AngleSkio raso-pisje, ki jr natančno poučeno o vsem, kar se tukaj dogaja, si i« in imiva i/, takozvanih Amerikancev, kateri smatrajo an^I('sk«'iia princa za deveto čudo sveta.
V Aiv^iiji (in Anglija je nonarliija) se za princa ne zmenijo dosti.
To<la tukaj pri nas v republiki, kjer na žalost nimam«« !• >"<lnv, vojvod in drugih dostojanstvenikov višnjeve krvi, ljudje tekmujejo med seboj, kdo bo prvi ugledal njegpvo krrljevo visočansivo in kateri mu bo prvi polju-brl solil na nogi.
Pri vsem trm princ najbolj trpi. ker se mu brezdvom-i: i to poniževalno klečeplfistvo.
< 'asnikarski poročevalci, ki zasledujejo princa kot lovski psi. so v precejšnji meri odgovorni za oslarije, katere počenjajo nekateri Amerikanci.
Tako je naprimer ndki časnikarski poročevalec zapisal: — "O hoče ])rinc prižgati v vetrovnem vremenu cigareto, sname klobuk ter ga drži proti vetru.
To je res nekaj posebnega. Tako novico" je res treba br-zoiaviti preko vsega ameriškega kontinenta.
Kaj je pa pravzaprav mislil časnikarski poročevalec i Da bo sezul princ nogavico in so ž njo branil vetra, ko bo prižigal cigareto i
Drugi časnikarski poročevalec je pogruntal naslednjo: — 4'Princ se je popraskal po nogi, ko ga je pičil komar."
Morebiti se je zdelo poročevalcu. da bi moral princ v. slučaju komarjevega pika popraskati svojega konja po hrbtu ? Nadaljni časnikar je sporočil * , svojemu listu: 4'Princ je zavi->v<	^»al lilačnico in popravil noga-
v i č j o podvezo.'' Kaj bo vzel princ glavnik v i«.ko ter se začel po glavi drgljati, da bo s tem nogavico popravil i
In nekdo jc celo zapisal: "Princ se oblači kot ga je volja."
Princ je star trideset let, denarja ima dovolj za no-trebo m ve.c kot je potreba, in vsledtega menda ni tako neumen, da bi si dal predpisovati, če bo nosil tako ali tako križaste hlače.
To je samo par vzgledov, s čim lioče časopisje nasititi javnost, ki je princa lačna in žejna.
iS k oda, da ni kak reporter presenetil princa v sami srajci in gatiali. Kaše takozvane "dame" bi od naslade ponorele.
Angleži se pa ne smejejo samo ameriškemu časopisju.
A n. eriška ■ * * vi soka družba uganja in počenja stvari, ki so za kozlaf, da se podomače izrazimo.
Zdravnikom in znanstvenikom ni treba hoditi v bla-2j.v* proučevat duševno bolnih in blaznih.
Na Long Island naj gredo med drhal, ki si je izbrala princa za zlato tele ter pleše krog njega, pozabljajoč Ameriko iii njeno dostojanstvo.
Prikupen fant je. kakoršnih je na stotisoge v Ameriki.
In plesati zna. ameriška mladina.
Svojih duševnih zmožnosti še ni pokazal svetu. Ko jih bo pa pokazal, smo lahko uverjeni, da svet ne bo dosti prof iti ral.
Tega nihče boljše ne ve, kot vedo Angleži.
Ako se bo v Angležih še kdaj pojavila prirojena grabežljivost, in ji bodo hoteli dati duška, ako bodo Angleži še kdaj zahrepenili po tej lepi zemlji, jim ne bo treba pošiljati na <aaneriško obal nobene armade.
Dva ali tri prince naj pošljejo sem, pia bodo ž njimi najbolj sigtotrno in najcenejše podjarmili celo Ameriko
Vzgled priuca iz Walesa je pokazal, da je to resnica.
Iz Jugoslavije.
Narednik Rumpel pred sodiščem. Smrtna obsodba.
V Zagrebu se je 28. avg. vršila pred vojaškim sodiščem razprava proti naredniku Avgustu Rumplu. rojenemu leta 1887. v Ljubljani. Rumpel je obtožen, da je dne 25. marca t. 1. zvabil v pisarno IV. ar-mijske oblasti svojega prijatelja trgovca Kelkoviča iz Zagreba tea-ga tamkaj zavratno ustrelil. Obtožnica zahteva na podlagi § 159. srh. kaz. zak. smrtno kazen. Rumpel. ki je pri prejšnjih zasliševanjih svoj zločin priznal, je tekom obravnave popolnoma spremenil .svoj zagovor. Izpovedi, ki jih je dal na policiji in ki ga silno obremenjujejo, je preklical. Trdi. da so bile od njega izsiljene z bati-r.ami in da so mu bile sugftrirane. odnosno. da je bil pri svojem prvem zagovoru silno nemiren in raztresen. Tudi glede poznejših izpovedi pri vojaškem avditorju trdi, da niso merodajne. Pri zaslišanju teh izpovedi je Rumpel temperamentno protestiral. Dogodek je opisal tako-le: Kelkoviča je poznal že nad tri leta. to je od časa« ko sta skupno delala v isti pisarni. Bila sta dobra prijatelja, skupaj sta kupčevala in si posojevala denar. Njuno prijateljstvo je trajalo do kritičnega dne. ko je prišel Kelkovič v njegovo pisarno v IV. armijski oblasti. Rumpel je zahteval od Kelkoviča. da mu vrne po-
verjetni slučaji. Volčja zverjad se je v bližnjih šum a h tako razpasla. da postaja drzna in opasna za vse ljudi in njihova selišča. Ponovili so se slučaji, da so volkovi v tolpah napadli ljudi in živino, na kateri so povzročili posebno veliko škodo. Poročila pravijo, da ne preteče niti teden dni. da ne b't se pripetil slučaj, ko volk napade čredo ter ugrabi kravo, vola. konja ali vsaj ovco ali ikozo. Nekatere posestnike so neprestani volčji napadi oškodovali po 25 do 30 tisoč dinarjev. Pred vojno je bila opasnost pred volčjimi tolpami v teli krajih prav takšna kakor danes. toda položaj je bil v toliko boljši, ker so se prirejali javr.i pogoni na krvoločno zverjad. Takrat se je sešlo celo selo ali več naselbin skupaj. Ljudje so se oborožili s potrebnim orožjem ter uprizarjali lov na volkove in divje svinje, ki so tudi precej številne v teh krajih. Tako je bilo mnogo zverine zatrte. — V Jelah se je pripetilo sledeče; Družina posestnika Ivana Prodanoviča je odšla zjutraj na delo. Kmalu nato so se pred hišo pojavili volkovi, ki so planili na domačo živino, počiva-jočo v hlevu. Raztrgali so na kose konja ter začeli obdela vati tudi kobilo. Žival je začela hrzati in vihrati. To je čula Prodanovičeva snaha, ki je stekla domov, da vidi. kaj se godi. Prišedši na dvorišče,
Peter Zgaga
sojeni denar (2500 Din), ki mu ga ise je hotela podati v hlev, toda tu je dal popreje v trgovini. Kelko-jjo je opazi! velik volk ter jo po-vič mu ni mogel ali ni hotel vrniti j padel za roko. Prestrašena ženska denarja. Obtoženi je denar nujno j je zamahnila z drugo roko po zve-rabil. ker so tudi njega terjali up-j rini, nakar je volk popustil ranje-niki. Tako mu je bančni uradniki no roko ter popadel zdravo. Zve-
Ivan Jirasek zagrozil, da ga prijavi vojaški oblasti, če mn tekom osmih dni ne vrne dolžnih 800 Din. 4'Tega sem se zelo bal", je rekel Rumpel, "'ker bi bil kaznovan in lahko bi tudi izgubil čin narednika. Vse to sem razložil Kelkoviču :n zahteval od njega denar. Kelkovič se mi je pričel porogljivo smejati in je rekel: Vi Srbi ste pijavke, 'vurcleri' m cigani, tvoji predpostavljeni pa so lopovi in ničvredneži. Za tem me je dejansko napadel in segel obenem v žep. kj<?r je nosil samokres. V tem trenutku sem jaz potegnil svoj revolver in nepremišljeno oddal nanj dva strela. Bil je takoj mrtev." Za vsa ostala dejanja, kako je na primer oblekel Kelkovičev plašč, kako je odšel v njegovo trgovino ter si tam napolnil nahrbtnik itd., trdi Rumpel, da je to vse storit v nekaki poti zavest i. — Zaslišane so bile nato razne priče.' med temi stražnik Savo Aluga, ki je Rumpla aretiral. Izpovedal je. da se Rumpla pri zasliševanju ni pretepalo, j Ostale priče so izpovedale zelo neugodno za Rumpla, edino uradnik Jirasek je izpovedal, da je Rum-.plu res pisal grozilno pismo v zadevi posojenih mu 800 Din. Priča
I ka petan M i gotski je izpovedal, da je bil Rumpel zelo nasilen človek, ki je hotel njega že nekoč ubiti radi denarja. Migotski je namreč Rumplov šef. — Rumplov za go-
i'aci jo se, ponižujejo, klečeplazijo v nadi in hrepene- 'vomik kapetan Protič je izjavil.
nju, da hodo doležni magari le pomilovalnega smehljaja z ustnic angleškega princa.
Ti ljudje niso Amerikanci. Ti ljudje so pljunili na ameriško dostojanstvo.
Niti Angleži niso.
Govori se sicer, da so Angleži brez manir, toda Anglež ni fr nikdar tako bedasto bulji* svojega gosta kot buljijo nekateri Amerikanci njegovo angleško kraljevsko Visokost.
Za božjo voljo, saj je angleški princ človek, k sreči po božji podobi ustvarjen, ne pa peteronogat bikec, katerega razkazuje komendijaut za pet centov v svojem šatoru. |Kaj pa je pravzaprav angleški princ f	#
da obtoženec ni normalen in da je bil že pred leti od psihijatrov spoznan za paralitika. Bil je že tudi radi telesne poškodbe in tatvine parkrat obsojen. Sodišče je odklonilo zagovornikov predlog, da se Rumpel preišče od psihijatrov m je ob 7. uri zvečer razglasilo obsodbo, s katero se Rumpel obsi-di radi premišljenega roparskega umora na smrt z ustreljen jem.
Strahote volkov ▼ Boni.
V okolici Bratunca blizu Srebr-
V Pittsburghu je govoril te dni nebi pridigar o prohibiciji.
Svoj govor je zaključil z besedami :
"Zaenkrat je največji problem Amerike, če naj bo ameriški narod napolpijam ali pa napol trezen".
*
Te dni je neki slovenski list zapisal, da ima nad dvatisoč dvesto naročnikov.
Petdeset naj jih ostane doma. ostalih dvatisoč naj jih pa gre paradirat po Downtownu. Ceste niso bile še nikdar tako prazne ko so bile v tem slučaju.
Zaenkrat ima na seji Lige narodov v Ženevi poglavitno besedo češki minister Beneš.
Sestavil je načrt, potom katerega bi se dalo uveljaviti splošen mir na svetu.
Beneš je dober držanik. Vs: priznavajo in občudujejo njegove zmožnosti. Nihče ne dvomi, da je Beneš diplomat in pol.
Kljub temu se paj pojavljajo v človeku resni pomisleki, ko ci-ta o Beneševih naporih.
Vse je mogoče na tem svetu, edino to ni mogoče, da bi Slovan ustvaril mir.
Imamo preveč žalostnih vzgledov celo med brati.
jZa Loebofm sin Leopoldom so se zaprla vrata jolietske kaznilnice. Pravijo, da za vedno.
Nedvomno bo pa marsikdo izmed nas doživel dan, ko se bosta Leopold hi Loe>b prepričala, da v Ameriki sodnikova beseda ni odločilna in da se marsikaj drugače zgodi kot sodnik razsodi.
V kratkem času sta se ponesrečila na Triglavu dva nadebudna slovenska mladeniča.
Pred par tedni so tovariši hoteli postaviti na mestu, kjer sta s«' ponesrečila, majhno spominsko ploščo.
Pri tej priliki se je tretji smrtno ponesrečil.
Bil je in bo pravilen star slovenski rek. ki se glasi:
"Gora ni nora. ampak tisti je nor. ki leze gor!"
Ameriške priseljeniške postave so trde postave. Evropejci jim ne verujejo.
Dosti se jih vkrca na ladje, mi
rina je začela mrcvariti svojo žrtev na najbrutalnejši način ter jo dodobro izgrizla po hrbtu. Nato jo je odvlekla v bližnji potok. Šele od tam so slišali ljudje obupne klice na pomoč ter prihiteli k ne-srečnici. Žena je ležala do polovice v vodi ter krvavela iz nešte-1 sleč? <la bodo vseeno dosp(;li
tih ran. Preostalo m nič drugega, j Ameriko. Take ponavadi spravijo kakor da so jo odpeljali v srebr- na E1Us Lsland in jih ob prvi pri
liki deportirajo.
Te dni je sklenilo sedem mladih fantov, določenih za depoi-tacijo. za vsako eeno priti na ameriška tla.
S pomola na Ellis Islandu su skotili v morje ter začeli plavati proti obali države New Jersey.
Trije so kmalu omagali in se vrnili. Četrti je priplaval do polovice in utonil.
Trije so s strašnimi napori dospeli na newjerseysko obal. kjer so obležali nezavesltni. Izsledili so jih ter jih spravili nazaj na Ellis lsland.
Ko bo čital majnar, ki dela p» dva dni na teden, in niti za vsakdanji kruh ne zasluži, ali pa jeklar. ki se je poslušil ob ognjeni peči, to poročilo, bo najbrž skomignil z rameni ter vzkliknil:
— Skoda takih naporov! Skoda takega hrepenenja po tej zemlji! Jaz sem že do grla sit njenih dobrot!
niško državno bolnico, kjer so ji zdravniki nudili prvo pomoč brez posebne nade. da bi mogla okrevati. Ljudje so radi tega dogodka strašno razburjeni in zahtevajo, da se obnovijo pogoni na volkove v istem obsegu, kakor so se vršili pred vojno. Da se pa to izvede, bo treba med ljudstvo razdeliti orožje, katerega sedaj nima.
Pašičeva sestra umrla.
V Zaječaru je umrla sestra bivšega ministrskega predsednika Nikole Pašiča. gospa Hristosija Jonovič-Jovanovič. mati jug. poslanika v Bernu dr. Milutina .To-vanovia. Ko se je Pašič vozil na pogreb, ga je v Nišu opazil kralj, ki. mu je izrazil svoje sožalje ter sa povabil na političen razgovor, ki je trajal eno uro.
Po desetih letih se je vrnil iz ruskega ujetništva
Dalmatinec Mate Škelj. Na potu iz Tobolska v Sibiriji proti domu je sporočil iz Avstrije svojemu župniku, da prihaja iz ujetništva. V pismu navaja &keljt da je v Tobolsku še vedno več tisoč ujetnikov Hrvatov, Slovence in Bosancev.
Smrt vmled stekline.
Pri sv. Jurju, občina Pregrada v hrvartskem Zagorju, je nedavno stekli pes posestnika Deliča ogri-zel štiriletno deklico Ančieo Re-privojak. Otrok je bil 28. avgusta prepeljan v zagrebško bolnico, kjer je že naslednjega dne v
nace se zadnje tee pojavljajo ne- težkih mukah umrl vsied steklin*.
SfugnHUromtska
Ustanovljena 1. 1898
KatnL ilp&turta
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Glavni odbornki:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT. 1S08 E. S2fid Street, Loraln O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Bo* 961, Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVBRN, 412 — 12th Ave, Eut, Duluth. Minn.
Vrhovni zdravnik:
I>r. JOS. V. GRAHEK. 303 American State Bank Bldg. 600 Or&nt Street M Sixth Ave, Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASN1K, Room 206 Bakewell Bids, cor. Diamond and Grant
Streets, Pittsburgh, Pa. 1(OHOR MLADIČ, 1334 W. 18 Street. Chicago, 111. FRANK SKRABEC, 4S22 Washington Street, Denver. Colo.
Porotni odbor; LEONARD 8LABODXTK, Box 480. Ely, Minn. GREGOR J. POREN'TA, 310 Stevenson Bldg., Puyallup, Wash, FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Avenue. Cleveland. O.
Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 780 London Road. N. E., Cleveland, O.
PAULINE BRMEXC, 3?3 Park Street, Milwaukee, Wia. JOSIP STERLE, Pine Bluffs. "Wyo.
ANTON CELARC. 638 Market Street, Waukegan, 111.
JednoUno uradno glasilo: "Gl&a Naroda"
Vae stvari tikajoče se uradnih aadev kakor tudi denarne poSlljatve naj se poSiljajo na glavntga tajnika. Vse pritožbe naj se poSila na pred-aednika porotnega odbora.. ProSnje za sprejem novih Članov ln bolnlMc* apričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa
obilen pristop. Kdor Spil postati flan to organizacije, naj se zglasl tajniku
bližnjega druStva JSKJ. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnite na
gl. tajnika.. Novo društvo se lahko vstanovi k 8 člani all Članicami.
Novice iz Slovenije.
Pri svečanostih ustoličenja srbskega patrijarha Dimitrija v Peči
sta zastopala Jugoslovansko novinarsko udruženjc glavni urednik ljubljanskega "SLovenca" Franc Smodej in Pjer Križani«'-. Ljubljansko univerzo je pri .svečanostih zastopal rektor dr. Kfidrič. ki j;* pri tej priliki dne 24. avgusta posetil tudi prosvetnega ministra našega rojaika dr. Korošca ter s»» ž njim razfrovarjal o potrcb;iii 1 j ubl jaai skepr a vseli č i 1 išča.
Fcdpcra za mariborsko gledališče.
Kakor poročajo, je vlada baje v načelu že sklenila, da .se doboli mariborskemu državnemu gledališču za prihodnjo sezono i žrtvin a subvencija v znesku 300,01)0 Din.
Odlikovanje rojaka - zgodovinarja.
Z redom sv. Save vrste je bil odlikovan znani mariborski zgodovinar prof, dr. Fran Kovačič.
Avstrijska himna in Radecky-marš.
V nedeljo 24. avgusta zvečer so v stanovanju nekega P. v Klavni ulici v Mariboru svirali avstrijsko himno in Radeekv-marš. Policija je takoj uvedla preiskavo.
Za vse enaka pravica.
Ljubljanski Narodni Dnevnik piše : C'e se spozabi kdaj kak revež. da si prilasti kako zemljo, že j ride njegovo ime v policijski list in s t »-m v druge liste, da izve ves svi*t za njegovo revščino in nesrečo. Ce pa zagreši kak bogatin nečedno dejanje ali pa celo ogaben ziočin. potem se zapišejo v liste samo začetnice njegovega imena, ali pa se sploh vse dejanje pokrije s plaščem molčečnosti. Zakaj to? Ali mar ni pravica za vse enaka? Ali mar mislite, da je revež brez časti? Te dni se po Ljubljani mnogo govori o nečednem in ogabnem zločinu, ki sta ga izvršila dve izprijena. sinova bogatih sta riše v. Zakaj ne javi policija imena obeh
zločincev? Zakaj si> v 11-j stvari molči? Zahtevamo, da konča policija s svojo obzirnostjo, kcr enaka pravica za vse. Poživljamo kolego "Slovenca ", ki je glij^ilo vladne stranke, da tudi on povzdigne svoj glas, ali pa naj nikdar več ne j*o-vori o koiiiuciji ali sličnem.
Težka nezgoda.
Marija Stare, žena posestnika v Spo.lnjem Bt-rniku, občina Cerklje. je s s roje m mlatila oves. Med delom je zašla z desno roko v stroj. Roka ji je bila popolnoma odtrgana in so težko ranjeno Sta-retovo prepeljali v bolnico.
Tatvine v Ljubljani.
Pri regulačnih delih <»b Ljubljanici na Bregu je bila ukradena platnena plahta, vredna 1000 Din, Ia>t stavbenega vodstva za osuševanje Barja. Storilec dosedaj neznan.
Kleparski vajenec Bogel je prijavil na policiji, da mu je 2:{. avg. neznan uzmovič odpeljal izpred neke hiše v Prečni ulici kolo, vredno 2-"KK) Din, ki je last kleparskega mojstra Jerančiča.
Brezposelni čevljarski pomočnik Franc Ahačie je izvabil od šivilje Marije Kovač pod pretvezo, da ji naredi par lakastih čevljev, znesek 100 Din kot naplačilo. Naslednjega dne je neznanokam pobegnil. Zapustil je v Ljubljani še drugo žalujočo upnico, Nežo R.. pri kateri je bil na hrani in stanovanju. Ostal ji je 3:}0 Din dolžan.
Ureditev državnih trtnic.
Poljedelsko ministrstvo je odobrilo kredit v znesku 250.000 Din za ureditev državnih trtnic v mariborski. ljubljanski, osješki, most arski in tuzlanski oblasti.
Inženjersfci izpit
je napravil na tehniki v Zagrebu Al. Ferluga iz Rojana pri Trstu.
Hfc Grozdje!
Bojaki, ki boste rabili cele kare grozdja to jesen, obrnite se za cene in druge podatke name, predno narocu-jete od tujcev. Naslovite:
A. J. TERBOVEG
2231 Ohwtomfc BL, Oalif.
Posebna ponudba našim čitateljem!
Prenovljeni pisalni-stroj-: "OLIVER" £20 —
8 strešico Ta slovenske 6r-ke, č, i, i — $25.^
'OLIVEB' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TBPEŽNL
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lih-ko vsak piše. Hitrost pisanja dobite -i vajo.
• 8LOVEKIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortlandt Strart	Hew York, V. T.
i
fiLAS NAIOTDA. 16. SEP. 19*4.
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Foreign Language Information Service. — Jugoslav Bureau.)
VAŽNE PODROBNOSTI GLEDE POTOVANJA V
AMERIKO.
Mnogi vprašujejo, da-li priseljenec si mora priskrbeti potni list od svoje vlade, predno se obrne na ameriški konzulat za priseljeniško vizo. Res je temu tako. kajti konzul zahteva od prosilca, da pokaže potni list (passport) svoje vlade. Viza na potnem listu ni sicer več potrebna za priseljence, kajti ameriška priseljeniška o-blast zahteva od priseljenca le
priseljeniško vizo. izdano od ameriškega konzula. Pač pa ameriški konzul zahteva potni list kot dokument. ki naj se priloži prošnji za priseljeniško vizo. Na potnem listu konzul brez nadaljne prr-stojbine zaznamuje, da je izdal dotičniku priseljeniško vizo.
Treba torej najprej priskrbeti si potni list od svoje vlade in potem napraViti prošnjo na ameriški konzulat za izdajo priseljeniške vize.
Kdo je nastanjen v ^Združenih državah in si od ameriške priseljeniške oblasti priskrbi dovoljenje (permit) za povratek v Zdr. države ne potrebuje ob svojem po-vratku nobenih drugih dokumentov kot ta le permit. Ni treba imeti potnega lista, viziranega od ameriškega konzulata. Za povratek v Ameriko zadostuje "permit" in ameriška oblasti drugega ne zahtevajo. Pa pa navadni zahtevajo inozemske vlade od takega potnika, da si priskrbi njihov potni list za prihod v stari kraj in odhor iz istega. Ali ameriške oblasti se ta stvar ne tiče in za to se tudi ne zahteva, da bodi ta potni list viziran od ameriškega konzula.
Kdor torej odpotuje v Jugoslavijo na začasen obisk, naj za-
prosi generalnega priseljeniškega komisarja v Washingtonu za "permit", od jugoslovanskega konzula pa naj si priskrbi tak potni list, ki naj velja toliko za pol tja kot za pot nazaj. Ni. treba, da se potnik v starem kraju poda s ••permitom" na ameriški konzulat in zahteva viziranje svojega potnega lista. Za odhod iz Jugoslavije mu zadostuje njegov jugoslovanski potni list, za prihod v Ameriko pa zadostuje njegov "permit" in ničesar drugega.
Mnogo se tudi vprašuje, da li je še vedno treba poslati bodočim sorodniškim priseljencem onih zapriseženih i/jav (affidavit), s katerimi ameriški sorodnik ali prijatelj jamči za vzdrževanje bodočega priseljenca. Ker mora ameriški državljan sam vložiti posebno prošnjo, da se njegovemu sorodniku prizna pravice, da dobi priselleniško vizo izven kvote oziroma da se mu prizna prednost v okvirju kvote, "affidavit" že sam ob sebi vključen v ono prošnjo. Kar pa se tiče priseljencev, ki niso izvzeti iz kvote niti nimajo pravice do prednosti v ok\1rju
kvote, se je že ponovno poudarjalo. da "affidavit" sploh ni prerl-pLsan. Pač pa je priporočljivo, da se bodočemu priseljencu pošlje tak affidavit, ker se s tem dokaže, da ima sorodnika ali prijatelja v Ameriki in da ni upraviči dvom, da bi mogel pasti na breme javne dobrodelnosti. Kakor se poroča. je najboljše imeti tri prepise takega "afffidavit". enega za konzula, enega za parobrodar-sko družbo (ako ga ta zahteva) in eneg« za priseljeniško oblast v Ameriki.
V prvem torku j>o prvem pon-deljku meseca novembra, t. j. dne 4. novembra, se ne bodo vršile le volitve za predsednika in pod-
KONGRESNE VOLITVE.
no prihaja po en poslanec na vsakih 220.000 prebivalcev, ali v*£-ka država je upravičena do vsa; enega poslanca, tudi če nima io-
sednika Združenih držav, marveč liko prebivalcev.
bodo volile i istočasno izbrali no vi kongres ali pravzaprav večjr del kongresa.
Kongres Združenih držav, ki je federalna zakonodajna oblast, obstoja iz dveh skupin ali zbornic: poslanske zbornice (House of Representatives i in senata. Clan: poslanske zbornice so izvoljeni in dve leti. senatorji pa na šest let: vsaki dve leti se izvoli nova tre-tina senatorjev. Zato bodo volilei letos oddali svoj glas za vse poslance in za tretino senatorjev.
Čudna pojava ameriških volitev je ta, tla se izvoli nova zbornica, ko je stara še vedno v veljavi. \ Evropi treba poprej razpustiti star parlament, predno se smejo razpisati nove volitve. V Ameriki pa ostane stari kongres v veljavi do 4. marca prihodnjega leta, do-Čim se volitve za. novi kongres vršijo štiri mesece poprej. Stari član kongresa, ki propade na no-vemberskih volitvah, ostane še član kongresa do prihodnjega 4. marca. Takega poraženega parlamentarca krstijo Amerikanci s slikovitim nadevkom 'Lame duck' (hroma raca).
House of Re preset at i ves obstoji iz 435 članov in senat iz 96. Prvo zbornico imenujejo tudi "spodnjo hišo" (Lower House) in drugo "zgornjo hišo" (Upper House). V poslanski zbornici je narod vsake države zastopan po razmerju prebivalstva; zato ima država New York neizmerno več zastopnikov v poslanski zbornici kot kaka mala država, n. pr. Maryland. V senatu pa ima vsaka država enako moč brez ozira na svojo površino ali prebivalstvo, kajti vsaka država ima po dva senatorja. Da je temu tako, se da razlagati iz zgodovine Združenih držav; brez tega kompromisa ne bi bilo mogoče ustvariti zvezno kon-stitucijo od leta 1787, kajti male države so zahtevale enakopravnost.
Število članov poslanske zbornice se potom kongresa določa vsafcfli deset let* potem ko se doma kid ljudskega, štetja. Priblil-
Člani poslanske zbornice se volijo vsako drugo leto. in sicer \ sodih letih, 1924, 1926. 192S itd. Vsakii štiri leta se torej kongresne volitve vršijo istočasno s predsedniškimi volitvami, kot na pr. letos. Volitve. kakor rečeno, -obdržujejo v vsaki državi v torek po prvem pondeljku meseca novembra. t. j. na Election Dav. Edina izjema je država Main«*, kjer se kongresne volitve vršijo druge«ra pondeljka meseca septembra. Ako se vloži ugovor proti izvolitvi, zbornica sama določi, kdo je bil pravilno izvoljen, potem ko je eden izmed treh zborničnih vol it ven i h odsekov pre iskal vse zadevo.
Poslanec (repersentative) morn hiti državljan Združenih držav vsaj tekom zadnjih sedem let: star mora biti vsaj 25 let in nje-irovo redno bivališče mora biti v državi, ki jo zastopa. On ne sme biti istočasno uradnik federalna vlade. Njegova plača znaža $7503 na leto in plačujejo se mu potni droški od doma do Washington*! in nazaj v razmerju 20 centov za vsako miljo. Dobiva tudi neko ivoto za plačo svojega tajnika, pisarniške stroške in druge manjSe otroške. Pred volitvami vsaka itranka si izbira svojega kandidata ; imenovanje (nomination) kan-iidatov se vrši potom primarnih volitev, pri katerih volilei izbijajo med raznimi kandidati, ali oa. kjer ni primarnih volitev. > fpra. da strankina konvencinja do-ičnega volilnega okraja postav: kandidate.
Število senatorjev se ne ravna po prebivalstvu; kajti najmanjša Iržava ima enako zastopstvo v senatu kot največja. Država New York z il milijoni prebivalstva ma po enega senatorja za vsakih 5,500,000 prebivalcev. • Država Nevada, ki ima le 77,407 prebivalcev, ima po enega senatorja zu vsakih 38,704 prebivalcev. Začetkoma #niso bili senatorji izvoljeni Dotom direktnega glasovanja, marveč izbral jih je parlament (legislature) vsake posamezne države.
N9I740.
IO*7
119 771
_. OTOKI I	DOBRA.	hRIPRAVEN
LASiUIIJ KRTAČA ZA OBLEKO au SVEČNIK ali za SO labeinov	za 40 labelnov
DOBRA KRTAČA ZA LASE
za 50 labelnov
ZASTONJ
Star in Magnolisf Mleka
Vsak dom potrebuje krtače za obleko, krtače za lase ter skupino svečnikov kot jih vidite tukaj naslikane. Ti pred. meti so najfinejše kakovosti ter vam bodo najbelje služili. Ta in druga dragocena darila lahko dobite s tem, da hranite labelne naših vrst kondenzira-nega mleka. Naše vrste so najboljše, in naša darila vam dajo največjo vrednost za vaš denar.
POSEBNA PONUDBA
poln ti kupon v tem oglasu ter ga oanesti v bližnjo premijsko trgovino kot je označena spodaj, ali ga pa pošljite nam, in dobili boste ilustriran seznam in Posebr.o Premi:*ko Karto, ki je vredna 10 brezplačnih labeinov. Sprejme se sarro ena taka Premijska Karta od odjemalca s 40 a'l več labslni. Vsaka naša Premijska trgovina bo sprejela to Karto zaeno z nekaterimi aii vsemi vašimi labelni s teh kan. Če ni v vašem mestu nebene trgovine, kjer bi zamenjali te labelne labelre in Posebno Premijsko Karta, jih poš'jite Boroen Premi'imComj.iny, 44 Huitsm Street. New vorj< c ty hjii ? številko dar la označenega v ilustriranem Prem:Jskem Seznamu, in mi vam bomo poslali brezplačno.
NEW YORK CITY. N. Y. 44 Hudson Street near Duane Street 434 West 42nd Street near Ninth Av»rae 1427 Third Avenue near 80th Street 61 East 125th Street near Madison Avenua
P KEMIJSKE TRGOVINE
BRONX, N. Y.
578 Courtlandt Avenue near 150th Street.
BROOKLYN. N. Y. 570 Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumner Avenue near Broadway
LONG ISLAND CITY 44 Jackson Avenue near 4th Street
JERSEY CITY. N. J. 350 Grove Street near Newark Ave 584 Summit Avenue near Newark Avenue
KUPON
filmska družba mora imeti brezpogojno Število gledišč, da obvladuje določen trg za svoje lastne proizvode.
Gledišča so takorekoč naše iz-ložtJe, a filmi morajo biti dobri, da se jih proizvaja tudi v drugih glediščih, kajti drugače hi doživel ike polomije ter denarne izgube.
Loew računa stroške dobrega filma v zadnjem letu na $150.000 do $200,000. Posebno dragi filmi po stanejo kar miljon dolarjev. Pri teh številkah so všteti režijski stroški.
. Taki stroški zahtevajo dobro poslujočo organizacijo in pomanjkanje take je dovedlo dve veliki družbi do združitve. Loew je mnenja. da se dobi v teku pol leta nazaj .">0 odstotkov stroško, v na-daljni polovici tega 80 odstotkov, dočim potrebujejo nekatere družbe cele dve leti. da dobijo nazaj denar, katerega so izdale.
Najbolj uspešni proizvajalci filmov so oni, ki so že rešili u-pravne probleme, še pedno so utaknili svoj denar v kak film.
V splošnem pa se je v teku zadnjih par let skrčilo število filmov prledišč v deželi. Pred par letih jih je bilo nekako 1S.000. a sedaj jih .je le še 14.000. To je večinoma po-
sledica tega. ker se gradi velika gledišča, ki nadomeščajo tri ali štiri, mala.	;
Takoj po koncu vojne so pričeli graditi velikanska gledišča, posvečena izključno filmom.
Smrtna kosa.
Umrl je v Avberu pri Sežani 72-letni posestnik Mihael Grmek, oče fašist ovskega župana v tej občini. Avgusta Grmeka.
Premestitev fašistevskega priga-njača.
Poročnik fašlstovske milice Kalin. doma s Proseka pri Trstu, premeščen v Senožeče, kjer bo vršil svojo službo na meji.
Med vozom in zidom.
V tržiškem starem mestu se je zgodila te dni težka nesreča. Komaj 18-letni voznik Ivan Svab, dr »m a z V rdele je hotel prepeljati dobro naložen voz skozi tesno ulico Spore a villa. Par metrov je šlo srečno, potem pa je voz s konji za vozil v stran in revež voznik je prišel med voz in zid. Ker je zadobil resne notranje poškodb«*, so ga prepeljali v bolnišnico na zdravljenje.
Borden's Premium Co., Inc. 44 Hudson Street. N. Y. C.
Sept. 16. 1924
t>
Ta kupon mora biti zamenjan tekom petnajstih dni izza zgornjega dne za Posebno Premijsko Karto.
IME .......................... No. 1.
NASLOV ..................(Slovenian)
■ .!» J
Pred predsedniškimi volitvami.
Ig. M., II ob oken, N. -T.
Leia 1913 pa je biLa sprejeta f spiememba (amendment) h koi*-situciji, ki je uvedla direktne volitve za senatorje.
Senator mora biti vsaj 30 :et star, mora biti državljan Združc- v Milwaukee je napadel gen. nih držav vsaj tekom zadnjih 9 J Dawes La Follettovo platformo, let in stanovati v državi, ki naj jo kot j0 je liapa<iel predsednik zastopa. Senator je izvoljen za do-jCrtolid?e pre,{] tt,dnom dni bo šest let. Vsako drugo leto se
izvoli tretina senata. Letos bodojLa Folllettovemu predlogu, najjcem. da je niegova iz-uba popol-torej volitve le za 32 novih sena-^ ome]i mog sodiifL	|na da bo	7.inprej pml
Dolži ga in predstavlja kot so-j met izkoriščanja.
vražnika ustave, da je sposoben, j___
če tudi s silo prevreči ustavo, kot i nevarnega voditelja progresivcev. J za katerim se skriva brezdvomnoi
tako. kot delavec, odvisen od svojega dela, on ve. da se morat:* boriti oba skupno proti kapitalističnim vrstam. On dobro ve, ako Posvetil je vso svojo poznorst se ne bo boril skupno z delav-
Ameriške filmske družbe.
V Ameriki predstavljajo vsako
torjev.
Kongres se shaja vsako leto v prvem ponedeljku meseca decembra. To pa ne pomenja. da se kongres. izvoljen v novembru 1924,
sil id e v decembru 1924. Novi kon-' mnogo laži.	1
gres. ki bo letos izvoljen, stopi v; Imenoval ga je demagoga, kij veljavo še le 4. marca 1925 in se J se hoče povzpeti s pomočjo soci-i snide za svoje prvo "dolgo" za-1 jalistov in rdeče zastave do naj-!leto Približno 600 fiiraov- a Nasedanje šeTe v prvem pondeljku ! višje avtoritete v državi.	i kakJ) Polovica ali še manj je rg meseca decembra leta 1925. Pred-j Toda gen. Dawes ni dosti napr*-;	A(lolf Zukor. eden ameri-sednik pa ima pravico sklicati no- doval. Brezdvomno si je naprtil jžkih finskih kraljev, polaga prav vi kongres v izvanredno zaseda-!več de;nagoštva na svoj hrbet. kn!Posehno V{ižnost to. da se bo nje še poprej. Prvo redno zaseda-! Je omenil rdečo zastavo in posku-:v sPloSnem še zelo mladi filmski nje kongresa traja toliko dolgo.! gane revolucije ter zahrbtnosr. P^^ilo vzgojiti ge-dokler se reši ves dnevni red. Na-'kar se mu lahko dokaže: .neracijo • izvanredno spodobnih vaduo se zaključi v prihodnji spo- j Xaj gre v La Follettove okra- j strokov»iakov.
mladi ali v ranem poletju. Imelr! je ter naj liapatla njegove oblju-j — Sedaj razvijamo po celi de-pa smo že slučaje, da je zaseda- he pred farmarji. Ali misli, da La	— ie rekel. — prvovrstni?
nje kongresa trajalo od decern- j Follette. ne ve. kaj farmar po- j strokovnjake. Razvijamo jih tu-bra do prihodnjega oktobra. Dm- trebuje, ker ga že toliko časa za- j v lastni deželi, ne da bi jih 2o redno zasedanje prihodnje*^ stopa f Ali misli, da farmar ne, importirali od zunaj. To ima v kongresa začne v prvem pondelj- pozna La Folletta. da on izpolni, .H aIi: manjši meri za posle-ku meseca decembra leta 1926 in kar^obljubi in da se mu lahko (lico- <la se prepreči trošenja m ho trajalo do prihodnjega 4. mar- zaupa? Malo je mož, ki bi se bo- »zjalovljenja. Danes vemo natanč-ea. Tedaj nastopi kongres, ki ho Tiji s toliko vnemo za tisti sloj. no vnaprej, koliko ho stal film. izvoljen leta 1926.	j ki producira in po«ia?a k prospe-
Vsaka zbornica kongresa ima riteti ameriškega prebivalstva, svojega predsednika in svoj pra- kot La Follette. vilnik. Podpredsednik Združenih j La Follette je obljubil, da se držav je istočasno predsednik se- železnice podržavijo. preuredbo nat: on sme glasovati le v .<sluča- monopola, osemurni delavnik, re-ju enakosti glasov. V slučaju njv-' vidiranje železniških postav, revi-gove odsotnosti pa si senat sam diranje cen, višji davek na boga-izbere enega izmed svoje sredine j taše in naseljevanje na zahodu, za predsedovatelja. Predsednik po-
Preje tega nismo vedeli. Se bolj važno pa je, da boljše poznamo okus občinstva, ki obiskuje filmska gledišča. Ustvarili smo neke vrste sporočilni urad. ki nas -obvesti potom lastnikom gledišč, po celi deželi ob predstavi teira alt onega filma, če ugaja občinstvu ali ne.
Na ta način iznajdemo svoje napake ter se jim skušamo ob drugi priliki izogniti.
Ne mislim, da bi bilo mogoče
| To se sliši tako lepo za kmeta, slanske zbornice (House) se iim- da bo čisto zadovoljen, ker ve, nuje Speaker. Njega izbere večin- ak0 La Follette zmaga, da bo t-i ska stranka v tajni klubov i seji tudi dobil, (caucus) in zbornica petrdi izvo-; Republikanci so se pa izkazali popolno monopoliziranje filmov.
Lahko najamemo vse zvezde, avtorje, in ravnatelje, ki so sedaj na razpolago, a vseh filmov vendar ne moremo izdelati. Drugim družbam bi bilo vedno na razpolago nove zvezde, novi avtorji in novi ravnatelji. Četudi bi kontrolirali večino gledišč ter proizvedli zadostno število slik, bi s tem še ne bila odpravljena konkurenca. Občinstvo hoče vedno o-hraniti zase odločitev, kateri film mu ugaja in kateri ne.
Povsem nemogoče je napraviti uspeh iz vsakega filma. V glediščih, katera kontroliramo mi, proizvajamo tudi filme drugih družb in istotako razkazujejo nase filme v dragih glediščih. Velika
lite v.	i figa možje v zadnjih časih, p<-
Obe sedanji večji stranki sta od sebno napram kmetu. Kmeta je leta 1885 naprej znani kot demo- pšenica stala $1.50 bušelj, a pro-krati in republikanci. Poprej so dati jo je moral za 85c. bile politične' stranke drugačne.! Ali misli gen. Dawes, da je fa.r-Od tedaj je bilo 35 kongresnih vo- mar danes še toliko zaslepljen, da litev. 26-krat so republikanci ime- bi ne poznal svojega stališča? li večino v senatu in 23-krat v po- j Danes gen. Dawes ne more veC slanski zbornici. Demokrati s<» reči farmarju: Ti si sam svoj go-imeli večino v .senatu 8-krat in v spodar. imaš svojo hišo in spadaS poslanski zbornici 12-krat. Po ne- v drugi razred, kot delavec, k« ki volitvi število republikancev, mora stanovati v hiši in je odvi-in demokratov v senatu je bilo ^ kda3	gospodar vrže iz
enako. Šestkrat se je zgodilo, da.	^
-	* «« ,. .„ • Ne, gen. Dawes,
je ou senat reputm*ans*i; m parmar	dobro
ve, da so
poslanska zbornica istočasno "de-^ va5c ^sede samo trik in jvaba za mokratska"; trikrat je bila to glasove.
razmerje narobe.	1 Farmar danes ve, da je on prav
ZA GOSPODINJE
Piše ISABELLE KAY
Slovenska gospodinja v Ameriki veil no z veseljem sprejema nasvete, s pomoi-jo katerih zamore boljše vršiti svoje dolžnosti kot gospodinja in mati. Na tem mestu bomo vsak teden objavili ^^	Članek, ki bo zanimal vsako dobro gospodinjo.	^^
NAVODILA št. 19.
Kuharski recept.
•Tube s smetano so izvrstno sredstvi*. da se doda tako zelenjavo kot mlfko vsakdanji dijeti ter so tako red One, da tvorijo lahko s kruhom in surovim maslom glavno jed za priprost lune ali priprosto večerjo. Servira se jih tudi lahko v ča.šieah za krepko juho ter se jih potrese s fiuo razsekljanim peteršiljem. Naslednji recept bo zadosten za Sest, velikih poreij. Ta recept je tako dober, da se ga stalno poslužujena stotine hišnih gospodinj.
JUHA S SMETANO
2 f-asi razsekljane zelenjave '1 časi vode od zelenjave - veliki žlici surovega masla 1-_> Čajne žlice popra in malo bay leafa 2 časi evaporiranega mleka 2 veliki žlici moke 1 čajna žlica soli 1 velika žlica razsekane čebulo
Stopite mast v posodi, dodajte čebulo ter pražite počasi |>et minut: dodajte moko ter mešajte stalno, dokler se zmes ne zgosti. IVnlajte zelenjavo in začimbi ter zbijte vse
skupaj s tepežnikom za jajca. Pene, ki se napravijo na ta način, preprečujejo stvorjenje kože na vrhu smetanskih ali mlečnih juh. Ser-virajte takoj s pražeubu kruhom ali erackersi.
Kuhinjska navodila.
Kadar pečete pogače s surovim maslom, se morate poslužiti zmerne vročine v peT-i. Pogače brez surovega masla potrebujejo hitre in vroče j»eči. Kadar jief-ete pogače, je treba peč liitro segreti pri zmerni temperaturi. C'e se uitorabi molasses v pc^ačah. bodo hitrejše spečene.
I>a preprečite izgubo barve, kadar lupite jabolka, se poslužite srebrnega noža.
Takoj potem, ko stisnete eitrono ali oranžo, očistite pripravo. To vam bo prihranilo dosti poznejš-ih sitnosti.
Cunjo za nmlvanje posode je treba izprati v razredčim vroče vode in sode ter jo nato izmiti v vroči vodi, po vsakem umivanju.
Jagodni punč osladite z grozdnim sokom, sokom limone in čajem.
Kadar spravljate rubarh v steklenice. se poslužite vedno enake teže sladkorja in malo vode. Rubarh se lahko spravi v posodo tudi nekuhan in neoslajen.
Domača sredstva.
Bela svila in satin se bosta boljše držala, če jn zavijete v temno moder papir, kajti to bo preprečilo, da postane blago rmeno.
Varen način, kako preprečiti, da se zamenja strup za druge medicine, je 'zapičiti pino ali fonografsko iglo v stran zamaSka tako, da gleda ostrina vrhu ven.
i Klobuk iz bele lkobučevine je mogoče očistiti, če napravite mešanico takozvane "arrow root'' in magne-zije. To se zmeša z mrzlo vodo frer nato odrgne klobuk. Pustite, da se klobuk popolnoma posuši in nato ga odrgnite.
i Kadar perete rmetikaste zastore, dodajte škrobu malo čaja ali kave. j Utaknite ročno torbico iz pletene ■ žice v kislo mleko in pustite stati J preko noči. Zjutraj izperite v inla-č:ii vodi ter posušite popolnoma s i čisto ogrtačo. Torbica bo izgledala ikot nova.
J Kadar se opeče te na prstu, polo-jžite na opeklino moko in nobene bo-jlečine ne boste čutili. Moka varuje j opeklino pred mrzlim zrakom. I Mastno mesto je mogoče odpraviti iz volnene preproge s tem, da se ga odrgne s cunj", namočeno v klo-roform.
t Nasveti za lepoto.
IMečilo za obraz Je mogoče kupiti v dveh različnih oblikah, v obliki praška ali žavbe. Kadar rabite rde-čilo. pazite na to. da boste stali na svetlem ter posujte nekoliko praška preko kože obraza, predno iii>orabi-(fe rilečilo. številni se radi i»oslužijo imalo cold creama, predno uporabijo Irdečilo. Pazljivi morate biti, kadar I izbirate rdečilo. da se l»o prilegalo vaši naravni barvi. Vsa mesta katera se hoče namazati, je treba najprvo očistiti z ui>orabo dobrega
obraznega creama. Parne kopeli so zelo dobre, ker od pro na korenit način <xljirtlne v koži vašega obraza. Pametno je vprašati lekarnarja za
svet glede najboljše vrste rdečila za vašo kožo.
Osebno zdravje.
Voda je ena najbolj važnih snovi, ki dajejo zdravje človeškemu bitju. , Telo človeka obstaja za celih sedem-• deset odstotkov iz vode. človeško Idtje bi moralo iziočevati več vode kot pa je sprejme. Človek bi moral zavžiti tekom dneva približno šest čas vode. To seveda ne pomenja. da mora biti to čista voda. kajti lahko I se jo zavžije v obliki čaja. kave, sok in tako dalje. Fizikalno dejstvo je. da se tekočine hitrejše izloči iz želodca kot pa trde snovi. Naj-lioljši Čas za pitje vode je najprvo zjutraj in nazadnje zvečer. Zdravniki svetujejo, da zavžijte čnšo mrzle vode zgtMlaj zjutraj, takoj ko vstanete in zvečer izpijte isto množino vroče vode. To vam bo poma-! galo ohraniti sistem v dobrem, Či-'stem stanju.
Mi priporočamo naslednje izdelke:
Bordenovo Evaporirano Mleko je polno l«ogatega kravjega mleka, ka-tertnu je bila odvzeta vd0a. Napravi najokušnejše jedila, pri katerih je mleko potrebne«. Vaš grooer rad proti a ja Bordenovo. kajti Bordenovo predstavlja kakovost, in ve, da hočete najboljše za svoj denar. Nesite kupon Star & Magnolia oglasa, natisnjenega v našem listu r premijsko prodajalno, navedeno v oglasil. I>all vam bodo certifikat, veljaven za deset labelnov in ilustrovan seznam daril, ki vam bo povedal vse o koristnih darovih, katere lahko dobite s tem, da hranite labelne teh vrst kondenziranegn mleka
GLAS NABOB A. 16. SEP 1934.
Izpred sodišča.
Zakon o poeesti in nosnji orožja.
Jernej Škulj, posestnik in kovač, je kakor navadno vsi "Ame-rikanci", rad oborožen — ee ne drugje, vsaj doma, zato je razumljivo, da «e je pregrešil zoper za-«kon o nosnji in posesti orožja.
Sodnik: "Kdaj ste pa vi pravzaprav rojeni?"
Obdolženec: "1809".
Sodnik: "Takrat je pa še Napoleon hodil po Kranjskem*'.
Obdolženec: *'J<a, ja, 1609-te-ga leta".
Sodnik: "Bežite, bežitei — Ihajbrže hočete reči: leta 1908".
Obdolženec: "Ja, ja. tku".
Sodnik: "Za koliko ljudi morate skrbeti?"
Obdolženec: "Zase. za 'žensko* in za dva otroka".
Sodnik: "Dva otroka imate?*4
Obdolženec: "Prov za prov, enga še ni — bo šele pršov".
Sodnik: "Toženi ste, da ste Smeli vojaško puško-karabinko.
No. kako je bilo?"
Obdolženec: "Bil sem v Ameriki. Ko sem se vrnil domov, so mi ©ee posestvo 'čez dali'. Nato sem dal vse lepo popraviti ..."
Sodnik : "No. no. le bolj hitro j— kako je bilo s puško?"
Obdolženec: "Saj bom povedal vse po vrsti. — Dal sem vst* lepo popraviti. Ko sem pod streho pospravljal, sem našel vojaško karabinko. Če bi bil vedel, da je ne smem obdržati, bi jo bil takoj nesel na žandarmerijo. — Tako vam povem. — Našel sem jo, da — za božjo v^ljo — kje naj bi jo bil sicer dobil, ko sem bil v Ameriki. Tako vam povem".
Sodnik: "Pa ste tudi streljali ž njo. Orožnepa lista pa tudi nimate. — Zato ste zakrivili prestopek po elenu 2. in 3. zakona o posesti in nošnji orožja in boste plačali 100 Din. prlobe; če jih n» borno mojrli iztirjati. boste pa bomo mogli iztirjati, boste pa 24 ur zaprti. Tudi plačate 50 Din. tffkse. Puška pa zapade.
Obdolženec: "Saj ni za nič — jo še na maram ne!*'
V znamenju pendaka.-
Iz jobitožuiice : Jioesip Gor j up, izvoičeik v Ljbljani je obtočen, da je dne 19. junija t. 1. službo vršecega policijskega nadzornika Gersiniča sunil v prsi in se ru-yal ž njim.
Obtožba se opira na Lzpovedbo policijskega nadzornika Marka Gersiniča. Vse druge priče zanikajo krivdo obdolženca, a to ne pride v pošte v.
Zagovor,
Predsednik: "Ali se čutite kritega T"
Obdolženec irociJčno: "Seveda se čutim" . . ., resno: "Stal sera pod oknom neke hiše na Karlov-ski cesti in zahteval, da pride moja žena, ki je bila tam na obisku, ven. Da sem govoril precej jglasno, priznam. Prišel je policijski nadzornik Marko GersiniČ, rekoč: "Zgub'te se, kaj kričite tu?!" Ubogal sean, odstranil sem se nemudoma, dejal setn le mimogrede, da svojo ženo labko kličem, da pridem, nazaj. Gersiniča se nisem niti -dotaknil, kljub temu je pri-hitel za menoj ter me udaril s pendakom po plečih in nato še po glavi, da sem v silnih bolečinah padel na zemljo. Nato je GersiniČ zažvižgat nakar je pritekel drugi stražnik. Poavala sta me, da ustanem in jima sledim. Ubogal sem brez besede. Gnala sta me na policijo, kjer so me kaznovali s trodnevnim zaporom. Po prest a-nem policijskem zaporu so me gnali na sodnijo, kjer sem bil dva dni v preiskovalnem eaporu. Predlagate, da zasliši sodišče g. sod. oficijala Schirmfelda. m ostale; ki sem jih navedel v preiskavi, kot priče.
Sodišče zasliši policijskega nadzornika Gersiniča. Predsednik ga opozori, po zakonitem predpisu na to, da mora govoriti resnico. Kriva prisega je velik greh in se kaznuje z večletno ječo. Spec i j el-no opozori predsednik Gersiniča n» to, da so druge priče v pre-lAonhten stadiju dragfeče izpo-yodde kakor on ...
nadzornik GersiniČ
cesti. Pred neko hišo čujem 'močno' govoriti. Šel sem bliže in naletel pod oknom neke hiše obdolženca, ki je tam kričal. Opozoril ,sem ga, toda on je postal še glasnejši. Hotel sem ga legitimirati, toda on mi ni hotel dati potrebnih informacij. Nato sem mu napovedal aretacijo. Obdolženec pa me je sunil v grlo in se hotel iztrgati. Udaril se ga s pendakom po hrbtu. To pa ni pomagalo. Zato sem ga udaril Še enkrat in sicer po glavi, nakar je padel na tla. Zažvižgal sem, prihitel je stražnik X. in obdolženec nama je mirno sledil".
Priča sodni kancelist Shirm-feld : "Bilo je okrog 10. ure zvečer. Pripeljal sem se s soprogo iz Vevč. Ko sem prišel na Kar-lovsko cesti, sem zapa-zil pod oknom neke hiše do takrat mi popolnoma neznanega moža, ki je precej glasno govoril: l" Mojia žena mora ven. Moja žena se ne bo k . . — Prišel je stražnik in zaklical: "Zgub'te se! Kaj kričite tu?!" Obdolženec je odgovoril: "Svojo ženo lahko kli-,čem ven". Nato je ubogal in je šel mirno naiprej, samo omenil je, da svojo ženo lahko kliče in da bo prišel nazaj. Stražnik je hitel za njim in ga udaril brez vsakega nadaljnega vzroka s pendakom po hrbtu. Obdolženec ga je vprašal: "Zakaj me bije-te?" nakar je dobil še eno s pendakom, in sicer po glavi in tako. da se je zgrudil na tla in kričal: D joj, o joj!" Ničesar mu ni storil obdolženec, prav ničesar. Pripominjam, da je dejala moja soproga, ko je to videla, da stražnik ni storil prav. Stražnik jo o-pazko slišal. zato je odgovoril: "Če ne boste tih', bom še vas en parkrat po glav'!" Nameraval sem vložiti tožbo, toda premislil sem si, se ne izplača! — Naglašam, da Mno bili v neposredni bližini in sem dogodek prav natančno o-pazoval''.
Prečita jo se izpovedbe vseh drugih "civilnih" prič, ki izpo-ve»do kakor sod. kancelist Sehirm-feld, da je obdolženee nedolžen.
Prečita se tudi zpovedba priče X., stražnika, ki je prihitel na žvivžg pol. nadzornika Gersiniča na lice mesta in se udeleži eskorta obdolženca na policijo. Ta priča izpove, da je prihitela na lice mesta, ko je bila stvar že končana, zato o dogodku samem ne ve ničesar. Ve samo to, da se je obdolženec pozivu, da vstane in gre s stražnikoma, odzval popolnoma mirno in brez besede.
S tem je bilo dokazovanje končano. Državni pravdnik predlaga, z ozirom na izpovedbo stražnika, uporabo zakona.
Po prav kratkem posvetovanju razglasi predsednik sodbo: Josip Gorjup se od obtožbe oprosti.
Državni pravdnik predlaga, da se spisi odstopijo policijskemu ravnateljstvu.
Zakaj slabo spimo na. levi strani?
Glas Naroda
Molitveniki:
.se 1.19 Ji Ui
Ui
1Ji
Ji
Mi
Znano je, da spimo nemirno in nas preganjajo hude sanje, ako ležimo in zaspimo na levici. Po spancu se potem tudi -cesto pojavijo bolečine v hrbtu. Vse to izvira iz lege srca. Če teži celo telo na levi ,kjer je večina srca, se nagne srce nekoliko na levo. Pri tem pa pritiska na želodčno prepono; nadalje se preveč raztegn-jejo velike žile, ki vodijo od srca, in se razdraeijo živci, ki peljejo k srcu.
Razen tega pa je večina ljudi desničarjev in se pri njih vsled tega bolj razvije leva plat mož-gan. Da pa se možgani' odpočijejo, je treba, da se pojavi v njih malo pomanjkanje krvi. Kri pa odteka od m ožgan tem lažje k srcu, čim manj je srce obteženo. Če pa ležimo na levi strani, ovira pritisk na srce dotok krvi iz glave. —
Temu se pridružuje še druga ovira. Če leži glava na levi, se stisnejo žile v glavi, ki vodijo k srcu. Kri se ,t$rej ustavlja. Vsled tega pa ustavlja tudi v levi polovici možgan. ki je ravno naj bolj potrebna odtoka. Odtod izvi rajo hude sanje in pa onemoglost
Dnšmpopolna .... Marija Varhinja:
▼	platno Tesano	.79 v usnje vemo ............ ttt
v fino usnje vezano.......... 1.7®
Rajski clasovi:
v nlatno vezano	.19
v fino platno vezano........1.19
v usnje vezano ............. 1.50
v fino usnje vezano ........1.70
Slabi za dado:
t platno vezano ...
▼	nanje vezano..............1.65
t dno nanje vezano	LW
Sveta Ura:
fino v platno vezano, s debelimi Črkami ...............
v usnje vezano ............1.60
ANGLEŠKI MOLITVENIKI
(ZA MLADINO.) Child's Prayerbook:
v barvaste platnice Child's Frayerbook:
v belo kost vezano .....
Key of Heaven:
> usnje vezano .........
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano
(ZA ODRASLE.) Key of Heavea:
v fino usnje vezano ..... Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano.....
Ave Maria:
v fino nanje vezano........ 1.40
Poučne knjige:
Abecednik slovenski:
b roži ran ...........
Anglefiko-alovenaki alovar
(Dr. Kern) .........
Ingeljsam služba ali
naj ae k sv. mafil streic .... JI
tomači iivinozdravuik .......... L25
Dva sestavljena plesa: Četvorka In
beseda spisano iu narisano.......35
loTcdonjs .................... .18
Jugoslavia, zemljepisni pregled .. 1.— Kubična knjiga ali hitri računar
za trgovce z lesom..........L99
Knjiga o lepem vedenja.
Trdo vezano .......... —_ LN
Kako se postane ameriški
državljan ..............................15
Knjiga o dostojnem vedenja .. Ji
Katekizem (veliki) ............ J9
Kako postanemo stari- Vodilo i>o katerem se doseže najvišja starost. .....................
Mlekarstva s črticami za iivi-noro j o ....*«............mm
e>'«ib« wsleiid tolmai ........
Največji spitovnik Ijubavnik
Nemščina brez učitelja —
1.	del .................
2.	del ...................... .30
Pravila za oliko................ jSS
Psbične motnje na alkoholskl pod-
lagi
Praktični računar ali hitri računar Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk ..................
Ročni slovenskn-angleški in angleško slovenski slovar ......
Slovcnsko-angleftlm Bhmdcs,
a slovarjem, trdo vezana......LB9
Slovenska slovnica za sredne Sole,
(Breznik) .................- L—
Splošno knjigovodstvo, 1. in 2. del U5 biovensko-itaUansld In ItalJ.-«!«*.
fllovtf	X49
Srbska začetnica za Slovence .... .49 lovensko-nemški in nanško-aloven-
ski alovar................... -M
Slovenska Narodna mladina .... 1.— Spretna kuharica. ^Broširano) .. 1.10 Spretna kuharica. (Trdo vezana) . 1.45 Slovenska kuharica. Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezana 5.—
Umni čebelar....................
Umni kmetovalec ali splošni poduk,
kako obdelovati in izboljšati polje .30 -e&ibia knjižica Vcttd
trdo veasno U9
Veliki vsevede! ................ Ji
Srbov. Hrvatov Ip Sto-
Ml s arodjem
Dve alfld . Njiva, Starka —
<Me£ko) ..................M
raka .......... u.. M«■	jN
Devica Orleanska..............Ji
Duhovni BaJ ................................J*
Dedek je praviL Marinka in škra-
teljtki .................................................4«
Elizabeta ....................Jfi
•	ran Bana Trak............jg
filozofska zgodba .............................60
tfm Dimvolo ...............................i«
Gozdovnk (2 zvezka) ....................L29
Grelnik Lenard. (Ivan Cankar)	.15
Oočevaki katekizem ........-	Jff
Grada umira ......................j§
Golem, roman .....................................70
Gentleman vlomilec, trdo vezano	1.29 Gadje gnezdo. Povest iz dni trpljenja in nad .....................................40
Hedvika ......................
Humoreske. Groteske in Satk«	M
Iz dobe punta in bojev ........	JO
Iz zapeške globeli ..................L50
Igralec, roman, spomini mladenič* 90
'os. Jurčič spisi: . zv. Sosedo* sin. Sin kmečkega
cesarja itd. Broširano ...... .75
Trdo vezano ............. 1.00
•	zv. Dr. Zober, roman. Tngom-..w, taagedija v 5. dejanjih.
Broširano ..................... .75
Trdb vezano .............. 1.09
Karmen, trdo vezano ...........40
.50
.71 M
.30
.75 .75
.35 JP
Kraljevič in berač...............25
Ljubice Habsburianov ..........40
Jndska knjižnica:
2.	zv. Darovana. Zgodovinska povest ........................J9
3.	zv. Jami Zmagovat. — Med Plazovi........................................Ji
4.	zv. Malo življenje ...............«5
5.	sv. Zadnja kmečka vojska	.75
7.	zv. Prihujač .............. .60
0. sv. Kako sem se jas likal,
(Brencelj) ................... .60
>10. sv. Kaka sem aa Jas likal.
(Bsencelj) ................... .60
U. zv. Kaka sem s« Jas likal,
(Brencelj) ................... .60
Z zv. b dnevnika malega poredne ia, trdo vezano.......... .69
14. zv. Ljubljanska slike. —
i Brencelj) ....................60
5. zv. Juan Mi se rta. Povest is Španskega življenja .......... .60
8.	zv. Ne v Ameriko. Po resničnih dogodkih ................ .60
Mall Undje. Vsebuje 9 povesti.
Bro3Irano ..................	.76
Trdo vezano ................................1.25
Mimo iivUenja. (Ivan Cankar)	M
Mrtvo meeto ...................70
...............85
>.......	J58
.....'.'	.70
......	Jf
...............ss
...................70
Predtržani, Presern in drugi svetniki v gramofon.............. J85
Povestice, Rabindranath Tagore .. .30 Pet tednov v zrakoplova, trd. vea. U50 Pol litra Vipavca .............. JO
Ptice selivke. (Rabindranath Tagore)
— 1.00
Pred nevihto ................... M
Pravljice in pripovedke za mladino.
1- zvezek .....................
zvezek ..•.••.■...•.....•••.
Pegan in Lambergar ............
levolncija na Potrngalaksm.....
Binaldo Rinaldini...............
KobmzoQ
Slovenski šaljivee...............
Slovanska knjižnica. Zbrani spl-■plsl, vsebuje 10 povesti ..u
Suneški invalid ................
Skozi iirno Indijo .............. M
Sanjska knjiga, velika Arabska .. 1.50
Sanjska knjiga, nova velika ____
Sanjska knjiga, srednja ........
Strelec .....................
Strahote vojne ................
Stezosledec .....................
Sveta Genovefa .................
Strup iz Judeje.................
Sisto Šesto, povest iz Abrucev ..
<veta noč ....................
Stri povesti: Nagla beseda; Tujčeva oaceta; Gospod Orahar; List
Papirja ...................... .80
Stric tomova koča .............. .50
.40 .40 .70 J9
.50 .65 .40
.90 .35 J9
JO
JO .50 .75 JO
Igre:
Dva
" Sin medvedjega lovca. Potopisni ro-
Mrtvi Gostač . Mater!m trtes fuaoBno ••••*<
MaH Klatef ..
1. 2.
povesti in romani:
Amerika la Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v Ameriki— Knjiga vsebuje 008 strani, v
platno vezana...............3.—
Andrej Hafer .........................JO
Bilke. (Marija Kmetova) ....... J85
SOM ...................... m
na amrt. (MeSko) .............

Mirko Poštenjakov!* .........
Marjetica ...................
Mož z raztrgano dušo. Drama na
morju, pieško) ...............1.—
Malenkosti. (Ivan Albreht) ....	.25
Moje življenje. (Ivan Cankar) ..	.40
Mati Božja na Blejskem jezera ..	.15 Mladim srcem. Zbirka povesti za
slovensko mldaino ......................J85
Notarjev nos, humoreska ..............J5
Naia Vaa. 1. del vsebuje 14 po-povesfcL (Novačan) >—
BroSlrano ........................................LN
Naia Vaa. 2. del vsebuje 9 povesti
BroSlrano ........................................LM
Na Indijskih otokih ....................Ji
Naseljenci .....■•«............	J9
Novele in črtice..................................JO
Na Preriji ..................	Ji
Naša leta ...........................................45
NlMHat .............................40
Narodne pripovedke za mladino:
3.	zvezek ........................................J5
4.	zvezek .........................................40
Na krvavih Poljanah. Trpljenje In
strahote z bojnih pohodov bivfie*
ga slovenskea polka ....................L59
Narodna biblioteka:
Berač. — Elizbetha, angleška kra-
ljic8 •••••«•••••«•••••••••••000	«35
Emanuel, lovčev sin. — Berač ..	J5
Svitoslav......................................J5
Spi^e ................................................J5
Krvna osveta....................................J5
General Lavdan ....................70
NSP0l6MK I«
Babica........................1.20
Nesrečnlea ....................	.70
V gorskem zakotja........................J5
Za kruhom........................................J5
Žalost in veselje ...........
Z ognjem in mečem.........
Grška Mitologija. 2 knjigi ....	1.40
Kranjske čebelic* poezije............J5
tbiski- (Cankar). BroSlrano ..
Trdo vezano................L40
Vb 69 letnld Df. Jaim K. Kreta
Vsebuje 5 povesti ........
Pasti in zanke. Kriminalni roman	JS
Pariški zlatar ....................................J5
Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro-
kovnjačev na Kranjskem ....	Jf
Poslednji Mehikanec.................JO
*ravljiee H. Maj« ..........
pok la mfcan ...V.""'!.'^^
Trdo vezano..	US9
...............	JSS
ba ............	J5
man .........................80
Sveta Notburga ................ .35
Spisi Krištofa Šmida .......... .35
■tpilmanove pripovedke:
1.	zv. Maron, krčanskl deček Is Libanona .................. J5
2.	zv. Marijina otroka, povest iz .... kavkaških gora ............ JB5
4. zv. Praški judek ............ J5
8. zv. Tri Indijanske povesti .....JO
0 —. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest Iz Japonskega .... JO
10.	zv. Zveti sin. Povest Iz zvlade Akbarja Velikega............ JE5
11.	zv. Bdeča in bela vrtnica, po-vest
12.	zv. Korejska brata. Črtica la mlsjoEov v Koreji ............JO
13.	zv. Boj in zmaga, povest .... 30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest la zgodovina kanadske .................... JO
5. sv. Angelj aniajev. Braziljaka povest ...................... J5
16.	zv. ZlatokopL Povest...... JO
17.	zv. Prvič med Indijanci aH vožnja v Nikaragno ........ J9
18.	zv. Preganjanj« Indijskih mls-Jonarjev .................... JO
9. zv. Mlada mornarja. Povest J9
Turki pred Dunajem.............60
Trenutki oddiha .............. M
Vrtnar. Rabindranat Tagore, trdo vezano ........•••,••*......... .60
Volk spokornik in drage povesti za
mladino .................... L00
Valentin Vodnika izbrani spisi .. .30 Zgodba Napoleonovega bazarja. —
Trdo vezano................ 1.80
Zadnl dnevi nesrečnega kralja .60
Zadna pravda ................ JSS
Zmaj Iz Bosne...................80
Zlatarjevo Zlato .............. 1.00
Zločin in kazen. 2 knjige. 1. In 2.
del. Trdo vezano ............3.—
Za niljon! trdo Tezano...........65
Ženini naše Koprnele............35
Zmote in konec gospodične Pavle .35 Tdrka slovenskih parati:
1.	zv. Tojnomir ali poganstvo .. J5
2.	zv. Hudo brez dno ..-«<....... J5
3.	zv. Vesele povesti ...........35
4.	zv. Povesti in slike .......... J5
5.	zv. Student naj bo. Naš vsakdanji kruh ................ J5
Zbrani spisi za mladino. (Gangl):
1.	zv., trdo vezano. Vsebuje 11 povesti ...................... JO
2.	zv., trdo vezano. Pripovedka In peami ......................
3.	zv„ trdo vezano. Vsebuje 12 po-
ji
4. rv„ trdo vezano. Vsebuje 8 po*
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat
6.	zv., trdo vezano. Vsebuje 10 po-
*.... .
Umetniške knjige s sikatni za mladino:
Pepeika; pravljica a Slikami LN Bdeča lcspica; pravljica s Slikami ........................ 1 Ji
Rneguljčlea: pravljica s rtfkaml 1.M Trnoljčiea, pravljica s slikami 1M
>... v* t
'njige b
Mladi slikar ... BUke Is pravljic ujige za slikanje na s barvami in nf\vodilom:
M
.76
OtroAl v 1 tee Za kratek Caa Zaklad si
LN
LS9 L29 L2t
Razglednice:
Razllftw, ducat........ JS
fta Rasilftm, ducat .. JK
ducat
JO
J5
JO JO
JO
.60
.40
Ji
Ji
>alina Solz. 8 enodejanke svatov^ dedUčina, hplnl .... Ui mevnlk. Veseloigra v 2 dejanjih Ji Cyrano de Bergerac. Heorična komedija v 5. dejanjih. Trdo vez. L70 Ce sta dva. Šala v enem dejanju J5 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4. dejanjih ..........
Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v 3. dejanjih ..........
Pogodba. Burka s petjem v dveh
dejanjih ....................
Ob vojski. Igrokaz v Štirih slikah Za križ in svobodo. Igrokaz v 4,
dejanjih ....................
Starinarica, Veseloigra v 1 deja-
........................ .30
Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanjih ...............
Vse naše. Burka enodejauka .... Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra a petjem v
8 dejanjih ...........
'Mrka ljudskih iger. . snopič. Mlin pod zemljo, Sv.
Neia, Sanje ................ Ji
. snopič. Na Betlehetnskem polja-nah, Kazen ae izostane, Očetova kletev, Čašlca kave ____
2.	anoplč. Izgubljen sin, V Ječi, pastirlci in kralji* Ljudmila, — PlanSarlca ..............77..
3.	snopič. Ves talka. Smrt Marija Device, Marijin otrok ......
4.	snopič. Junaška deklica, Sv. Boštjan, Materin blagoslov ..
5.	snopič. Turki pred Dunajem, Fahlola In Neia ........
8. ln 19. sn-»pie. Pijavka, Skriven zaklad. Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla Bnija; Junaška
Blejke ....................
0. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka .............. j§
Pesmi in poezije:
Godec; poleg narodnih pravljic a Vrbskem jezera. (A. Fun tek)
Trdo vezano ................ .75
MoJe obzorje. Eng. GangeL Poezije
Trdo vezano ................ UJJ
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih In drugih pesmi ..................
talade in romance. (A. ASkerc)*
Trdo vezano ..............j.25
BroSlrano .....................
e«nl. (Simon Jenko).........45
Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenska pesmi in pro-vodi znanih slovenskih pesmi v
anglelčini.................
THolIess Pesmi za mladost ".T.*," Ji lovenska Narodna lirika. Poezija Ji Sto ugank. (Oton Zupančič) —
Poezija .................... M
Zvončki. Zbirka Pesni j za slovensko mladino. Trdo vezano ____ .90
Ji Ji
Ji
L5i
JO .20 Ji
JO
.25
pO
Pesmi z notami:
Ameriška slovenska lira — Koncertne pesmi za moške ln mešane zbore ..........,.,,
Gorski odmevi. (Lihtnitr.) Zbirka moških zborov ln čvetero
spevov. 1. zvezek ............. ty
2. zvezek ........................
Narodne vojaške. (Ferjančič)____ 3%
Narodne pesmi. (Marolt) ....... j§
Nači himni; Lepa naša domovina;
Bože pravde. (Marolt) ______ jg
Narodne pesmi Žirovnik
1-	zv.	........................
2.	zv.	.
—.	........................
3.	zv.	........................
Narodne himne in domorodne
pesmi, Marolt ................
Slavček. Zbirka Soških pesmi .... Pesmarica G laz bene Matice, za Štiri moSke glasove. Vsebuje 103 najboljših pesmi z notami .... 3.00 Pomladanski odmevi. Pesmi aa ao-ran, alt ln bas
L avezek.................... .45
zvezek...... ... ........... .45
Flaninke. (Laha mar.) Pesmi aa spran, alt, tenor ln bas:
1.	zvezek .................Ji
2.	zvezek ..................... .40
En starček je živeL Za bas solo in
možki zbor .................40
Dve pesmi. 1. Za poj ml pesem dekle.
2. Škrjančku.. (Prelovec).. JO 16 Jugoslovanskih narodnih pesmi Za moški in mešani zbor. •—i
(Adamič) 1. ln 2. del...... JO
Jaz bi rad rdečih rof. (Prelovec) .15 Vojaške narodne muL (Koal) .. Ji Orlovske himne. (Vodopivec) ... LN Ura, srednoflolska pesmarica 1
1. zvezek.................]j|
1 avezetk .................... i.ff
Priložnostne pesmi za Izven cerkvene in društvene alavnostl —» (13 meSanlb in 3 mofikl zbori) Lli Nočne pesmL (Adamič)	|gs
KupletL (Gram) —
1.	Kranjske Sege ln navade .. ^ Ji
2.	Učeni Mihec; Slabi časi .... Ji 8. Nezadovoljne«: To zares ufit-kami ........................ Ji
Slovanski akaiflL (Adamič) n Zbirke 22 msEanlh ln moških atio-
tsBd zbori. (Aljai) » Domovini; Neveatl; Ni
zveni ml; NaSa zvasda; Ujetega
ptlfla toiha; SocL ........... A*
2. zvezek: Pri zibelki; Cerkvici;' Ne tožim; Oj planine; OJ z Bogom si planinski svet; Solskodomskl
mladini; Na bregu...............
S. zvezek: Psalm 118; Ti veaelo poj ; Na dan; Dlvna noč........44
4.	avezek: Ujetega ptičDta tožba; Zakipl duSa; Dneva nam pripelji Žar; Pri pogrebu.............. m
5.	zvezek: Job; V mraku; Dneva nam prpelJI žar; Z vencem tam
ovenčam slavo; Triglav........ Jf
e. zvezek: Opomin k veselja; gvo.
ta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo............ Ji
7.	zvezek: Slavefiek; Zaostali ptič; Damorodna Iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaSkem sprevodu; Geslo .19
8.	zvezek: TI osrečiti jo hotl (me-f-an zb.) : Ti osrečit ijo hotl (mo. fiki zb.) ; Prijatelj ln senca (moški zb.) ; Prijatelj ln senca (meSau zb.) ; Stoj, solnčloe stoj; Kmetdri hlfil ......................... ,49
9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon
Siroti; Oče ve?ni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice I.; Zdralvoe II.;Oče večni; Tone Solnco .............. .11
Cerkvene pesmi:
Domači glasi. Cerkvene pesmi za
mešan zbor................... L-^
12 ferkev nih pesmi za razne prl-
tekom cerkvenega leta ........
12 Tantum Ergo. (Premrl) .....
Mašne pesmi za mešan zbor. —
(Sattner) ....................
Slovenska sv.Maša, za mešan zbor,
s spremljavo or^elj............
10 Evharističnih pesmi za mešan
zbor. ( Foerster) ..............
12 Pange Lingua. Tantum Ergo Ge-
nitorri. (P'oerster) ............
Srce Jezusovo. Za tenor, bas, sopran, nit.....................
Pet Božičnih. (A. C,rum) ........
Srce Jezusovo. 'JI pesmi na čast Sn-u Jezusovem. (F. Kimovec) Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran,
alt, tenor, bas ................
Hvalite gospoda v njegovih svetnikih. 20 pesmi na čast svetnikom.
(Premrl) .....................
10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu
Jezusovemu. (C.rum) .......
Missa in honorem Sanctae Caeli-liae. (Foerster) ............
Ji
JO
Ji Ji
.4i
Ji
.36 JO
jo
.4i
.4«
J5
Note za citre:
Buri pridejo, kornenic-a
Slovenski citrar (Wilfan) ,
Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) ...........
Ji
.25 JU
J5
Note za tamburice:
Slovenske narodne pešati za tambu-
raSkl zbor ln petje. (Bajlk) .. Lft Bom Sel na planince. Podpori »lov. nar. pesmi. (Bajuk) ____LM
Na Gorenskem Je fletns. (Bajuk) L9i
Note za gosli:
Mtrodnl zaklad. Zbirka državnih himen la slovenskih narodnih pesmi .'i
Note za klavir:
Narodni zaklad. Zbirka slovenskih
narodnih pesmi ...............go
Ob morski obali. Valček. (Jaki) Ji Pripoznanje. Tolka mazurka, t—i
<Jakl> .........................................44
Srčno veselje. Polka franc. —
(Jaki) .......................
Vesela plesalka. Polka mazurka.
(Jaki) .......................
Ljubavno blebetanje. Polka mazur.
(Jaki) ........................................^
Kot nekdaj v maju. Valček. —
(Jaki) .........................................45
Veseli bratec. Koračnica. (Pahor)	.45
Zmiraj zvesta, polka, (Jaki) ....	.4i
Našim rojakom. Koračnica. (Jaki)	Ji Primorski odmevi Fantazija. —
(Breznik)....................&
OreL Koračnica. (Jaki)..................J8
Buri pridejo. Koračnica. —
(J. Skorpik) ..............................jg
Bratje i Slovensci smo. Koračnica.
(Premrl)......................................J5
MabeL Intermezzo. (Aletter)..........Ji
At a Penguins Picnic. Intermezzo.
(Alletter)....................................JO
Fahnenwacht. Koračnica. (Jaki)	Ji
Zemljevidi:
Združenih držav, veliki......... M
Združenih držav. Mali_____ Jg
Nova Cvrspa	J|
Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arlzam^ Colorado, Kansas. Kentucky hi Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, « vsaki po .... M ^arijevldlt Illinois, Pennsylvania, lflnneaa^ ta, Michigan Wisconsin, Wesi Virginia, Ohio, New York
vaaki po...................... n
VeHha ctenska amps Bvrwi .. I.M
toadki r
"G LAS NAROD A"
(ftlovenic Publishing Company)
SU New York
Na naročaju knjig, katarSK ni t csnikm.
Knjiga požiljamo poSMam



/
GLAS-NARODA. 16. SEP. 1924.
%
se rosni, vabili ^ot, tenrooibakretia, zapeljivi, pregrešna. KafcSni ab pač dateljm v ustih!
"Saj imaš gnoš! Saj je tvoj ta gi«oa. ki ga v pesti tiščiš!''
Sklonil sem se kakor pod udarcem; ko sem se ozrl plah, na bilo
---,	nikogar, da bi bili iacpregovoril liste
Navsezgodaj sem občutil in iz- ''mesarjevih kladah", ko je bila hudodelske besede. Šefi sem dalje, ku«l ženstoo zapeL$vowt in njeno mati pri sosedfi, oče pa v krčmi.'po klancu nazdoi: srce md je bilo
težfco in žalostno, kakor nikoli ; in soflmce «amo ni več sijalo iti ljtudje so bili pusti žn štant.i prazna.
Plod klamoetm sem se ze/obindl simkoma. Tam je j<tak> drobno dei. kletce v kratkem pisanem krilil; gledalo je modro predse, z obema tenkima rokama je dTžaHa datelj, en sam datelj: meso je biio rumeno in sočno kakor med. kaizaio se
jedo, saj ni nobenega ob gojena i''	t no jedro.
Držala je peha- z obema roka-' "Dajte mi daiteljmov!'' sem u-lua ter se je ozrla po nas vseh. Dru_ ka-za* pred štan/tom in sem trepeti so strmeli z velikimi očmi in tal v omotica, j odprtimi ustmi, sestra Lina je gle-1 "Za koiiko?" je vprašala debe-dala v tla in je podrsavaila z no- la ženska in je posegla' v škat-ljo z go, mem je šel mnaz od lic do nog mesnato, potno roko.
iz<lajaLsko hui&vSčano.	[Občutek greha se je bil skoro po.
Mati .i« imela vrham pehar su- polnoma izgubil; že sva se smcja-hdh hrušek. Ali tisti pehar, poso-'hi ter govorila n-ebrzdano o svoda vseh *1a)dkasti, je bil zaklenjen jem skritem početju. V Ogromna omari. Ce se spomnim Neko*", v nedeljo po veliki ma-nanj»>, se mi adi večja od masuka- ši, je odktantitla mati omaro ter se tore sredjiije visoke hiše.	j«1 čudoma začudila.
Sama .sva bila v i-zlji s sestro! "Ne vem, kaj bi to biio! Saj Lino; ] »ogledala me je z zamišlje- je bil vrh an pehar, da so do?i dr-
nimi očmi in je rekJa :	(čale. zdaj pa je že kar roba vsa____... ______ ________________^
"K-1 bi zdalje imela tisti pe- lin/il! Miši jih pač ne jt-do, saj ni je dolgo, belo. ntaivadolž preeeplje-
har!"	-----------------—	t - ,
"Ko bi ga!" sem vzdihnil.
Zakaj bi oa pač ne imela," je
r< kla tišje, kakor t je venda«.
"Saj je omara zakl jeni jena, mati
pa imajo ključ!"
Pomislila je.	j*	-	„
"Pa vernlar bi ga lahko imela, hl spH	® trfko; *d*J "Za groš... za čfcrt nov groš!"
tudi brez ključa!**	,lo mi cla s* i^3 maje da! Ko sem tako odgoviorii se mi .je
, . i	- i ti je na a ti zdelo velika.	zdelo, da je govoril za moiim hirb-
Spreletelo me je čudno, kakor	. ^	.	'	, , , .
, „ . , , i , •	I Kdor je storil, povej sam! ,tom nekdo drugi, s cierto tujim,
:4 rah pred greliom; bkratki parne' ,,	,	.	1 . _	. 5. ,	" '
j .uolea'li smo; vseh nas je bilo fflabotkim in goxran glasom
.stnA> «« stMh	palice Sej Dateljnd so bili mastni, fcoj so
JACK DEMPSEY IN NJEGOVA NEVESTA
Slika nam kaže ameriškega bok. matografsko igralko Miss mladi poročila.
sarja Jaeka Deimpseya in kine-Estele Tavlpr. Baje se bosta spo-
Razmere v Italiji.
Položaj fašistovskega režima se slabša. Matteottijev umor je učinkoval globoko in pripomogel v
" .	^ .	7»>™n» «*e stran grožnje, palice še] uaieijim so dih masrtm, iooj so obilni meri k ločitvi duhov. Mus-
vriani pHiar. Sk<.eul sem z zapec- ^^ temveč nečesa neizrekljive- se prijeli potne dlani. Pokupil sem'solini občuti posebno hudo odmika ter sel preiKkavat omaro. Stala ga? daljneg®, sihnega.	prvega; sočno, eukreno me-o sedanje kombatentov. ki so mu sta-ie poeez v kotni lin- na btla tesno IzpregoMorida je sama sestra Li-jp prijel« tudi usten in zob. Iz-1 vili za svoje podpiranje vlade po-pnrfonjena ob zad, tako da bi čio- na. )pljunil ^ ^ ^^ ^^ euJgoje, katerih ne bo mogel izpol-vek, ee bi se ' iiapra^l majhme-j t,Ta bn ,„ |krew> meso preceplje!no ^ro/niti. Fašistovska stranka je dol-ga . zlezel zanjo; s težavo ^^al^ Tn je i>okazala s prstom name. Nato	po klancu in tiščal'go časa precej uspešno tipala oko-z eze >i . az pa «em biA drobato,j Maf. postavila har na miJr pesti vso tkto nagmusno, mastno i" zajemala pristaše drugih poda vm komaj ra^loeil s^-ojo semco.^ y ^^ ^^^ ^ ^ .. kepo? d<>k.ier je llisein Ealu6il ^/litičnih opredelitev, zadnje čase
potok ter si iimil obedve raki. 'Pa se	očitna izolacija faši-
Nato sem legel v travo in sem btov> in Mussolini je primerjal
Sestra .ie ostala na zapečku ter sto? da ^ prebiedala; je gledala s sklonjeno glavo in yc je ,praža!la: stisnrj^nJmi ustmicami, roke uprte "Kdo je bil?"
ob kolesna.
molil, da bi umril.	I fašistovsko s tranko za oblegano
"Janez!" je rekla sestra Lma in1 Mati ^ ko™zm moč,ni;k, od dne armado- Ta neugodna situacija ga
Žlezi zad!" je letovala tiho. mi je gledala naravnost v obraz. do ted«R trdni a; mor- ^ P°g"ala v rake najradikalnej---------: __ —.t------------' ----...	p w	.....- 'šib elementov. Narastla je nape-
"Napravi se imyhnega m se sp8a_' "Kako <la si mairedil, še to po_ da že ve5	^ > bel kruh
z i hrbtoma!"
Tu k o sem st oril iai bil sem
tem
sem strahotno sani.
kje na svetu. In 'jaz jem dateijne! tost' ki ne more tri,jati veduo-
|vej!" je ukamla mati. v, Noge so se mi tresle tako rao_	ateSjroov, teh mmemdh. cu-'
Fašistovski voditelji sicer kaže-
preletel me je občutek, da čno, da niLsero mogel vstati Odgo	- Na srcu mi je leia* la.^0 »ekako gotovost in izjavljajo,
[voril pa sem razločno, da sem po. nien; težak je bil in stnažen; in da Je v stranki disciPIina in red
v	»
Potrpi malo. «la izpregledaš!'' Mu šal čudoma sam svoj gLaS. & «olz je biio sram, da bi mi segle tcr da lahko odbije vsakršen na-
je svetovaia dalje. ALi še prediuo1 "Zlezel ^m zad>. potegnil žebelj,v
mi je oko privadilo mraku, je ven, odsiowiJ desko in otipal pe_' Prišel sem domu že daleč po ko_
šepnila strahoma:	,l1Hr. že od torka vselej pod ve
'» i»t
val, ki tega ne verjamejo in takih nevednežev je mnogo tudi že fašistovsklli vrstah. Kakor mo-
?4i-lu. Mati mi je prinesla ješprena,'^
'Beži!"	'čer!"	" *	sem ga jeddl -rad; komaj sem ra tlači fažlstovske Prvake
V trenutku sem stal mrzel in| Takrat .se je zgodilo nekaj, kar^« *	na m^o ^^^ ^^int
d,! t ezk ma ko ra k po vezi, nazad-^n,^. Mati me ni udarila, tudi	po vsem	Zelnika Najbrž se mu posreči da
nje je za k asi j al ter šel.	ni rekla ^ besedo Se(lla na i ^Kaj ti je?" je vzkliknila ma.'6 d/	mu posreči, Ud
i	_ j- i. - i - 1	upseue- oe<iia je n>a	ovrže trditve Cesare Kossija, to-
/xl»j pa -ml, b,-z kar m, klop> skrila je obraz v ^ t. plaha.-N.s.m ™ „ upal po-,u dok,er se to m. u ; ved.
, « VST	T : j" "***»• da 5n ^ «*«• ™ f ,kCT T • U ,a-'»o bolj »»»UJ«. usied vi.de
S « - . - T; 3" P'h"r\Mih _ koa umri, ee b, v,del t,«, oei, ki Moč O^zicijo naraM.a in ta se J( je «n	.cioiehal; potenj ga Sestra Ijilla	so »ako zvesto izpraševale, Ua se	........,.. ,______.......,.*.
i . .	.	' jiue opozicije uarasea iu ia se le
je bila natihoma S°	izpo-aševale, da se tud; zayeda An,ondola -c nedav
......3e clovek	do ^i^ to no rebel novinarjem, da pride on;
je en žebel j 'oulmehal; potoni ga| Sesttra biua
ven, pa odsloni desko."	ismuknili iz W
iTinurvjjiiu li. uoe, tuiiu i»v-m ju	.	~	" ' iio retvfi novinarjem, (Ki pnae
Stonl sem brez misli in volje videl, .kljub omotici in old boleči- * ^ Vedel kako' Ali	^ napovedani "drugi val" prav lati-
vse. kakor je ukazal*. Ce bi mi n,^lepim očem. kel sem za n jo po. ^ k mmi' vzdignil* mi je obraz ko z dru„e in nefašistovsk. stra-
a V ^^ hipu	časa, ker >x> md bile noge zelo tež- Z °bema rakama ^	iVni. V ljudstvu vre in vedno sii-
b!i ZTter" v"1 P0<i VQZ!" ~ bi k<?- Xapotil se nravnost za bel°' kakoT ^ mi'Ii0t5td	nejši je odpor proti vsem izjem-
i se tei . oeil.	j hišo; tam se je bala skrila pod ^ž^6®0-	^	n^u o<lredbam in proti obetanim
Od si oa iil sem desko, otipal pe_ jasminov grm za plfoftomi; rdečial Matj' j°J' mati!"	izpremembam. Ljudstvo čuti tc-
haa- zgrabil post hnišek ter jih nc»deljska ruta jo je izdala. Prišel IJ<lariJ scm s r,e,lom ^ nuzo in žave povojne dobe in se jih ho-sftlač-a v žep; nato še eno in še sem do nje, zgrabil jo za dolgo ki-'mSCm Vedel	Ko šem če iznebiti. Zahteva red i
tretjo, taiko da sem imel obadva to ter jo vlačil za seboj po vrtu. ** vzdrarail ^ hil	......- —1-----------—
žepa nabaisaina. Ko sem f pet pri- Ni krikmila ves čas, še zavzdihnila slonil desko ter se i z vil izza orna-'ne. — re, sem bil zasopel in poten. Sla
sva s sestro za hišo, legla sva v feti polnem življenju, me je golju-travo kraj plota ter sva jedla. Ali fala in izdala marsikatera ženska; nisva se spogflewlala ves čas in tu
di smejala -se nusva.	j vsem do zadnjega kraja. Toda '""'	Vttm	masu-i,	"" J11,1
Tako sva se goltala dan za dtoem,' vseh učenosti najgrenkejša uče- zapra,vil sem P«> huidoibnem, da- Formi. Sala in drugi. Mussolin so se druKi Dodili ooJnos* ie abe^^nik °	teljnov sem si kupil! Nič ne bodi- Pa se istočasno trudi, da bi pri-
te jeami, saj bom umrl!"	|tegnil k sebi liberalce. Ali v zbli-
Takrat se je zgodilo nekaj zelo zevanju z liberalci je bilo že vež>-čudnega. Mati me jje prijela na_ krat govora, pa vselej se je po-rahlo za obedve rofci, šla je z me- kaza^ transit orni značaj take-naj preko i2be v bolt pod razpelo,1 pa Primikanja. tam me je pojkrdaada trmkjrat	Mussolini se je mudil na Ca-
vrsfci.	lsentinskem. Tam je posetil kar-
"Ti moj fant." je rekla. Nato dinala Vannutelliia- ki .1« »a P"-je naglas zajokala, sam ne v*m čitnicail Y samostanu v Mausole-zakiaj.
_	_ in m:r.
se vzdramil, je bil materin obraz obnovo enakopravnosti pred za-resen m bodaci.	jkonom in svobodno izvajanje vseh
"Povej!" je ukazala.	(pravic, ki jih jamči ustava. Fa-
V poznejšem, prevar in bridklo-'. In ^^P01^"0^31 se, kakior pred šistovsko nasilje je odgnalo iz
lzpovedndkom in Bogom samdm. ^vrst stranke mnogo veljavnih priti fala an izdala marsikatera ženska;' <DaIj mi groš'	stašev, in te dni se čuje o ustano-i-1 Bog jim greh odpusti, jaz jam ga *6* P*0®' Pa vaan ^ prine-'vitvi nove stranke fašistovskih di-j vsem do zadnjega kraja. Toda **1' ^ Povedati vam nisem mdslfl, sidentov, na čelu jim Sem Benel-
CA ¥ ■ ■ fro tva Viiv/I	JU I _ li Vnrrni fto-lo in dnioi ATitfL-nlivi!
po<l večer, ko so se drugi podili polnost je abecednik.
• ★
Dateljni.
n
Ko sem bil dovršil drugo šolsko leto, so me napravili aa ministranta. Se zdaj se mi zdi, kakor da mi je bil prepojil srce in dušo tisti omanmi wmj po žlahtnem kadJhi. Bil sem očiščen, vseh grehov za zniinom od vezan, oltarju samemu posvečen. NilkoUi poprej in mktifi pojme je nisem bil tako miren in srečen, kakor v tistem blagoslovljenem letu.
Ob novi maši, ki jo je stnegel
1 Do tiste ure še nikoli nisem imel groša v rofci. O VeMri noči ali Božiču sem imel krajcar, premo-že(nje, s katerim sem ma tanko in skrbljivo ugibail kaj da bi z n jim Groš je bil bogastva, daleč onkraj cil jev in sanj. Da se satnjati o zfla-tih gradovih, da o samih nebesih, o grošu ne.
Prva misel v p rešilnem zavzetju je bdla:
_ _ _ 4' Teci k materi; mata se bo sama mlad in lep goNplod, sem služil za razjokala ob teflikem čudesu!'* mallega mšndstramfta. Prenašal sem Stopil sem iz zakristije na solni debelo in težko evaogeljsko knji- čao cesto. Tam. vse krog cerkve Ro. Pot md je lai curkoma po vro- in še globoko pod klanec so se vr-Sih licih; truden nisem bil toliko, stili štamrtd drug za drugim. Ba-*oda lačen. Takrat smo živete ob havo obloženi so bi$i z vsemi siad-fenruzmem močraiku; jez pa sem i- kostmi tega sveta; bde pk^n^oe mel bistre, vsega lepega žefljste oči fetrefce so vetse^> pofrfotsavaie v in iantfl sem bogate sanje.	toplem vetru. Kaj vse; je bilo tam-
**o maši se je okvetA mladi go- Človek, požefti si, vzemi ! Pomaran-awd in se je skfasnal k bmbu, ker če, rumene on sočne, kafeor o Ve-sem bil majhen.	Hki n^či: p&ooti, bonboni mk
"Ni še ta P	sort, beti, rumeni, rdeei — kam bi
In dal mi je svetel groi, č*to posegla t* uboga roka? V vettti

ANEKDOTA.
Švicaiski bogataš je povabil na obed svoje pri/jalteJje. Zelo rad je jede<l polže iu jih je tudi zj to pri-j 1*0 naročil iz samostana Einsei-1 deln. (Ta samostan goji polže in' je znan tudi po svojih svetih po-; dobicah, katere razpošilja po V3cmi sveta.) Eo odpne zaboj, najde v| njem same svete podobico. Siino se razjezi in piše samostanu precej ostro, češ, čemu naj mu o odo; svete podobice. Iz samostana pa1 so mu odpisali:''Oprostite nam in nikar se ne hudn^be nad neljubo, pomoto. Bog ve, kako se bodo jezili šele v Južni Ameriki, kamer smo postali namesto svetih p odo-' bic — Yaiepetiel"
Spverova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
ZA SJbftBO fRfflAVa
_______ t«ka tar
tploino oslabelost, Tytmittt
SEVERA'S BALZOL.
Splošna toniks as moške i
Pomaga naravi s tem da želodec in jetta bodo pridela s svojim normalnim poslovanjem in prebava bo zopet postala redna.

■»V r	co
C t. D A R KflPilJ j I O vv "
ji. Imela sta dolg pogovor. Potem je pri kosilu predstojnik menihov napil Mussolini ju, mu želel srečo iu naglašal z živahnim zadovoljstvom dejstvo, da se odnosa j i med cerkvijo in državo boljšajo od dne do dne po zaslugi fašistovske vlade.
Te so se skončali ob južni obali veliki pomorski manevri. Angleški manevri so se vršili na o-mejenem balearskem morju, napovedani francoski manevri bo.lo obsegali 100 do 140 milj. italijanski pa so bili raztegnjeni na 500 do 600 milj. Torej ogromne dimenzije. kakršnih se ni poslužila še nobena velesila. Pokazala se je
Gledališce-Glasba-Kino
SAN CARLO — PRAVA LJUDSKA OPERA.
Impresario Fortune Gallo je odredil. da se začno v ponedeljek dne 22. septembra v Jolson Theatre predstave njegove družbe. —
Nekemu časnikarskemu poročevalcu je rekel Signor Gallo v Aeolian Hali:
"Opero sem populariziral, kajti moj repertoar, vzet kolektivno, predstavlja pravi ljudski izraz skoro vse evropskih narodov. Moj seznam vsebuje več kot petinsedemdeset umetnikov najrazličnejših narodnosti, od Škota do Ja-
Josephine Lucchese
pouca. Operne legende predstavljajo resnično življenje evropskih
važnost podmornikov in občutno narodov, dočim so v bolj fantr
pomanjkanje pomorske avija-tikc.
Na obdolžence po Matteottije-vem umoru je vest o najdbi trupla neizmerno vplivala. Dumini je baje kar divjal. Sedaj so dobili pričo, nekega mladega človeka, ki izpoveduje, kako je videl avtomobil. iz katerega so postavili človeka, ki se mu je zdel. da spi v vozu, dokler .se ni dstavil. Govoril je z njim nekdo iz voza, ki bi utegnil biti Dumini, ter mu zagrozil, da mora molčati.
Preiskava pa se zaključi v kratkem. ker je menda dovolj dokazov za krivdo obdolžencev. Sodnega sklepa, ki izroči obtožence porotni sodniji. pa ni pričakovati pred koncem leta. tako da se bo vršila razprava najbrž šele tekom prvega četrtletja 1925.
stičnih delih vtelešene sanje vsp,-kega fanta in dekleta. To se tičr-posebno "Aide", " Lohengrina" in "Fausta". V teh delih vidimo same sebe, kakoršni bi radi postali. Tudi francoski in italijanski re-
Žarnica slara 45 let.
Nore stave.
Zadnji teden meseca oktobra bo važen v vseh lokalnih krogih, ki se pečajo z elektriko. Tedaj bo namreč minilo petinštirideset let izza časa, ko je bila iznajdena električna žarnica. Poleg tega s'e bo vršila v New Yorku tudi letna električna razstava.
Prvo uspešno žarnico je izdelal Thomas Edison dne 21. oktobra 1879. Mesece in mesece je preiskoval in eksperimentiral v svojem laboratoriju v Menlo Park, N. J., in tri leta pozneje. 4. septembra 1882
pertoar se tičeta ljudskega življenja : "Carmen", '"Pagliaci". "Ca-valeria Rusticana" "Lucia di Lam mermoor". "Rigoletto" "Tosca", "Boheme". V večini teh oper se razodeva trpljenje, romanca, in intrige vsakdanjega življenja. Na tisoče "Carmen" je po vseh latinskih deželah, najbrže je na milijone "Pagliaeijev" in ženske kot sta Tosca' in "Mimi". srečujete vsak dan po cestah. V *'Bu-terflv" imamo realistiko in fantazijo. Svet. ki ga predstavlja tu opera, ni samo Japonska, pae pa ves svet.
"Brez dvoma bodo te opere posebno ugajale 'tujerodnemu elementu".
POLOŽAJ V EGIPTU JE AKUTEN.
London, Anglija, 15. septembra. Pogajanja, ki so se tako dolgo vršila med Italijo in Egiptom glede za pad ne meje Egipta so se izjalovila in položaj je postal v sled tega skrajno kritičen. Tako se glasi v poročilih i/, egipčanskih virov v Kajiri.
Poročevalec Morning Post izjavlja. da je Italija pripravljena nasilno polastiti se Sol uma in drugih ozemelj na temelju trditve, da pripadajo Tripolisu.
Italija je zavrnila trditev Egipta, da je to ozemlje egipčansko.
San Carlo Grand Opera Co.
J0LS0N THEATRE
7th Avenue, vogal 59. St., New York
4 tedne Grand Opera,
začetek 22. septembra.
"2. sr-pt. RIGOLETTO-. 24. sept. TOSCA* 23. sept. 'AIDA', 25 sept. 'LA TRAVIAT.V 2K. sept <pop.) 'MADAME Bl'TTERFLY"
28. sept. (zvečer) "IL TROYATORE" - Sedeži $1.10, $1.65 in $2.20. _
je bila uvedena v New Yorku elek-Pred kratkim so listi poročali, trična razsvetljeva. Obletnico te-da je neki mož stavil, da bo oil pa s;inega uspeha vedno obhaja Amsterdama do ^»rseilla prepo-' električna industrija, ker je pa to toval vso pot s tem. da se bo vc- 45-obletnica. so bili izdelani po-nomer prekucevaL Prekucniti se se-bni načrti
bo moral več kot milijonkrat dokler ne pride na cilj. Na ta na-
Ta nart vsebuječ razen druge-
Manhattan Opera House
34th St. & 8th Ave., New York
LETNA JESENSKA SE2IJA
Manhattan Grand Opera Association
Družba 125; orkester 43; zbor 40; balet 20 Dvajset izbornih italijanskih in ameriških umetnikov.
U e p _£__r t o a r : Ponedeljek zvečer: "L.A TRAVIATA" Ameriška premiera Adriane Boccanera. nove italijanske koloraturistke:
V	torek zvečer: "TOSCA"
V	sredo zvečer: "CAVALLERIA in
PAGUACCI"
V	četrtek zvečer: "NORMA"
V	petek zvečer: "RIGOL.ETTO"
V	soboto zvečer: "IL TROVATORE"
Cene: $2.50 do $1.10 f Davek vštet). Sedeži sedaj naprodaj.
Novo fino zdravilo za srce in želodec.
Skušeni zdravniki se čudijo kako -hitro deluje v takih slučajih.
čin bo napravil na dan približno Lamp Dav" na newvorski elektriČ- |"rM?Pis*1 zdravnik.
~ L '1 0t n	+*	1	*	(maeo lekarno in kupite
o Kilometrov poti.	i nj razstavi. Razstava bo v Grand se xuga-Tone. je ia
Rrez dvoma se bodo naSi čitatelji ču-,.	. ,ko zvedo o tem novem zdravilu, ki
ga tudi praznovanje "Edison tako hitro deluje. cT;e Vam istega Se m
kar pojdite v do-steklenico. Zove lahko za vživaU in
so napravili; pentra,i paiapp 0fT i-. o.^ ^ r,omeso^na	okrog $i.oo.
.. ..	w J	XT . i*-emral 1 aiace 0<1 I.). <10 -O. Olv- Čudili se boste, kako hitro se boste poCu-
Ijuclje za stavo ze dostikrat. Neki tobra Dne *>i oktohra to je v tni bol->Si- Za neregularno utripanje srca
angleški Ikt jih sedaj opisuje. Ta- torek, se bodo vršile velike ££ t^evIh'Tena Tet^^oboJe ^ ko je Kemp, komik Shakespeareo- posebnosti. Naibolj značilna bo boljšega isto hitro učinkuje. Daje do-
1	■'	_	|ner tek in drob deluje redno, stirm
razstava 'električnih svetilk, od
Podobne norosti
ve igralske družbe, stavil, da bo preplesal vso pot od Londona v Norwich. Za to pot je rabil več ! tednov, naizaj grede pa ni rabil peš niti 9 dni.
Dostikrat so ljudje stavili, da bodo daljše poti napravili brez obleke. Mnogo jih je policija hs tro prijela. Bistroglavec pa se je izognil tudi osrtremu očesu redarjev in vendar zadostil vsem pogojem stave. Kupil si je voz, vzel tla proč in se peljal v pokritem vozilu popolnoma nag skozi ves London, ne da bi ga občinstvo videlo.
Pred 150 leti je stavil možakar, da bo v kadunji, ki jo ratrijo mesarji, preplaval Themso in še po-, mikal naprej samo z rokami. Stavo je dobil.
prve Edisonove svetilke, pa do najuspešnejše, ki je. sedaj v rabi. Upati je. da bo dosti Edisono-vih pijonirjev navzočih na razstavi, Mr. Edison bo seveda tedi povabljen.
stimulira
jetra in obisti in prinaSa trden in poživljajoč spanec. Kupite steklenico in vživaj-te zdravilo po navodilih za par dni in ie se ne počutite boljši in če ne zgledate boljši, vrnite ostanek lekarnarju, in on vam povrne vaš denar. Izdelovalci Nuga-Tone tako dobro vedo, kaj ista stori v takih slučajih, da primorajo vse lekarnarje jamčiti isto in povrniU vaš denar, če niste zadovoljni. Priporočano in na prodaj v vseh dobrih lekarnah.	—Adv't.
Smrt na polju.
Te dni je šel delat na njivo 61-letni kmet Josip Vovk s Kok>n-kovca pri Trstu. Odšel je zjutraj z doma zdrav, ko mu je- pa žena prinesla zajtrk na njivo, ga je našla mrtvega.
Zadel ga je mrtvoud.
ANTHONY BIRK
HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOR
Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo.
ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE
MENE ZA CENO. Ridgewood, Telephone: Evergreen 5506
359 Grove Street
Brooklyn, N. Y.
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. MoJ« stroka Jo zdravljenje akutnih In kroničnih bolezni, las aam to zdravim nad £& lot tor Imam okuinjo v vooh boleznih •lit ker znam elovansko. zato vao morem popolnoma razumeti In _
vaSo bolezni, da vas ozdravim in vrnem moč In zdravje. Skozi tt let __
pridobil pooebno okuinjo pri ozdravljenju moiklh bolezni. Zato ee morotc popolnoma zaneetl na meno, moja ekrb pa Je. da vaa popolnoine oatfra-vlm. Ne odlaiajta, ampak pridite Čimprej«.
Jas ozdravim zastrupljeno kri, mazulje in lies po toloou, bolezni v oris,
ijo las, bolečine v kosteh, staro rano, oslabelost, ftfvčns In bolezni vaw -Ju. ledlooh. Jetrah. tolodcu. rmonico, revsMtizem, katsr, zlato tli«, naduha Itd. »dno ur«: V ponedeljek, sredo ln petek od 9. dopoldne do (. popoldne; ▼ tank. četrtek to sobota od a dopoldne do E aveCor; t — fltljsl ta-peasnlklb od 1E dopoldne do L popoldn«.
sfl
"A
MORSKI JASTREB.
flpittl Bafael Sabatini. r-ZtG.N. priredil O. F.
611A.S NAR0BA, 1«. SB*. 1»24.
C9	(Nadaljevanje.
—	Ne žali Alaha, — je vzkliknil. — Privedel si jo na-krov na tajnem, iz strahu, da bi njena navzočnost ne razkrila tvojih pravih namcuov.
—	Naj je bil tvoj namen tak ali tak, — se je oglasil Marzak, — a to ni bila naloga. ki ti je bila poverjena, da zalotiš špansko galero.
—	To mislim jaz sam, — sinko moj, — je pritrdil Asad. — Ali mi hočeš povedati brez nadaljnih laži, kakšen je bil tvoj namen? — je vprašal.
—	Ali ni>i sam razkril tega namena, ko si našel, kaj sem storil? — je vprašal Sakr-el-Bar. — Meni se zdi, da lažje vprašam tebe za informacij.*. Sklenil sem jo spraviti na tajnem na krov ker sem se bal, tia bodo moji sovražniki domnevali to, kaar domnevaš ti sedaj, ne glede na zasluge, katere sem si steke v večjo slavo Islama.
-- Moj resnični eilj, — je nadaljeval, — je bil izkrcati jo kje ob obali P'rancije, odkoder bi se lahko vrnila v svojo lastno deželo, med svoj lastni narod. Ko bi enkrat opravil to, bi se lotil španske galere in prepričan sem, da bi bil uspešen.
—	Pi i rogovih šejetana, — je zalajal Marzak, — on je pravi oče lazi. Ali rai moreš pojasniti, zakaj bi se rad iznebil ženske, s katero si se poročil 1
—	Res je. — je dostavil Asad. — Ali moreš pojasniti to?
—	blišal boš resnico, — je rekel Sakr-el-Bar.
--- Hvala Alahu, -- jc pripomnil Marzak zanicljivo.
—	Hočem vama pojasniti celo stvar, — je nadaljeval korzar. — Fred let i sem ljubil v Angliji to žensko ter se hotel poročiti ž njo. Ziobiii jeziki in okoliščine pa so me porazile in ni se hotela poročiti z menoj. Odael sem, s sovraštvom do nje v svojem srcu. V pretekli noči pa sem spoznal, da je moja ljubezen do nje še vedno živa. Ker .jcjn jo ljubil, sem storil, kar sem storil.
Prenehal je in po kratkem molku se je Asad zaničljivo za me-
jai.
- Kateri moški je kazal svojo ljubezen do ženske s tem, da bi se je skušal iznebiti? — je vprašal.
—	Rekel se in ti vnaprej, da bo to zvenelo nevrjetno v tvojih ušesih, — je rekel Sakr-el-Bar.
—	Ali ni jasno, oče moj, da je bila ta njegova poroka nič drugega kot pretveza 1 — je rekel Marzak.
—	Jasno kot luč dneva, — je odvrnil Asad. — Poroka s to žensko je pomenjala smešenje prorokove postave. Njegov izključni nam£n je bil potisniti mene na stran ter staviti žensko izven mojega dosega. Zual je izkoristiti mojo vernost.
Nato se je obrnil proti Vigitellu ter rekel:
—	I kaži svojim ljudem, naj vklenejo tega izdajalca,
-— Šaano nebo te je dovedlo do modrega sklepa, _je vzkliknil
Marzak z radostnim glasom. Bil pa je edini v zboru navzočih. kojega glas je zvenel radostno.
—	Ta sklep bo najbrž povedel vaju oba v nebesa, — je rekel Sakr el-Bar, neustrašen. V trenutku je storil svoj sklep.
—	Stoj, — je rekel Vigitellu ter dvignil svojo roko. čeprav se Vigitrllo ni še premaknil z mesta. Nato pa je stopil tik poleg Asada.
—	Ne misli, Asacf, — je rekel, — da se bcvm podvrgel kot se podvrže kamela bivi.ienu. Dobro premisli, svojo pozicijo. Če dvignem svoj glas ter pokličem svoje morske jastrebe, je edinole Alahu sa-meinu znano, kolikor jih bo stalo, da se pokore tebi. Ali hoeeš to preizkusiti? — je vprašal in izraz njegovega obraza je bil slovesen, a neustrašen, kot obraz človeka, ki ni niti v najmanjšem dvomu glede izida.
Oči A sada so žarele in njegovo lice je pokrila mrtvaška bledica..
—	Ti penili izdajalec ... — je pričel.
—	Ne, ne, — je rekel Sakr-el-Bar. — Če bi bil izdajalec, bi že davno izvršil izdajstvo, ker vem, da bi bilo v slučaju razdelitve sile pretežno število ljudi na moji strani. Naj ti dokazuje moj molk mojo lojalnost, Asad. Razmišljaj o mojem obnašanju ter ne pusti, da bi le obvladal Marzak v svojem Tiiz-kertnem sovraštvu do mene.
—	Ne poslušaj jza, oee. — je vzkliknil Marzak.
—	Mir, — je zarenčal Asad.
Zavladal je molk, ko je stal paša zamišljeno na mestu, si pla-dil beio brado ter zrl sedaj na Sakr-el-Bara, sedaj na Rozamundo. Pretehta val je to, kar mu je rekel Sakr-el-Bar. Spoznal je, da bi bil mogoče poražen, če bi provociral tako merjenje moči.
Če bi zmagal Sakr el-Bar, bi zmagal ne le na krovu galere, temveč tudi v Alžiru in Asad bi bil strt v prah, iz katerega bi se nikdar več ne mogel dvigniti. Riziko je bil vsled tega prevelik.
Zop»t <e je ozrl na Sakr-el-Bar a in njegov pogled je bil mrk in covražen.
—	Razmišljal bom o tvojih besedah, — je objavil z negotovim glase m. — Nočem biti krivičei ter se ne pustim voditi le od zunanjosti.
Osemnajsto poglavje.
*
ŠAHMAT
Vsi navzoči so zrli radovedno na Rozamundo in Saker-el-Bara, ki sta po odhodu paše molče zrla drug na d«rugega. Celo galerski sužnji, predramljeni iz toposti, so stezali svoje vratove in v očeh se jim je pojavil pritajen blesk.
Skrajno nasprotujoča si so bila čustva., ki so navdajala Sakr-el-Bara, ko jc zrl na Rozainudo. Spoznal je, da bi je v nobenem slučaju ne mogel dolgo skrivati. Enajst brezkončnih ur je preživela v zadohlem in ozkem zavoju, s katerim jo je hotel le spraviti na krov gakre. £ vsako uro je naraščal v njem nemir vspričo dejstva, da je ni mogel spraviti iz zavoja, ker je bil Asad na krovu. Kljub tejnu pa ni mogel najti nobene poti. kako oprostiti jo, čeprav bi prišla njena navzočnost na dan, ko bi dosegla skrajne meje svoje ustrajnosti. To oproščen je, ki je stavljalo njemu toliko ugank, je izvedel Maraak s svojo zlobnostjo in svojim sovraštvom. V nevarnem položaju, v katerem se je nahajal, pa jc vendar tičala troha utehe. Rozasmunda in on sta postala tovariša v nesreči ter delila sedaj skupno nevarnost. Ta misel ga je naslajala. Smehljal ee je medlo, ko se je ozrl v bledi obraz Rozamunue.
Ta smehljaj je izvabil iz nje vprašanje, s katerim so se mučile njene misli.
—	Kaj sedaj, kaj sedaj ? — je vprašala. Proseče mu je iztegnila nasproti obe roki.
—	Sedaj, — je rekel hladno, — hodiva hvadežna, da si oproščena neprijetnega stanovanja. Pusti, da te povedean v stanovanj«, ki sem ti ga pripravil. Že davno bi stanovala tam. ee bi ne prišel na krov Asad. Pojdi, — je zaključil tet iztegnil roko.
. iM)t trite***!

V očigled selitve
0-
.Oe se mislite seliti, vas prosimo, da nas ptejkomogoče obvestite, da laliko takoj sl^dfaemo pogodbo ter se pripravimo.
Itn z dob je selitve stavi Edisonovi Službi vedno nenavadno množino zahtev. S so-delovanjem naših odjemalcev si bomo vedno prizadevali zadostiti tem zahtevam. Torno bomo »prekinili električno zvezo v starem ter jo ot\orili v novem stanovanju.
Ko pišete ali telefonirate, vas .prosimo, da nam sporočite tako stari kot novi naslov.
The N ew York Edison Company
Za Vašo službo.
Glavni urt-ii: Irvinsr Place aii-1 If.th Str<"t
Podružnice, kj»*r fo o<oktr:ir>" potri»b.š.'-iie razstavljene ter so na oglf-d v udobnost •■Iil-instvn.
270 C3niil St	865 Broadway	15 East 125th St
20 Norfolk St	Wfct 42ČI St	362 East 149th St
jo Irving Place	151 East 86th St	555 TremontAve
Vsi ura'ii (raz^n 10 Irving rince in ><>> Kroarlvr-y) po odprti zvefer. — Ponoči in v slueaju potrobe pokličite:
Manhattan—Watkins 3000 Bronx — Mott Haven 1300
ROYAL MAIL
Naravnost v Cherbourg In Hamburg.
PRIPRAVNE ZVEZE Z
JUGOSLAVIJO.
Privatne kabine — Izboma hrana. Uljudna postrežba.
ORBITA......20. sept., 5. nov.
ORCA ........4. okt.
OHIO.........8. okt.
Za Informacije vprašajte svojega lokalnega agenta ali pa
THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO.
Sanderson A Son, Inc. Agents 26 Broadway	New York City
Rusi v Jugoslaviji.
Bivši rektor kijevske univerze in inšpektor kijevskega visokošolskega okraja prof. E. Spektor-skij, ki je zadnja štiri leta fun^ri-ral kot profesor beogradske univerze in predsednik društva ruskih učenjakov v kraljevini SHS. je izjavil te dni v pogovoru z nekim češkim novinarjem o življenju Rusov v Jugoslaviji sledeče:
Ruska emigracija v Jugoslaviji po številu ni posebno velika. Šteje komaj 40.000 članov. Večina živi v Beogradu (okrog 10 tisoč). Vendar pa je ruska kolonija v Jugoslaviji po svojem pomenu važna. V nji žive večinoma predstavitelji nekdanje ruske civilne in vojaške administracije, profesorji, inženirji, zdravniki, častniki in dijaki. Med njimi je tudi mnogo nekdanjh bogatašev, ki žive danes večinoma od dela svojih rok. Ročno delo je med rusko emigracijo splošen pojav. Dame iz visokih -krogov so perice, šivilje, kuharice itd. Senatorji, generali, admirali in gubernator-ji sekajo drva, nosijo vodo ali pa žive od trgovine na drobno. Bivši gardni častniki nosijo opeko pri novih stavbah, popravljajo mostove, polagojo cevi za kanali zacijo in kopljejo jarke. Vsi delajo, ne da bi godrnjali nad svo jo bridko usodo. Tako se je pojavil s to emigracijo nekak novi tip inteligence, ki dela fizično vendar pa se razlikuje od drugih ročnih delavcev po svoji izobrazbi in svetovnemu nazoru. Nov način življenja je za rusko inteligenco v emigraciji pogosto zelo težak. Tako si je edina hči zna menitega ruskega kirurja v Jugoslaviji nedavno rainila prst, ko je v Beogradu pomivala tla, tak« da so ji ga morali vsled infekcije odrezati. Visoki plemič — starec je padel v lift, ko je prodajal v neki hiši časopise. V težkih mukah je umrl.
Velik del ruske emigracije v Jugoslaviji je zaposlen v državni službi. Na ju gosi o si o venskih tmi-verzah je 60 ruskih profesorjev. Predavajo na srbohrvatskem jeziku in sodelujejo pri znanstvenih publikacijah. Več sto ruskih inženirjev je zaposlenih na železnici in v industrijskih podjetjih. Mnogi ruski učitelji so nameščeni v meščanskih in ljudskih šolah zlasti y Srbiji in Črnigori. Tudi v gledališčih nastopajo Rusi kot igralci in operni pevci. Mnogo Basov je zaposlenih v statističnih in zemljemerskih institutih. Rusi služijo v vseh granah jugoslovanske državne administracije, pa tudi v armadi. Na temelja lanske-
ga uradniškega zakona so njihove službene pravice priznane s posebnimi pogodbami. Večina ruske emigracije je po svojem političnem prepričanju nepomirljiva z boljševizmom in odločna nasprotnica vseh struj, ki boljševizem podpirajo. Ona je proti vsaki socijalistični ali republikanski stranki.	' ^
V celoti fahko brez pretiravanja rečemo, da so našli Rusi v Jugoslaviji svojo drugo domovino. Ne smatrajo jih za tujce, pa i tudi sami nimajo tega občutka. Ruski častniki nosijo neovirano svoje uniforme, in če kateri od njih umre. ga pokopljejo z vojaškimi cerimonijami. Res je. d« imajo tudi sovražnike, ki bi jih radi izpodrinili in nadomestili z domačini. V tem oziru je prišlo do žalostnih slučajev zlasti v gledaliških in muzikalnih krogih v Beogradu. Med Rusi je že več slučajev samomora vsled velike bede ali pa domotožja. Toda Če pomislimo, da ljudje, ki so izgubili najdražje, na zemlji, svojo domovino, nikoli in nikjer ne morejo biti povsem srečni, moramo pač priznati. da so bili Rusi v Jugosla-*iji. osobito v Srbiji prisrčno in gostoljubno sprejeti. To je dokaz, da bratstvo med Slovani navzlic mnogim sporom ni prazna fraza, lego da se more tudi v življenjm :zkazati kot resnično.
Grof iz Bačkega Petrovca.
Skoraj preti enim letom je izdalo jugoslovansko notranje ministrstvo tiralico za nekim neznanim pustolovcem o katerem oblasti ne vedo, kako mu je ime in kako se piše. Ta lahkoživec, ki mu je zdaj policija za pel ami in ki je bržkone ruske narodnosti, je zadnje čase prav pridno lovil na limanice seljake po Hvatski in Slavoniji. Iz neštetih ovadb je razvidno, da se je izdajal skoraj povsod za ruskega grofa. Lagal je lahkovernim seljaikom, da mir. v Vojvodini ogromno posestvo. Vsem, ki so prišli v njegovo družbo, je prebrisani pustolovec zelo imponiral. Bil je pravi aristokrat, in ker so kmetje v teh krajih še precej zaostali, se je "laži-grofu" po&el dobro obnesel. Ne da bi vedeli, kaj jih Čaka, so kmetje kar tekmovali med seboj, kdo mu prvi stori uslugo ter ga sprejme po vseh pravilih in predpisih pod svojo streho. Pustolovec je znal to naklonjenost preprostega ljud-i stva imenitno izrabiti. Zahajal jc* samo k premožnejšim kmetom, kjer se je mudil nekaj dni. pri odhodu je pa opravil svojo delo. /j dostojanstvom pravega plemiča je izvabil gospodarju tu nekaj stotakov, tam nekaj tisočakov brezobrestnega posojila. Vedno sw je izgovarjal, da slučajno nima pri sebi denarja.
Pišite samo moji ženi. grnfiei Mariji Krasnovski, v Bački Petrovac. je ponavljal vedno pri ort hodu, in takoj vam vrne denar zakaj jaz nadaljujem pot in do bim denar šele v Zagrebu. Kmet je so mu vrjeli. ko pa so pisali doz levni grofici, ni bilo nobenegi odgovora. Razočarani Iahkover neži so -se napotili sami v Bačk Petrovac. toda lahko si mislitf njihovo presenečenje, ko so jim tam povedali, da "grofiee" Krav novske sploh nihče ne pozna.
Dan za dnevom so prihajale Bački Petrovac skupine prevara nih kmetov. Obveščena je bila o tem tudi policija, ki pa ni ved-e la, kaj početi z množico nesrečnih upnikov. Zato jih je pošiljala v Beograd notranjemu ministru. tudi ministrstvo jim ni moglo pričarati izgubljenega posojila. Vs^ kar je moglo storit: zanje, je bila
Kretanje pamikov - Shipping News
Početje občinskega komisarja v Sežani
Sežansko občinsko upravo im«-že približno dve leti v rokah notar dr. R inner,. ki je sedaj odmeri' v občini 284 tisoč lir družinskega davka. Od kod se bo ta denar vzel, komisar ne vpraša. Kar je pa najzanimivejše, je gospod dr. Rumer naznanil sebi samo 15 ti-soe lir letnih dohodkov. Zato pa je pritisnil revne kmete, ki nimajo v žepu niti beliča, da naj plačajo zanj "družinski" davek. Da ga ni sram, tega kraškega tajnega bankirja!
Tržaška trgovska šola "RevoL tella"
je te dni dobila ime (kraljevega vseučilišča za gospodarske in trgovinske študije. V zvezi s tem je tržaški župan izročil rektorju tega zavoda ves fond, ki je bil nabran že pred svetovno vojno za italijansko - vseučilišče v Trstu. Dosedamji ravnatelj zavoda prof. Alberto Asquini je potrjen za rektorja te institucije za dobo nadaljnih treh let.
17. septembra:
Aquitania, Cherbourg; France, Havre 11 aeptembra:
Mongolia, Cherbourg; Wuertemberg Cherbourg In Hamburg.
1*. septembra: Glullo Cesare, Genoa.
tO. septembra:
Homeric, Cherbourg; Columbus, Cher bourg In Bremen: Cleveland. Cherboruf ln Hamburg; Orbita, Cherbourg; Rot terdam, Boulogne.
S3, septembra:
Pittsburgh. Cherbourg; York. Cher bourg ln Bremen.
>4. aeptembra:
Berengarla, Cherbourg; Chicago, Hav re; Duillo, Genoa.
IS. eeptembra: Keeland, Cherbourg.
XT. eeptembra:
Leviathan. Cherbourg; Majestic, Cher bourg: Lafayette. Havre; Mount Clay Hamburg; Muenchen. Bremen; Volen dam. Boulogne; Conte Verde, Genoa
SO. septembra: Resolute, Hamburg.
1.	oktobra:
Paris. Havre; Mauretanla, Cherbourg
2.	oktobra:
Thuringia, Cherbourg Jn Hamburg. 4. oktobra:
Olympic. Cherbourg: Geo. Washington, Cherbourg in Bremen: Rocham-beau, Havre; Bremen, Cherbourg in Bremen; Albert Ballln, Cherbourg lr Hamburg; Veendam, Boulogne. 7. oktobra:
T>e Orasse, Havre; Arabic t Cherbourg in Hamburg.
8. oktobra:
Aquitania, Cherbourg; France v ITavw
10.	oktobra:
Pres. "Wlison, Trst.
11.	oktobra:
Homeric, Cherbourg: Republic, Cherbourg jn Bremen: Hansa. Cherbourg ln Hamburg: Stuttgart. Cherbourg In Bremen; New Amsterdam, Boulogne.
14.	oktobra:
Reliance, Cherbourg in Hamburg; _
America, Genoa.
15.	oktobra:
Berengaria, Cherbourg.
16.	oktobra:
Minnekahda, Cherbourg in Hamburg; Westphalia, Cherbourg in Hamburg.
18. oktobra:
Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg; Columbus. Cherbourg in Bremen; Deutschland. Cherbourg ln Hamburg; Conte Rosso, Genoa.
22.	oktobra:
Paris. Havre: Mauretanla, Cherbourg: America, Cherbourg in Bremen.
23.	oktobra:
Martha Washington, Trst. 25. oktobra:
Olympic, Cherbourg: Cleveland, Cherbourg in Hamburg; Lancastria, Cherbourg: Muenchen. Cherbourg in Bremen; Rotterdam, Boulogne; Duilo, Genoa. I'rea. Harding, Cherbourg in Bremen.
28.	oktobra:
Resolute, Cherbourg ln Hamburg.
29.	oktobra:
France, Havre; Aquitania. Cherbourg.
msiaicHiiOT
Naravnost v Jugoslavijo ^
Presidente Wilson — 10. okt.; 29. nov.
Martha Washington—23. okt.; 6. dec.
V Dubrovnik ali Trst. Železnina v notranjost zmerna. Nobenih vizejev. VpraSajte pri bližnjem agentu ali pri
PHE» P3 HHO->. » CO. 2 We.t St- N. Y.
Otvoritev dramske sezone v Čitalnici pri Sv. Jakobu v Trstu.
tiralica, za brezvestnim pustolovcem. Tiralica je ostala doslej brez uspeha in ministrstvo jo je moralo zopet obnoviti. Vse policijske oblasti se opozarjajo na tega lahkoživca, ki tako brezskrbno živi in zapravlja denar na račun naivnih ljudi.
Nedavno so imeli tudi v Ljubljani sličen slučaj. Bil je tudi neki emigrant, ki pa se "je v nasprotju z omenjenim "grofom" zadovoljil_s titulom "univerzitetni profesor". Imel je srečo, da ;o mu nasedli vsi ljubljanski oil-^etniki. S podpisano polo je zbral večjo svoto denarja, ki ga je baje rabil za povratek v Rusijo. Kmalu nato je brez sledu izginil. \Ti izključeno, da sta "grof iz Bačkega Petrovca" in "bivši profesor kijevske univerze" identična. —-
Patrono je pogoltnil.
4-letni otrok Modugno iz Trsta je našel naboj na ulici tea* ga vtaknil v usta, pri tem pa se mu je zaletelo in patrona je romala v želodec. Mati ki je prinesla otroka na rešilno postajo, se je morala mlati tolažbi, da ne bo nič hudega, kar pa se bo videlo šele naknadno*.
ZA NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH —
IMAMO DIREKTNE ZVEZE. POTOM KATERIH IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM V JUGOSLAVIJI, ITALIJI, AVSTRIJI IN NEMČIJI.
Ker pa j« zvezana nabava dolarjev za izplačila v Jugoslaviji z znatnimi rtroški, smo bili primorani zvišati pri-rttfjbino, ki je sedaj naslednja:
Za Izplačila dolarjev brez pogoja: do $25. po fl* od |26. naprej po 4%.
Za izplačila proti predložitvi vidiranega potnega lista: do $25. po 76 centov, od $26. naprej po 8%.
Denar, Mtaaan v Jugoslavijo brea pogoja, se Izplača naslovnika takoj ter Isti laliko takoj a denarjem razpolaga. Vsled tega priporočamo onim, ki pošljejo denar samo aa potne stroške, poslužitl se drugega načina ter označiti na »mfc««n| d: Izplačati le proti predložitvi vidirapega potnega Usta (pasa) trn Združene države). Ako potem naslovnik nebi mo-mogel predložiti takega potnega lista, se stari n«fc««m mraiji sopet na razpolago vplačniko.
Pristojbina za izplačila dolarjev t Italiji, Avstriji in Nemčiji znaia do $26. po 76 eentov n nakazil* od $26. naprej po 3%, to je po 3 eento od dolarja.
Nakazil aa aneske pod $5. ne moremo prevzeti. Vsled ta» moSnJlb odredb, ne moremo Izplačati v Nemčiji'naenkrat eni ta lati osebi več kot 920. Znesek n pristojbino n*m Je poslati obenem s enim, ki naj se Izplača.
Pordarjamo pa. da Je najbolje ln najenostavneje nakazati o« tukaj dinarje oziroma lire zlasti, onim, ki bivajo na dešell dale« - od banke ter v menjanju dolarjev uknfairf
Is zahtevo izvršujemo Izplačila tudi brzojavno In potom brzojavnega puma. StroiU za brzojavno pismo (Cable Letter) znaia jo $1., stroški za direkten brsojav (Cable) pa: ▼ Jugoslavijo $6., v Italijo, Avstrijo in Nemčijo $4.
▼si oni. ki tega oglaaa neU razumeli, naj nam pfiejo aa : Jssnfl* ter pripomnijo, v kateto driavo flele denar poslati
mAHK 8AX8EB STATE BAHK
Te dni otvori Čitalnica pri Sv. Jakobu v Trstu svoje letošnjo dramsko se-zono, in uprizori oi> tej priliki dramoi "Nižava". Čitalnica je zbrala v svoj kruar lepo številko nadarjenih diletantov. s pomočjo katerih bo gotovo uspešno delovala na dramatičnem po-
Iju.
Zgodnji sneg v tolminskih hribih.
Te dni je pobelil tolminske hribe prvi sneg. Ta dogodek je tako nenavaden, da proro-kujejo vsled njega stari ljudje letos zgodnjo in hudo zimo.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
K BOK Je aazaenjen potovati ¥ stari kraj. Je potrebno, da M natančno poučen o potnih listih, prt* Uagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam Jih ssmoremS dati vsled nafie dolgoletne Izkušnja, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par olke, ki Imajo kabine tudi v ITT. ra» redu.
Glasom nove naselniSke postave, ki
ie stopila v veljavo s 1. julijem 1924, «amorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi del j; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni na-selniški komisar v Washington, D.O. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, ter se poglje prosilcu v stari kraj glasom najnovejSe odredbe
Kako dobiti svojca ii starega kraja.
Kdor Seli dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuččenih v prihodnjih treh letih, od 1. Julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Prodajamo vozne liste za Vse pr<v ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser Btata BanS
82 Cortlandt St, New York
Pozor čitatel ji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava "Glas Naroda"
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; Mor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "Glas Naroda