3JAJZMAJZMAJZM AJ2BAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ ZMAJ 3LAJZMAJ 31AJZMAJZMAJ ZMAJ ZMAJZMAjaiAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAj;^^^ umi Jj) ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJaiAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZM' ZMAJ ZMAJ ZMA J ZMA J2MAJZMAJZM AJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJZMAJ ZMAJ aiAjr ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ glcib zmaja 1981 letnik XVI februar 2 Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ *************************************************. 8. marec praznik vseh žena OSetavka, mati, sena! ŽSktene čestitke in tople set je ob tvojem pcasniku t-tc-Mt-k-tt-k-k-K-K-k-k-k-tc-it-k-*********************************". V mesecu marcu, točneje osmega, je praznik vseh žena. Skoraj je sedemdeset let, odkar so še ne prvič praznovale ta dan, ko je bil v Kopenhagnu razglašen za svetovni dan žena. Delavsko gibanje je v svojem razrednem boju pridobivalo vse večji pomen ravno z aktivnim vključevanjem žena v boj za socialno in ekonomsko osvoboditev delavskega razreda. S tem pa se je zavest žena, ki so dolga stoletja stale v senci mož, močno prebudila in tako so ob vsakem prazniku slavile nove zmage kot rezultat boja za enakopravnost in njihov boljši položaj. Ob vse večji razsežnosti protifašističnega boja so žene sodelovale v vseh ilegalnih oblikah političnega dela. Zato je nastala potreba po močnejši organizaciji žensk. Na pobudo Komunistične partije in Ljudske fronte so nastajali odbori APŽ po vsej Jugoslaviji. Leta 194-2 je bila APŽ organizacijsko opredeljena kot sestavni del Ljudske fronte. Že 6. decembra istega leta pa je bila v Bosansk,e5i ^g^o-^cu državna konferenča APŽ, tipkate-ro je prišel tudi tovajSš TITO. ° #%. nJ Njihova prisotnost Je bila.^e v samem boju vključena v prve oblike samoupravljanja JUfeirod- Tudi v naši narodno osvobodilni borbi niso izostale v boju proti okupatorju, saj so bile pomemben člen na vseh področjih vseljudskega odpora. Znale so biti hrabne in vzdržljive in mnogo jih je žrtvovalo življenje za naš današnji dan. noosvobodilnih odborih, kamor so bile enakopravno vabljene. Pomembno pa se je spomniti na dejstvo, da so ženske prvič v zgodovini jugoslovanskih narodov prav med NOB uveljavile volilno pravico na volitvah za nove organe ljudske oblasti, medtem pa bile tudi v velikem Svečana seja DS DO bo letos v Šentvidu Prihodnji mesec, 25. marca bo različnih dejavnosti povabije- v TOZD Specialne baterije v Šen- ni tudi zunanji gostje, slav- tvidu pri Stični svečana seja nostni govor predsednika de- delavskega sveta delovne organi- lavskega sveta pa bo naravnan zacije Zmaj, na kateri bodo po- na posamezna obeležja naših deljena priznanja našim delav- tekočih trenutkov s poudarkom cem za lo in 2o letno delovno na zgodovinske dogodke, saj dobo v Zmaju. Nasploh bo seja je prav ta dan v nekem smisli! potekala v znamenju 25 letnice tudi "rojstni dan" celotnega obstoja tega obrata, na katero Zmaja. bodo poleg naših predstavnikov številu izvoljene za odbornice, poslance in članice volilnih političnih izvršilnih organov. Tudi po osvoboditvi so ženske postale ne samo gospodarski, temveč tudi politični dejavnik v boju za graditev novih družbenih in medčloveških odnosov. Zvrstili so se še trije kongresi APŽ kot enotna in edina ženska organizacija, vendar je bila pozneje ukinjena, ker je bila njena naloga izvršena. Kongres je namreč priporočil, naj ženske vstopajo v razne organizacije in društva, za katere so zainteresirane in tako nadaljujejo svoje aktivno sodelovanje pri graditvi socialistične družbe. pot, ki so jo ženske prehodile v svojem boju za enakopravnost ni bila lahka, toda uspehi, ki so bili doseženi, niso majhni. Zavedati pa se moramo, da še ni storjeno vse, kar si ženske tudi zaslužijo in jim pripada. Položaj žensk je v veliki meri odvisen od družbenega sistema. Naš sistem pa daje ženskam popolno enakopravnost in enake pravice kot moškim. Na dan 8. marca, ko se še posebej spomnimo žena in mater, jih počastimo z drobno pozornostjo. S pripetimi cvetovi ali šopki v rokah ponosno dajo vedeti, da je ta dan - njihov dan. S čestitkami se jim pridružimo vsi! „ ElElElSllallalElEllallJlljIljIElElElElElEalElEllalljIElElE Letna volilna konferenca Z K I Dne 19- januarja letos je.bila v TOZD Baterije volilna konferenca I osnovne organizacije Zveze komunistov, na kateri so člani raz-I pravijali o delu organizacije v minulem obdobju, obenem pa izvo-■ lili novega sekretarja in sekretariat. Dolžnost sekretarja OOZK v TOZD Baterije je prevzel KRANJAC Zdenko, vodja sektorja operativne priprave dela, sicer pa član ZK od leta 1964 in z 19 letno delovno dobo v Zmaju. V teh letih je bil že dvakrat sekretar OOZK, vsestransko pa se je aktivno udejstvoval v družbeno političnem in samoupravnem delu z obilico različnih funkcij. Dosedanji sekretar OOZK Mrhar Franc, ki prevzema funkcijo sekretarja organizacije ZK na terenu, je podal poročilo o sedanjem delovanju. Vsekakor pa bo treba - tako so menili v razpravi, čimveč pozornosti posvetiti sami organizaciji, jo učvrstiti in še bolj aktivirati. To pa ni naloga le sekre- tarja, temveč vseh članov v okviru tvornega sodelovanja. Res pa je, da posamezni člani aktivno sodelujejo na vseh področjih, spet drugi pa so le pasivni opazovalci našega družbenega dogajanja. Prav tem bo treba v okviru organizacije posvetiti veš pozornosti. Nasploh so v razpravi nanizali precej pomanjkljivosti v dosedanjem delu in prav v tem gradivu bo moč izluščiti smernice za nadaljnje aktivnosti. Sicer pa,kot nam je znano, smo v času predkongresne dejavnosti. Centralni komite ZKJ je že razpravljal o predlogu osnovnih elementov za pripravo idejno politične vsebine in načina priprav na 12. kongres ZKJ, že v sredini junija letos pa bo v Beogradu III. kongres samoupravi jalcev Jugoslavije. Člani sekretariata OOZK v TOZD Baterije Ljubljana KRANJAC Zdenko MRHAR Franc VEZJAK Franc MATER Marijan GORŠE Franc Beseda urednika Čas pa res beži, mar ne? Izteka se že drugi mesec tega leta in pred nami je marec s polnim koncem spominskih obeležij na zgodovinske trenutke našega Zmaja. Začne se že z 8 marcem, nekdanjim praznikom naše tovarne, ki smo si ga zastavili prav na dan žena - saj je več kot dve tretjini delavk od vseh zaposlenih v Zmaju, smo tedaj opravičevali dvojno praznovanje. Pa tudi sicer je 23. dan v marcu zaokrožena letnica baterijske tradicije. Letos jih bo ZMAJ napolnil kar 58 let. Ta dan bomo še posebej podčrtali na svečani seji DS v TOZD specialne baterije. Slednjemu smo v našem glasilu zaradi letošnjega jubileja odmerili kar precej prostora. Število njegovih let se je zaokrožilo na 25. Medtem, ko se bo glasilo razmnoževalo v tiskarni, bomo pretresali našo lansko poslovno letino. Čeprav nič slabega, bomo vendarle kakšno rekli, zapisali pa tudi v naslednji številki. Skromno število vas je sodelovalo pri vsebinskem oblikovanju februarskega glasila. Bo morda prihodnjič bolje. Upajmo, saj smo optimisti. Obljube so, le da se jih bo treba trdneje oprijeti. Kot že rečeno, bomo skoraj v marcu. Že tokrat naj izrečemo čestitke jubilantom, ki v tem letu dopolnjujejo 10 in 20 letno delovno dobo v Zmaju. Še pred tem pa usmerimo kanček pozornosti materam, ženam, našim delavkam. Osmi marec bo. Njim veljajo naše čestitke. Prejmite jih 1 Vaš urednik Naša zrelost na izpitu Kot se je že v času obravnave osnutkov Pravilnikov o razvidu del in nalog v obdobju maj, junij 198o za temeljni organizaciji in oktober, november 198o za delovno skupnost skupnih služb poudarjalo, da je naslednja naloga vrednotenje del in nalog po razvidu del in nalog je le ta trenutek to ob nas samih. Z ozirom na problematiko urejanja tega področja, na anomalije, ki so v dosedanjem obdobju nastale na tem področju, vsled sprememb organizacije dela ali če hočemo tehnologije dela na posameznem področju dela od zadnjih vrednotenj in pa vsled usklajevanja z družbeno političnimi usmeritvami v sedanjem obdobju na področju urejanja le-tega predvsem v smislu dajanja večjega poudarka na eni strani neposrednega proizvodnega dela in to tistih, ki opravljajo delo v slabših pogojih dela.in na drugi strani pravilnega vrednotenja samostojnega strokovnega inventivnega dela, katerega rezultat dela ima večji doprinos k dohodku delovne organizacije. Razprava o osnutkih predlogov, ki so ga delavski svfeti na osnovi predlogov komisij za vrednotenje dali v javno obravnavo je potekala v okviru meseca januarja in februarja v obliki sestankov delovnih skupin po posameznih delih delovnega procesa. Obravnave same so bile ustrezno vodene, vendar odsev vseh obrav- nav je, na eni strani v tem, da je sedanja metodologija vrednotenja del zelo neprimerna za takšno obliko priprave in sprejem vrednotenja, na drugi strani pa je odsevalo splošno stanje sddanjega gospodarskega trenutka, to je pada realnih osebnih dohodkov nasproti visokim življenskim stroškom. Specifičnost obravnav v nekaterih delovnih sredinah pa je poleg zgornjega, izzvenela tudi v že večkrat družbenopolitično kritizirano "uravnilovko" oz. v enačenje vseh del po logiki enakih želodcev. In kaj je razlikovanje vrednosti del. Vedeti moramo, da je v socialistični družbi na sedanji razvojni stopnji to nujen pojav, ki izvira iz razlik pri delu. Danes še vedno obstojajo razlike v delu. Poznamo: nekvalificirano in kva- lificirano delo, preprosto in sestavljeno ter umsko in fizično delo. Kaj je v bistvu sestavljeno, kvalificirano delo? Je multiplikant ali mnogokratnik enostavnega dela. To pomeni, da so na primer 4 ure enostavnega dela enakovredne 1 uri sestavljenega dela. Ali drugače rečeno: nekvalificirani delavec, ki ima le znanje enostavnega dela, bo moral delati 4 ure, da bo ustvaril tolikšno vrednost, kot jo ustvari delavec z znanjem sestavljenega dela v eni uri. če bi nekvalificiranega in kvalificiranega delavca enako nagrajevali za različni delovni učinek, bi nekvalificirani pridobivali v delitvi na račun kvalificiranih. Socializem pa kot vemo, odklanja sleherno izkoriščanje na račun tujega dela. Zato, zaradi razlik v delu, je pravično merilo delitve le . načelo nagrajevanja po delovnem prispevku. Bistvo nagrajevanja po delovnem ekvivalentu je, da naj bi v socialistični družbi pri ustvarjanju bruto produkta vsakdo prispeval po svojih sposobnostih, pri delitvi ustvarjenega dohodka pa naj bi bil udeležen po svojem delu. Ker posamezniki zaradi razlik v delu prispevajo po ustvarjanju različno velik delež, je razumljivo da bodo različni tudi deleži pri delitvi ustvarjenega dohodka, če bi na sedanji razvojni stopnji ne bi upoštevali razlik v delu in dajali vsem enako, bi bila ta delitev skrajno škodljiva za nadaljnji razvoj in družba bi nazadovala. Dopuščali bi, da se razvije izkoriščanje, ker bi posamezniki, ki so več doprinesli k dohodku delali za posameznike, ki so doprinesli manj k dohodku. Poleg tega ne bi vzpodbujali posameznika, da bi skrbel za svoj osebni napredek. Ljudje ne bi čutili potrebe po izobraževanju, potrebe po večjem znanju in boljši strokovni usposobljenosti, da bi bolje delali in več ustvarili in pri delitvi več dobili, saj bi v tem primeru dobili pri delitvi enako velik kos, neodvisen od deleža, ki so ga prispevali pri ustvarjanju dohodka. Ker smo torej delovni ljudje na začetni razvojni stopnji socializma še vedno neenaki po svojih delovnih sposobnostih, zato delitev na tej razvojni stopnji ne more in ne sme ustvarjati enhkosti oz. "Uravnilovke" . Razumljivo pa je, da mora družba pri vrednotenju dela postaviti določene okvire v katerih se tako razlikovanje lahko razvije in da ta Za 25 letnico TOZD-a specialne Delavski svet delovne organizacije je koncem januarja imenoval 7 članski odbor z namenom, da pripravi program različnih aktivnosti in obeležij TOZD-a Specialne baterije v letošnjem jubilejnem letu. Odbor v sestavi Hren Jože kot predsednik in člani Alibegovič Radii, Zadel Peter, Strmole Ignac, Mayer Marijan, Orožim Tone in Vardjan Mara se je sestal na 1. seji 9.februarja v Šentvidu in v grobem izdelal načrt usmeritev za nekatere jubilejne aktivnosti. Podrobnosti bo treba še dodelati, vendar kot je že znano, bo poudarek letošnjemu prazno- diferenciacija ni brezmejna oz. da pride do druge skrajnosti. Te okvire družbeno dovoljene diferenciacije si postavljamo z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.- Tako je bil v obravnavi in sprejemu samoupravni sporazum, ki dopušča razpon med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom v naši delovni organizaciji v razmerju 1:4-,lo > 1:6,38. če pa pogledamo, kako smo to družbeno priznano razmerje diferenciacije vključili v naš predlog, vidimo, da smo dopustno družbeno razmerje porušili v prid znanja enostavnega dela, ter v "škodo" znanja sestavljenega dela. Predlog zadnjih sprememb v naši delovni organizaciji predvideva razmerje le 1:3,66 (dosedanje razmerje je 1:4,21) in še to se nekaterim posa- meznikom dozdeva preveliko. Uravnilovski sistem nagrajevanja kakršnega si nekateri želijo pa bi imel lahko v končni fazi negativne posledice , ki se bodo v svoji končni podobi pokazale v manjši produktivnosti, učinkovitosti dela celotne delovne organizacije. Torej odločitev o tem kaj hočemo v bodočnosti je odvisna od nas samih in zato torej ne smemo podleči "uravnilovskemu" gledanju posameznikov. A. S. baterije vanju ob 25 letnici obstoja svečana seja delavskega sveta delovne organizacije s podelitvijo priznanj jubilantom v ponedeljek 23.marca letos v Šentvidu. Razpravljali smo še o informativni in propagandni dejavnosti. Velja še omeniti obisk delavcev TOZD Baterije, ki bi ga v dogovoru z vodstvom izvedli v kasnejšem pomladanskem času z namenom, da si ogledamo šentviško proizvodnjo baterij. Nakazana je bila tudi možnost, da bi se v organizaciji sindikatov oba TOZD-a pomerila v športnih veščinah. M Prav je, da veste kako do kriterijev...? Koncem januarja je plansko organizacijska služba pripravila osnutek predloga za določitev vplivnosti kriterijev za vrednotenje prispevkov k povečanju dohodka temeljne organizacije in določitev vrednosti del in nalog po analitični metodi. dobljeno razmerje pa se primerja s planiranim Kvaliteta - v neposredni proizvodnji bomo ugotavljali z meritvami. Primerjali naj bi se ugotovljeni rezultati z določenimi normativi Količina - opravljenega dela se ugotavlja na osnovi tehničnih normativov, statističnih podatkov in izkustvenih podatkov. Ti kriteriji bodo in so že v preteklosti vplivali na korekturo "osebne ocene". Zato je treba vedeti, da je osebna ocena le neka osnova, ki jo znižujejo ali zvišujejo zgoraj opisani kriteriji odvisno od njihove vrednosti oziroma količnikov. My V zvezi s tem so se nam pojavila vprašanja, kako se oblikujejo kriteriji, ki v končni fazi vplivajo na korekturo "osebne ocene". Še enkrat...! Ogledali smo si 31. člen samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in iz katerega povzemamo : Plan prodaje - doseganje plana prodaje se ugotavlja na osnovi fakturirane realizacije, doseženo realizacijo pa primerjamo s planirano Plan proizvodnje - doseganje plana proizvodnje se ugotavlja na osnovi vrednosti proizvodnje, ki se jo izračuna na osnovi planiranih direktnih stroškov Tehnična produktivnost dela - se ugotavlja na osnovi količnika, ki se ga izračuna in razmerja med obsegom proizvodnje, izražene v norma urah po stalnih normativih ter vsemi urami v breme enote. Tako dobljeni količnik se primerja z doseženim količnikom preteklega leta Družbena produktivnost dela - se ugotavlja z razmerjem celotnega prihodka nasproti porabljenim sredstvom. Tako Nadomestilo osebnega dohodka za udeležbo na sejah V januarskem glasilu je bilo v članku z gornjim naslovom v drugi polovici,avtorja Smrdela moč razumeti odgovor na vprašanje tako, kot da se je nadomestilo za čas odsotnosti z dela zaradi udeležbe na sejah samoupravnih organov in drugih organov izvajalo v praksi drugače zaradi delavcev, ki so v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb zadolženi za vodenje evidence prisotnosti. Ta informacija pa je sprožila precej razburjenja in tako, kot je bila nakazana v članku pomanjkljivost pri izpolnjevanju evidence prisotnosti oziroma neizvajanje določil, tako je tokrat usmerjena kritika na nepravilno obdelovanje podatkov, ki so po vseh določilih zajeti v ustreznem evidenčnem formularju. Kot je zatrdil avtor drugega dela že omenjenega članka, je morda razburjenje upra- vičeno , ker celotna vsebina izzveni v vsesplošno kritiko površne evidence, kar pa ne moremo trditi. Če pa se tako razume, potem naj bo opravičilo na tem mestu razumeti kot priporočilo za nadaljnje izvajanje vseh veljavnih določil. Pripis: Po razgovoru s prizadetim in soavtorjem prejšnjega članka ter zgoraj objavljenega pojasnila menim, da se kakršnekoli ponovne nejasnosti razčistijo na strokovni ravni in zato v našem glasilu o tej temi zaenkrat na bi pisali. TT , Urednik ooooooooooooooooooooooooooooooooooo Prihodi in odhodi delavcev v lanskem letu Lansko leto je zapustilo našo organizacijo 49 delavcev, 54 pa je prišlo novih. To pomeni, da je odšel iz Zmaja vsak 9 delavec. Morda se zdi to veliko, vendar sploh ni. Fluktuacija je bila najnižja v zadnjih lo letih, z izjemo leta 1977, ko je bila 7,72 %. Zanimivo pa je to, da je bila fluktuacija lani 18,24 %, najvišja v obdobju preteklih šestih let. Prehajanje iz naše organizacije se torej umirja in je podobna povprečni fluktuaciji iz obdobja leta 1974 do 1979- S tem je ponovno potrjena ugotovitev da približno na vsakih j>et let stopnja fluktuacije poraste, se postopoma umiri in nato ponovno dviga in doseže svoj vrh spet v petih letih. Zaradi zvišanja osebnih dohodkov našim delavcem in zaradi stabilizacije predvidevamo, da se fluktuacija bistveno ne bo dvignila v tem letu in prav tako še ne v prihodnjem. Povprečno število zaposlenih Leto 1979 Leto 198o TOZD Baterije 21o 215 TOZD Specialne baterije 12o 118 Delovna skupnost 95 92 Delovna organizacija 422 424 Fluktuacija v Od tega čista letu 198o fluktuacija TOZD Baterije 12,14 % 11,26 % TOZD Specialne baterije 11,86 % 8,47 % Delovna skupnost 7,6o % 6,52 % Delovna organizacija skupaj 11,55 % 9,66 % Iz JLA. so prišli trije naši delavci, 2 delavca sta bila sprejeta za določen čas, z delom so pričeli trije pripravniki, od tega dva naša štipendista. Največ delavcev je odšlo po svoji želji, sledijo sporazumna prenehanja, odhodi zaradi negativne ocene poskusnega dela, upokojitve, smrti in odhodov na služenje kadrovskega roka. Kvalifikacijska struktura se je v primerjavi z letom 1979 občutno izboljšala, saj se je lani v primerjavi od predlani poslabšala. „ - Že zdaj mislimo na počitniški dom čeprav nas zjutraj, predvsem kadar čakamo na avtobus da nas popelje na naše delovno mesto še precej zebe, nas pa kasnejše sonce že spomni na počitniške dni ki jih spet pričakujemo. Zares z neznansko naglico hiti čas, kajti pravkar se bomo že spet začeli pogovarjati kje in kako bomo preživeli naš dopust. Tako smo tudi v pristojni strokovni službi začeli razmišljati o naši Bašaniji in Uskovnici , da pravočasno uredimo in postorimo "tisto, kar je potrebno. Na to je pomislil tudi upravni odbor Počitniške skup- nosti in že napravil načrt, kaj je potrebno postoriti za skupne objekte. Ker je vsak objekt seveda treba vzdrževati bo tudi ta Počitniška skupnost na skupnem objektu popravila kar je potrebno. V ta namen bo tudi naša delovna organizacija prispevala ustrezen finančen delež, o čemer so že razpravljali delavski sveti obeh temeljnih organizacij. Kaj pa moramo postoriti še mi sami za naš paviljon? Ker smo to dolžni vzdrževati sami je čas, da se to domenimo sedaj, da nas čas ne bo prehitel. Vsekakor pa to ureditev terja dotrajanost neka- tere opreme v paviljonu in ureditev sanitarnih prostorov. Prisluhniti moramo tudi nekaterim šljam in sugestijam, da nabavimo počitniške prikolice vendar podrobnejše o tem kdaj kasneje, ko bomo že vedeli koliko sredstev lahko namenimo tudi za to. . -n Temeljna organizacija združenega dela Specialne baterije Šentvid pri Stični, n.sub.o. Glavne dejavnosti - izdelava baterij 6AF 22, 2R 10, 13,5 V JŽ, 6 S4 pastir, S4-, specialne baterije za CP, specialne baterije za VP, 4-R 25 HREN Jože direktor ALIBEGOVIČ Fadil predsednik DS TOZDa Stranske dejavnosti - izdelava depolarizacijske mase - predelava in bogatenje manganove rude - storitve s področja mehanske obdelave kovin Organizacijske enote - sektor operativne priprave dela - sektor proizvodnje - sektor vzdrževanja - sektor operativne tehnične kontrole Letošnji jubilej - 25 let Zmaja ZADEL Peter predsednik 00 Zveze sindikatov v Šentvidu Zaposleni v jubilejnem letu ROBIDA Jožefa 15-04.1969 Seznam delavcev, ki so v jubilejnem letu v delovnem razmerju. Poleg priimka in imena je naveden zadnji datum nastopa zaposlitve v TOZD specialne baterije /evidenca splošno kadrovskega področja z dne 1. februarja 1981/. ROME Cvetka 17.01.1979 ROZINA Marija 05.08.1976 AČI BEGOV IČ Fadil 27.05.1970 GAMZE Ana 09-06.1958 MARKOVIČ Katarina 16.07.1957 STRNAD Lizika 15.04.1969 BARATAČ Vinko 12.02.1979 HREN Jože 01.12.1968 JOVANOVIČ Marija 15.04.1 969 JOVANOVIČ Milivoje 21.08.1956 KASTELIC Ana 03.12.1979 KOVAČIČ Ivan 10.10.1957 KRISTAN Franc 16.06.1960 MATIČ Silva 14.12.1974 MEDVED Gordana 01.09.1980 MOSTAR Bernarda 09.06.1958 MRZEL Anton 09.09.1957 OVEN Marija 16.01.1975 STRMOLE Ignac 01.09.1957 ŠKRABEC Marija 20.03.1972 URANIČ Albina 29.01.1979 ZADEL Peter 01.04.1971 AMBROŽ Alojzija 05.04.1965 ANŽLOVAR Jože 23.09.1963 BAL I GAČ Valentina 17.04.1980 BAVDEŽ Matjaž 19.07.1976 BERDAJS Julka 24.09.1974 BOBNAR Olga 03.06.1970 C IRKVENČIČ Zvone 09.10.1979 ČEBULAR Anica 11.10.1971 DRAB Gabrijela 05.04.1965 DRČAR Emilija 10.06.1958 DROBNIČ Jože 07.05.1962 DUŠA štefan i j a 1 4. 08.1 956 FAJDIGA Marija 08.01.1979 FORTUNA Anica 17.02.1975 GABROVEC Marija 03.12.1973 GABROVEC Rozalija 09.03.1972 GVEREK Ljubica 01.06.1969 GORIŠEK Fani 12.11.1970 GORIŠEK Frančiška 28.09.1964 GORIŠEK Frančiška 12.08.1976 GORIŠEK Vida 30.05.1972 GRABLJEVEC Pavla 02.12.1959 GRDEN Ana 12.08.1970 GRDEN Franc 08. 03 - 1 965 IHAN Marija 29.08.1979 I HAN Štefanija 16.09.1974 JANOŠ Marija 02.03.1956 JERIN Andreja 01.09.1973 JERLAH Cilka 09.09.1961 JERLAH Jožica 05.02.1979 KASTELIC Anton 17.11.1980 KAHNE Milan 12.11.1964 KASTELIC Vida 21.09.1964 KLEMENCIČ Alojzi ja 05.08.1976 KLEMENČIČ Karolina 10.08.1972 KLEMENCIČ Rozal 1 ja 17.01.1977 KOLENC Ana 02.10.1964 KONČAR Anton 15.06.1966 KOREVEC Marija 15.04.1969 KOTAR Veronika 23.11.1979 KRALJ Amalija 01.06.1969 KRAŠEVEC Miroslav 01.08.1966 KRISTAN Alojzija 05.06.1970 KRISTAN Jožica 16.08.1972 KUTNAR Alojzija 15.10.1971 LOKAR Jelka 20.01.1972 LOŽAR Jože 07.11.1961 MANDELJ Edvard 23.09.1957 MARKOVIČ Jožica 05.01.1976 MARKOVIČ Jožefa 09.12.1974 MAVRI N Anica 05.11.1974 MEDVED Alojzij 25.11.1963 MEDVED Filip 10.06.1959 MEDVED Janez 09.09.1961 MEDVED Marija 09.06.1958 MIKELJ Alojz 01.03.1980 MIKLAVČIČ Albina 21.01.1972 NARED Nuška 23.11.1979 OMAHEN Alojz 02.11.1959 OVEN Marija 04.02.1980 OZIMEK Jožefa 01.08.1979 PAJEK Franc 02.06.1980 PAJEK Silva 05-01. 1 981 PEČNIK Gabrijel 29.08.1966 PEKOLJ Marija 17.01.1977 PETAN Albina 09.06.1958 PLANINŠEK Jožica 01.06.1970 POTOKAR Marjan 24.12.1980 PRAZNIK Stane 18.08.1980 PRODANOVIČ Zorica 10.04.1979 PROSEN Marija 03-06.1972 - RESNIK Vilma 17.10. 1977 RETAR Ana 01.09.1972 RUS Arna lija 14.08.1956 SINJUR Marko 09-01.1978 SIRK Ljudmila 11.11.1970 STRAJNAR Ivanka 07-08.1976 STRUNA Marinka 25.08.1980 ŠEME Vida 14.09.1979 ŠIROVNIK Alojz 22.12.1980 ŠKRABEC Olga 11.08.1970 ŠKRABEC Roza I ija 15.12.1975 ŠTRUS Marija 11.06.1979 ŠTRUS Marija 10.11.1975 ŠTRUS Zdenka 15.09.1980 TUREK Jože 01.07.1974 TUREK Jožefa 10.05.1972 ULČAR Franc 03-06.1960 ULČAR Frančiška 01.07-1970 VERBIČ Amal i ja 01.09.1961 VERBIČ Alojzija 09.08.1974 VERBIČ Rozalija 09.05.1957 VIDIC Rozalija 04.06.1959 ZADEL Marija 11.11.1976 ZOREC Alojzija 26.02.1959 ŽE FRAN Branka 14.04.1970 ŽINGER Jožefa 17.09.1979 Bila je huda zima. Vdor mrzlih sibirskih zračnih tokov je zajel vse evropske države in tako so se tudi v Sloveniji spustile temperature globoko pod ničlo. Snežni meteži so zatrpali mnoge ceste v Sloveniji, zlasti na Primorskem, kjer je pihala burja s hitrostjo 120 kilometrov na uro. Tisto sobotno jutro, ko je grizel mraz do kosti, ko se je živo srebro v termometru spuščalo izpod 20 stopinj in ko je datum na koledarju označeval 18. februar 1956, se je z Ljubljanske železniške postaje premaknil vlak namenjen proti Dolenjski. Oster pisk lokomotive se je dušil v snegu in kopasti oblaki dima so se mešali z gosto meglo. Udarci koles so dobivali hitrejši ritem in zaradi hudega mraza skrčenih tračnic so se povečale praznine na spojkah, in pretresali vagon, v katerem so ob oknu sedeli Štefan, Franci, Lojze in Miro. Stisnjeni vase in oviti v šale so ob medli svetlobi zrli skozi okno v mrzlo Ljubljansko jutro, v katerem so se redčile in končno izginile zadnje mestne luči. "Hudič, kako je mraz, da še vagonov ne morejo normalno ogreti," se je oglasil Franci, ki je ves čas cepetal s čevlji, v katerih je vztrajno telovadil s premrzlimi prsti. "Ja, res je," mu je pritrdil Miro. "Boljše bi nam bilo doma v Zmaju, kot pa, da nas v tej zimi in mrazu pošiljajo v Šentvid. Saj bomo tam še zmrznili." "Fantje, le korajžo. Saj še nismo toliko stari, da bi morali sedeti na zapečku," jih je bodril Štefan "No, ja, tudi pri 26 letih me lahko malo zebe," se je branil Miro. "A sploh veš, da so včeraj v Postojni namerili kar minus 31, v Ljubljani pa minus 25 stopinj." "Pred nekaj dnevi, to sem bral, je bilo na Kredarici celo 35 stopinj pod ničlo," ga je dopolnil Lojze. "Kakšna zima. Pravijo, da že 50 let ne pomnijo v Evropi takšnega mraza," se je v pogovor spet vključil Franci in si skozi rokavice izpihnil sapo. "Sicer je pa Blejsko jezero že pred dvema tednoma zamrznilo in se že drsajo po njem in kegljajo." "Ampak to je šport," je nagu-bančil čelo Štefan. "Žalostno pa je, če grozijo poplave zaradi zaledenelih rek, kot je to primer v Zahodni Nemčiji. V Turčiji so pa poplave porušile kar 138 hiš." "Kaj Turčija," je Miro povzdignil glas. "Kaj pa pri nas? V dolini Južne Morave so vasi poplavljene. Tri dni so minirali led, pa jim ni uspelo prebiti ledene pregrade. Včeraj so ga začeli razbijati s topovskimi granatami." "Vozne karte prosim," je pristopil sprevodnik zavit v debel šal, ki mu je uhajal iz podloženega usnjenega površnika. "Imamo srečo, da še tega vlaka niso ukinili," je zamrmral Lojze, ko je končno le našel karto v svojem globokem žepu. "Ja, pa so jih kar precej. Od tega je že tri dni," je dodal Štefan, ker so v Sloveniji zaradi hudega mraza in neugodnih vremenskih razmer ukinili promet številnih potniških vlakov. "Koliko pa je zdaj v Mavrovem že mrtvih," je po daljšem molku povprašal Lojze in skušal odtajati srež na oknu, da bi ugotovil ob pogledu na okolico, koliko poti je še do Ivančne gorice. "Do včeraj so ugotovili 38 mrtvih in 16 pogrešanih," mu je odgovoril Štefan. Tiste dni so namreč časopisi obširno poročali o nesreči, ki je zadela graditelje hidrocen-trale Mavrovo in graničarje JLA v obmejni stražarnici Žužnje na jugoslovansko albanski meji. "Ja, za pogrešane pa sigurno že menijo, da so tudi mrtvi," je na glas pomislil Miro. "Do zdaj je bilo že osem snežnih plazov." "A ni eden od trinajstih mrtvih vojakov tudi naš, iz Slovenije?" "Tako je. Iz okolice Maribora," je potrdil Štefan. "Nekje nad Oplotnico je doma." Potem pa so nekaj časa molčali. "Ivančna gorica," je zategnjeno zavpil sprevodnik in predramil iz zamišljenosti naše štiri potnike, ko se je vlak ustavil na postaji. "Upam, da nas Tone pričakuje na šentviški postaji," je spet spregovoril Miro in se nasmehnil. "Če ni že zmrznil kje." "V časopisih pišejo, da jih je UPVJB P-' v Evropi že tristo zmrznilo in dva celo blizu Kopra," je povedal Franci ob pogledu na maloštevilne potnike na postaji, vse zgrbljene in pogreznjene med ovratnike in šale. Oster žvižg lokomotive je naznanil odhod proti naslednji postaji Šentvid pri Stični. Skozi nizko ležečo meglo se je vpijalo čedalje svetlejše jutro in se obešalo na drevje, s snegom in ivjem obloženo. Vlak je drdral proti Šentvidu in vrtinčil redke in kot puh lahke snežinke, da so se ob oknu štirih Zmajevih potnikov še enkrat povzpele, predno so lahno pristale na 30 centimetrski snežni odeji. Zavore so zacvilile in vlak se je ustavil. "Šentvid pri Stični," je oznanil postajo glas istega sprevodnika. "Fazi, da te ne transportiramo takoj nazaj v Ljubljano," se je hudoval Franci na Lojzeta, ko bi skoraj omahnil pri izstopu na zaledenela in s snegom zbita tla. "Fantje 1 - Kar noter stopite," jih je skozi priprta vrata čakalnice že klical Tone. "Se boste vsaj malo pogreli." "Pa si nas res pričakal, kot smo se zmenili," mu je Štefan zaželel dobro jutro. "Praviš, da bi se ogreli. Saj je tu v čakalnici še bolj mraz kot v vlaku," se je skušal jeziti Lojze. "No, no," se je muzal Tone in počasi z užitkom potegnil iz notranjega žepa ploščato steklenico. "Malo se bomo ogreli, pa dušo moramo privezati. Vedel sem, da boste prišli iz Ljubljane kot ledeni možje, pa sem se namenil prinesti malo ta kratkega. " "Če je pa tako, potem jo daj pa sem," je Lojze stegnil roko po steklenici in strokovno presodil, da je bila ne dolgo tega še čisto polna. "Le srknite ga. Je dober, domač. Iz Šentvida. Naj bo na zdravje Šentvida." "Tako je," je pritrdil Miro. "Na zdravje za prvi dan Zmaja v Šentvidu." "Res je," se je nakremžil Štefan. "Hudičevo hud je. Pa naj bo na zdravje za začetek našega Šentvida. - Živeli!" "Živeli 1" so mu odgovorili vsi štirje kot v zboru. Zagazili so v sneg. V prsih jih je grelo, ko so se napotili peš proti Šentvidu. "Imate v Ljubljani tudi toliko snega," je pobaral Tone Štefana. "Mislim, da več ga ni. No, vseeno nam ne grozi mobilizacija." "Kakšna mobilizacija?" "A ne veš, da je v Črni gori toliko snega, da so mobilizirali ljudi za kidanje." "Hm, v tem mrazu. Poglej, že nekaj let ni tako škripalo pod nogami kot letos. Jaz sem si sinoči namazal čevlje z ribjim oljem. Se lažje hodi," je razlagal Tone. "Včeraj je bilo v Gospiču minus 34 stopinj," se je oglasil Franci. "V Ljubljani pa radič po 240 dinarjev." "Ja, drago je, paše dražje bo in še marsičesa bo zmanjkalo." "Celo kurjave primanjkuje," je dodal Lojze, ki je hodil prvi v vrsti. "V Mariboru so že podaljšali otrokom šolske počitnice. " "Z elektriko pa spet ne moreš greti, saj je niti ni dovolj," se je oglasil Franci, ki je hodil drugi v vrsti in lovil stopinje Lojzetovih čevljev. "Redukcije nas bodo krepko prizadele. Vode ni. Zdaj je pa še termoelektrarna v Trbovljah izpadla iz redne proizvodnje. Pravijo, da zaradi kotla." "Tovarne so omejile proizvodnjo. Pišejo pa, da je indeks proizvodnje hidroelektrarn v primerjavi z lanskim letom komaj 34. Tudi nam se bo poznalo." Medtem so zacingljali kraguljčki na komatu konja, ki je v lahnem teku vlekel sani. Kolona se je umaknila vstran in obstala. "V Ljubljani vam vsaj ceste očistijo," je rekel Tone in zdaj prvi začel gaziti sneg. "Očistijo pa, očistijo," je poudaril Štefan. "Videti bi morali, kakšna je Titova, cesta, po kateri vozijo trolejbusi. Zibljejo se po zaledenelih valovih snežnih ploskev kot barke po razburkanem morju." "Saj tudi drugod ni nič bolje," ga je dopolnil Franci. "Videl sem v sredo v Wolfovi ulici, ko traktor s prikolico ni mogel ustaviti in se je zaletel v drugi traktor." Za ovinkom so se iz megle izluščile prve strehe Šentviških hiš. Skoraj iz slehernega dimnika se je kadilo. Redke snežinke so še vedno polzele iz nizke megle, ko so prišli do obcestne table z označbo Šentvida, ki spada v vrsto najstarejših vasi na Dolenjskem. Nekoliko desno pa so iz sivine rasla in se približevala večja poslopja. "Tja smo namenjeni," je rekel Miro in z glavo naznačil smer. "To naj bo torej naš ZMAJ," je rekel Štefan in nagubančil čelo, ko so obstali pred vhodom. Bil je kaj čuden pogled na zevajoča okna brez stekel in fasado, ki ji niso mogli določiti barve in ne starosti. (naslednja stran) Čas tiste prve sobote (s prejšnje strani) Vstopili so v zgradbo, ki je bila njega dni zgrajena za potrebe tovarne usnja in med vojno dvakrat požgana, pa spet obnovljena. Po nacionalizaciji leta 1946 se je kot prvo pojavilo podjetje "Breza", da bi tu izdelovalo lesene čevljarske klinčke in v te namene vložilo veliko denarja. Vendar proizvodnja ni nikoli stekla, ker prostori še vedno niso ustrezali. Kaj kmalu pa je poslopje prevzelo "Kovinsko podjetje" z Iga, ki je takrat izdelovalo štedilnike. Obrat je deloval skoraj pet let, nakar je bil likvidiran zaradi oddaljenosti in neustreznih pogojev. Poslopje je bilo do leta 1956 skoraj dve leti prazno. Tako nekako so mleli zgodovino teh poslopij naši obiskovalci, ko so si ogledovali zunanjost objektov in se napotili v notranjost. Kaj hitro so našli prostor, v katerem je bila pred kratkim pisarna delovodje gradbenega podjetja "Grosuplje", ki je že izvedlo adaptacijo. Soba je bila prazna, brez pohištva. Le ob oknu je bila polica s telefonom. Štefan je zavrtel ročico in dobil zvezo s tovarno ZMAJ. "Halo 1 Ljubljana!-Prišli smo!" To je bil prvi telefonski pogovor med Zmajem in novim obratom v Šentvidu. Sprehodili so se po vseh prostorih. Z mešanimi občutki so opazovali zidove, se zgubljali po nekaterih labirintih, drgetali od mraza in prepiha zaradi snetih oken in vrat, obenem pa že razmišljali, kaj bo treba najprej postoriti. Dolgo časa so si ogledovali no- tranjost vseh poslopij in se vrnili nazaj v prazno pisarno s ^telefonom, edino zvezo s svetom iz teh mrzlo pošastnih zidov. "Veliko bo dela," je menil Tone, ki je kot mizar snoval popravilo in obešanje okenskih kril na svoja mesta. "Dogovoriti se moramo, kje in kaj bomo začeli," je resno napovedal Štefan. "Najprvo bomo tisto peč, ki smo jo preje videli, prinesli v ta prostor in jo zakurili, da se bomo med delom vsaj malo ogreli. Saj napovedujejo za nekaj časa še zelo nizke temperature," je dodal in potegnil iz žepa časopis, da bi preveril vremensko napoved. "A spet pišejo o stabilizaciji našega gospodarstva," je pogledoval Miro v Štefanov "Dnevnik". "Glej, glej," mu je odgovoril Štefan in začel na glas prebirati stolpec na prvi strani. "V zadnjem času veliko govorimo o stabilizaciji v našem gospodarstvu. Pri tem mislimo le na cene in tržišče. V resnici pa ne gre samo za cene in trg, marveč pravtako za stabilizacijo v naši industrijski proizvodnji, za bolj enakomerno rast življenjske ravni na vasi in v mestu. Ena najvažnejših stvari za stabilizacijo našega gospodarstva in hkrati eno najtežjih vprašanj letošnjega družbenega plana je omejitev investicij." "Znižali bomo sredstva za na-daljne gradnje nekaterih že začetih objektov," je nadaljeval Miro, ko je Štefan umolknil. "To ne bo lahka naloga. Po nepopolnih podatkih letos ne bomo gradili novih cest, razen jadranske ceste in avtostrade Ljubljana - Zagreb." "Naj bo dovolj," ga je prekinil Štefan. "Veste kaj, fantje," se je nasmehnil. "Nekaj smo se že dogovorili kako bomo začeli in izdelali bomo še podrobnejši načrt. Zdaj pa vas vse skupaj povabim tja gor na malico, ampak v ponedeljek zjutraj se pa dobimo tukaj in začnemo." "0, to je pa odličen predlog. Ampak ne na zmrznjen stročji fižol, kakršnega so začeli prodajati v Ljubljani po 80 din za eno kilo," se je zasmejal Lojze. "No, bomo videli," je rekel Štefan. "Jutri je nedelja, pa se dobro spočijte in krepko na-grejte." "Bomo, bomo," je pokimal Franci. "Jaz se bom kar v kino pogrel. Veš, v Šiški vrtijo film LILI." "Tvoja stvar. Gremo!" Zaprli so vhodna vrata in stopili v sneg. Na vrhu vzpetine, predno cesta zavije desno in predno se skrije veliko in pusto zidovje, so obstali in se še enkrat molče ozrli. Skozi razredčeno megleno nebo je skušalo prodreti sonce. Bil je velik dan. Dan, ko so Štefanu, ki mu je bilo namenjeno prvo upravitelj stvo nad novim obratom v Šentvidu in Mirotu, pa Lojzetu, Franciju ter Tonetu pisali v Ljubljanskem Zmaju prvi "šiht" v novem Šentviškem Zmaju. Sobota, 18. februarja leta 1956. S pogledi so objemali stavbo, ne da bi slutili, koliko let bodo ljudje, domačini in okoličani izdelovali baterije in še kaj. Ne da bi slutili kasnejšo pomembnost tega obrata v sklopu celotnega Zmaja. Še manj pa so se nadejali, da bo čas te sobote in njihovega prvega "šihta" opisan 25 let kasneje. Mayer Pripis: Od petih članov te skupine, ki so pred 25 leti opravili prvi delovni dan v obratu Šentvid, je danes v Zmaju zaposlen le še Miro. - Miro Kraševec. Naš vsakdan na vrtečih kolesih Težko si predstavljamo, kaj bi se zgodilo, če bi v trenutku zaradi nekih vzrokov odpovedala prometna sredstva, da bi se ustavila vsa kolesa vozil, ki jih danes uporabljamo za prevoz na delo in z dela. Tako nekako lahko začnemo razmišljati ob podatku, da letos poteka 80 let, odkar je v Ljubljani začel voziti prvi tramvaj. Res je, da je bila takrat Ljubljana mnogo manjša, manj prebivalcev in tudi industrije ni bilo veliko. Pa vendar so takratni delavci hodili na delo peš in med obema vojnama je bilo kolo kot prometno sredstvo že odraz boljšega standarda, vendar redkim dostopno. Saj, tako pravijo nekateri, je bilo kolo težje kupiti kot danes avto. Verjetno vas zanima informacija, da imamo poleg ljubljanskega v Zmaju še devet skladišč za naše izdelke po Jugoslaviji. V čem je prednost teh skladišč in kje se nahajajo, nam je odgovoril vodja prodaje Azinovič Stojan. Na nekaterih področjih Jugoslavije smo imeli zelo slabo dostavo baterij do kupcev. Slabe železniške zveze, kakor tudi oddaljenost od trgovin, pošt in tovarne, da bi jim dostavljali, so povzročali negodovanje pri kupcih in so se raje usmerjali na tistega, ki ima boljše pogoje za dobavo blaga. Z omejitvijo delokroga za naše avtomobile se je dostava baterij se poslabšala. Zato je prodajni sektor bil prisiljen iskati nove poti dostave naših baterij do kupcev. Nekaj skladišč smo imeli že prej kakor tudi naše skladišče v Pančevu, ki se je pred novim letom preselilo v novo kupljene prostore. Tako imamo poleg našega skla- Leta 1958 smo se poslovili od tramvaja, ga nadomestili s trolejbusi in nato z avtobusi, ki vozijo še danes v mestnem in primestnem prometu. Z njimi se srečujemo vsak dan. Ni dolgo tega, komaj 18 let, ko je bil osebni avto "fičo" še prava redkost v Zmaju. Eden, dva, ki sta se pripeljala na delo in p sirki ral a kar na našem dvorišču še na Šmartinski cesti. Zato pa smo imeli določen prostor s stojali, ki smo mu rekli kolesarnica. V tistih časih je bil kar velik praznik, če smo se enkrat na leto ob nameravanem izletu vsedli v avtobus. Vožnja takrat je bila posebno doživetje. Danes se prav s takimi avtobusi dišča v Ljubljani in Pančevu še v IG Titograd, IC Zagreb, IC Banja Luka, IC Split (IC - Iskra Commerce) ter Duvan Čačak v čačku in Nišu ter Duvan Zenica in Drava Osijek. To so^vse konsignacijska skladišča, ki naše izdelke razvažajo do kupcev na osnovi zaključnic potnika ali telefonskega poziva kupca. S tem smo čas od naročila do izdobave skrajšali od 5 - 2o dni, odvisno od posameznega področja. S temi skladišči smo povečali našo hitrost dobave, ki nam utrjuje naš položaj na terenu. Potrebno bi bilo še na področju Makedonije, to je v Iskra Commerce Skopje, ki pa zaradi tehničnih težav ni možno še v doglednem času izvajati prevoza baterij. In še to, da storitve za skladiščenje in prevoz -plačamo^ dogovorjenem odstotku od realiz"acije skladišča. Stojan Azinovič vozimo vsak dan, vsako jutro že navsezgodaj. Tudi nekdanja kolesarnica je z leti zgubljala svoj namen. Dva ali ttije avtomobili z dvorišča so se umaknili za tovarno , na pločnike, ki pa so pred tremi leti bili že mnogo premajhni. Še najbolj je bilo opaziti, koliko Zmajevih delavcev se je začelo voziti z lastnimi avtomobili takrat, ko smo v Stegnah skoraj v celoti zasedli velik parkirni prostor. Prišli pa so časi močnih podražitev bencina in prepoved vožnje sodi - lihi. Prepoved je bila sicer v začetku tega meseca ukinjena, toda podražitev bencina nekaj pred tem je sprožila val zaskrbljenosti in preračunavanja o ekonomičnosti vožnje. Marsikdo je začel puščati svojega jeklenega konjička doma in se pridružil uporabnikom organiziranega prevoza na delo in z dela. Spet drugi vztrajajo ker zaradi neustrezne lokacije svojega bivališča raje globlje sežejo v žep. Prevoz na delo in z dela je danes organiziran za relacijo Kolodvor - Stegne. Karte za ta prevoz ima okrog 15o naših delavcev in kakih 2o za relacijo Slovenijaavto do Stegen. Vendar pa je treba priti do kolodvora in naši delavci, ki prihajajo od bližjih in daljnih krajev - najdaljši je na Dolenjskem, Gaber, še dve postaji dalje od Šentvida, do-r bijo deloma povrnjene stroške. Le redki so tisti, ki imajo svoja bivališča v tolikšni bližini Zmaja, da ne koristijo nikakršnih prevozov. Naš delovni vsakdan je tesno povezan z vrtečimi se kolesi. Kako se bodo vrtela v bodoče, pa bo odvisno od marsičesa. Tudi od posameznika. .. Za hitrejšo dostavo kupcem Je to primer razsipništvo ?! En potnik v avtobusu Z letošnjim letom so bile za uporabnike avtobusnih prevozov uvedene nekatere spremembe. 0 teh smo pisali že v prejšnjem glasilu. Tokrat pa moramo zastaviti nekaj vprašanj. Znano je, da je spremembe obravnaval in potrdil Svet upravljal-cev industrijskega kompleksa Iskra Stegne na redni seji 19. decembra lani. Potrdil pa je tudi uvedbo krožnih voženj v dopoldanskem času z odhodom izpred Zmaja ob pol osmih, pol desetih in pol dvanajstih. Ena krožna vožnja obsega relacijo Zmaj, občinska skupščina šiška, Avtomatika Savska, Avtomatika Kotnikova, PPG Trg revolucije, Tržaška cesta in nazaj do Zmaja v Stegnah. Ena krožna vožnja ima razdaljo približno 22 kilometrov. Teh voženj pa je, kot že rečeno, tri in zato trikrat več kilometrov. Do sem bi bilo še nekako razumljivo, še bi bil avtobus ustrezno izkoriščen. Ni moja dolžnost, da predvidevam, kako bo v prihodnje, paš pa, da dam v premislek ustreznemu Svetu upravljalcev o smotrnosti in ekonomski upravičenosti uvedenih krožnih voženj. Kajti ko se z velikim avtobusom, če vzamem primer avtobus MAN, vozi poleg šoferja en potnik, morda dva, največ trije, je to veliko razsipništvo. Samo mimogrede še to, da ta avtobus porabi okrog 45 litrov nafte na loo kilometrov, za 1 liter pa je treba odšteti 22 dinarjev. Ali je res, da so zaradi potratnosti in neekonomičnosti že sami predstavniki Alpetoura predlagali ukinitev krožnih voženj in naleteli na gluha ušesa? Zakaj v tem primeru, če že mora biti krožna vožnja, ni uveden kombi ali osebni avto, ki jih prevoznik ima na razpolago? Kakšni so ti stroški in kolikšni so za delavce Zmaja? Komisija za nagrade in priznanja ISKRE je koncem januarja objavila razpis za podelitev "Nagrad Iskra" in "Priznanj Iskra". Razpis je bil objavljen v glasilu Iskra dne 31.januarja 1981. Prav pa je, da tudi v našem glasilu opomnimo na možnost, da kandidate lahko predlaga vsak delavec, vsaka organizacija združenega dela in njeni samoupravni organi, družbeno politične organizacije in drugi. V pismenem predlogu morajo biti poleg osnovnih podatkov predlagatelja navedeni še vrsta, področje, obseg in uspeh izjemnega ustvarjalnega dela ali obširna obrazložitev in utemeljitev s potrebnimi dokazili ter družbeno politična ocena kandidata itd. Da je to skrajno razsipništvo ni treba poudarjati kot tudi ne, da vsak dan govorimo o stabilizaciji, varčevanju nasploh in o marsičem, o čemer bi morali odgovorni takoj razmišljati, obenem pa nam posredovati odgovor na zastavljena vprašanja. m-. Na tem mestu ne bi podrobno razčlenjevali pogoje kandidata, ker bi se pač v primeru nameravanega predloga predlagatelj izčrpneje seznanil z ustreznim gradivom. Naj le še omenimo, da je predloge treba dostaviti najpozneje do 3°. aprila na naslov: SOZD Iskra - Sekretariat DS SOZD, Ljubljana, Trg revolucije 3/12. 0 posameznih predlogih komisije pa bo dokončno sklepal delavski svet SOZD na zasedanju pred 4. julijem, kajti dobitnikom bodo nagrade vročene na proslavi Dneva Iskre - Dneva borca. My Razpis za leto 1981 Gibanje članstva V mesecu januarju so bili sprejeti v delovno razmerje: skupnosti skupnih služb dne h.1.1981 KOBE Peter, kovinorezkaleo v TOZD Baterije dne 5-1-1981 GRABNAR Boris, orodjar v TOZD Baterije dne 6.1.1981 rojstni dan V MESECU MARCU PRAZNUJEJO Jernej DRČAR ŠUŠTARŠIČ Metka, tajnica direktorja za določen čas v delovni skupnosti skupnih služb, dne 5-1-1981 PAJEK Silva, spajalka žice na čašah R 25 za nedoločen čas v TOZD Specialne baterije dne 5.1.1981 SAVNIK Jolanda, delavka na režijskih delih za nedoločen čas v TOZD Baterije dne 16.1.1981 PESTOTNIK Olga, delavka na režijskih delih za nedoločen čas v TOZD Baterije dne 19-1-1981 V januarju so prenehali delovno '•azmerje: KAMIN Rudi, voznik v delovni Število zaposlenih TOZD Baterije Ljubljana moških 74 žensk 145 Skupaj 219 TOZD Specialne baterije moških 35 žensk 87 Skupaj 12o Delovna skupnost skupnih služb moških 49 žensk 47 Skupaj 96 Dne 31. januarja 1981 je bilo v delovni organizaciji ZMAJ skupaj 435 zaposlenih, od tega 156 moških in 279 žensk. Da ne bo nesreče Bogdan BREZIGAR Alojzija ZOREC Jožefa ŽINGER Dušana BRANKOVIČ Marija ŠTRUS Milan MARGUČ Jože TURK Rozina KOŠTRICA Marija MAJNIČ Ljubica GTEREK Katica RETAH Jože ANŽLOVAR Jožica SKOK Gabrijel PEČNIK Marija DUKARIČ Zora KOJIČ Ljubica MILIČIČ Franc SMOLIČ Natalija SUKIČ Mirjana MATIČIČ Franika TKALEC Franc MRHAR Marko PESTOTNIK Dragica ROBAR Ljubomir JAMNIK Janez BOLTA Jože LOŽAR Vena MANOVA Marija PEKOLJ Jožica TURK S 15. januarjem letos so prehodi čez železniško progo na Djakovi-čevi, Stegenski in Jožeta Jame cesti začeli delovati avtomatizirano . To pomeni, da zapornice avtomatično vključuje in izključuje vlak, ki vozi proti prehodu oziroma, ko ga,že prevozi. Na naši vsakodnevni relaciji na delo in z dela smo se do sedaj večkrat jezili na zaprte zapornice in predvsem na dolgo dobo čakanja. Vozila res niso mogla kršiti zaporo, zato pa so pešci vztrajno mimo spuščenih zapornic prečkali progo. Zdaj pa takšna drznost res ni več potrebna. Nasprotno, celo nevarna je. Saj traja čas od avtomatske vključitve zapornic do prihoda vlaka le 3o sekund (ali še celo manj). Prav zato je previdnost posameznikov nujna, predvsem pa discipliniranost, ki je pogoj za osebno varnost. Ni nam treba posebej poudarjati, da se ne igrajmo z življenjem. Sicer pa je vsakdo na tem kom-r pleksu dobil poseben listič z obvestilom o delovanju avtomatiziranih zapornic, ki ga_je izdal Iskra Invest servis. My čestitamo E]E]E]E]G]E]E]E]G]E]B]B]B]B]B]B]B]B]B]B]B]B]B]B]B] Ali Zmajevo planinarstvo upada? Leto je za nami in čas je, da pogledamo kaj smo Zmajevi planinci naredili v lanskem letu. Ker smo planinska sekcija planinskega društva Saturnus, smo imeli izlete organizirane preko tega društva in moram povedati, da teh izletov ni bilo malo, bilo jih je kar 24. Organizirali pa smo tudi Zmajev izlet iz Tamarja preko Slemena in Vršiča na Prisojnik, vendar pa se za ta izlet ni prijavil niti en Zmajev delavec, čeprav vreme ni bilo slabo in smo imeli finančna sredstva zagotovljena od osnovne organizacije sindikata (prevoz in prenočišče). Sedaj pa bi se dotaknil še udeležbe na planinskih izletih. Zmajeva udeležba na izletih je bila v lanskem letu zares skromna. Od 14-tih članov Vse rnloi sklenili poskusiti sami organizirati tri izlete in sicer bi pričeli planinsko sezono v maju z izletom na Nanos, na- ® ® © m $ ® ® ® @ @ @ $ Pa še to! Kdo naj bi in bo plačal škodo , smo se oni dan spraševali, ko smo si ogledovali fasado, okna in vrata skladišča gotovih izdelkov in reprodukcijskega materiala, če pride do poškodbe na našem objektu. Zakaj sploh gre? Steklo na oknu je počeno. Na njem so krepko vidni odtisi nogometne žoge, prav tako na vratih E in tudi na avtomobilih. Žogo brcajo in to ne Zmajevi delavci v popoldanskem času in sodeč po odtisih,naj bi naša železna vrata simbolizirala vratnice golov. Mnogo vprašanj se zastavlja, odgovori pa niso niti potrebni, saj je igranje žoge v neposredni bližini objekta treba nujno prepovedati. Poškodbe so vidne se zdaj, lahko pa pride do kaj hujšega. Mar ni tako? My J *************************************** £ dopisujte v GLAS ZMAJA w**««-»*-mi***'i<*****************<<#<##<**#, * sekcije so se izletov v povprečju udeleževali le trije in še to na vsakem tretjem izletu. V glavnem pa so bili to eni in isti planinci. Tudi na proslavi lo obletnice obstoja PD Saturnus, razvitju prapora in pobratenja s PD Gregori Naumov iz Makedonije so Zmajevi planinci zatajili in smo se te proslave udeležili le trije. Zato mislim, da so bile kritike, ki jih je bilo slišati o neaktivnosti planinske sekcije v Zmaju neutemeljene in se sprašujem, koliko izletov so se udeležili prav tisti, ki so nas kritizirali. Dejal pa bi, da smo možnosti za hojo v hribe imeli dovolj, le da jih nismo izkoristili. Par besed pa bi rad spregovoril o načrtih za leto 1981. Ker smo v lanskem letu ugotovili, da se Zmajevi delavci skoraj niso udeleževali izletov PD Saturnus, smo daljevali bi v juliju z izletom na Triglav in v septembru izlet v Kamniške Alpe. Seveda pa bomo tem trem izletom priključili še vse tiste izlete, ki jih bo imelo PD Saturnus. Zato vabim vse Zmajeve planince, da se v čim večjem številu udeležijo izletov. Prav tako pa vabim vse zaposlene, ki jih hoja v hribe veseli, da se včlanijo v našo planinsko sekcijo. Sašo Jakomin č Zadnji rok za oddajo člankov uredniku za marčevsko glasilo V rg. o mane. n w Ji "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Fadil Alibegorič, Pavla Grabijevpe, Marija Kocman in Stane Savič. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št.421-1/73