IIGLASIL OZD
Nova proga
Z letošnjim novim letom se uresničuje zamaSel, za katero smo se slovenski in istrski železničarji borili dolgo vrsto let. Železniški prometni križ na Slovenskem je elektrifici-ran. Z izjemo nekaj kilomet-rov proge med Mariborom in šentiljem lahko vozijo sedaj električni vlaki na vseh ma-gistralnih progah v republiki. Kljub temu, da moderndzacija na teh progah še ni končana, smo lahko ponosni na oprav-ljeno delo in s to zavestjo stopamo v leto 1976.
Ob številnih uspehih pa nas žal še vedno teži breme neure-jene prometne politike, ki nam povzroča hude težave na podrofiju gospodarjenja in pri delitvi dela med posameznimi prometnimd panogami. Ne na-meravamo ponavljati stare trditve o nesmotrnosti prevo-zov na dolge relacije po ce-stah, o uničevanju cest s tež-kimi tovornjaki in o boljšth pogojih gospodarjenja za cest-ne prevoznike, ki jim ob ta-kem stanju železničarji nemo-rejo konkuriTati. Na tem me-gtu želirno poudariti le, da je v jugoslovanskem prostoru do-volj dela in dovolj zaslužkaza vse — tako za cestne prevoz-nike kot za žetezničarje. Gre le za razumno razporeditev na-log in za enake startne pogo-je poslovanja.
Problem je jasen in nedvo-\wnen. Star je že in prav zato je toliko bolj nerazumljivo, za-kaj se naša družbena skup-nost zadovolji zgolj z opozo-rili, ne da bi se temeljito za-grizla vanj in ga enkrat za vselej odpravila z dnevnega reda. Namesto kompleksne ob-ravnave in temeljitih ukrepov za razrešdtev pa se vsako le-to znova srečujemo z izpadom transportnih dohodkov na že-leznici, ki ga rešujemo s tre-nutnimi ukrepi-
Slovenski, in istrski železni-čarji so v skladu z določili nove ustave ubrali pri razre-ševanju problema izpadlih transportnih dohodkov samo-upravno pot. Obrnili so se na samoupravno interesno skup-nost za železniški in luški promet, prek katere je zdru-ženo delo prispevalo sredstva za primanjkljaj. Tako je bilo lani, tudi letos je tako.
Za dokončno razrešitev pro-blemov nas čaka zelo odgovor-no delo v obliiki neposrednega dogovarjanja z uporabniki že-lezniških storitev. Letos je ta naloga še zahtevnejša, ker se dogovarjamo tudi za združe-vanje sredstev za posodobitev železnice v naslednjem srednje-ročnem- obdobju.
Pri vsem tem pa bomo mo-rali storiti vse, kar je v naši moči, da se ižpolni sklep skup-
šftine samoupravne dnteresne skupnosti za železniški in lu-ški promet, po katerem naj bi bili v letu 1976 sgrejeti ukrepi sistemske narave, ki naj preprečijo vsakoletne teža-ve m njihovo začasno razreše-vanje.
Zaradi neurejenega promet-nega sistema se je tako sa-moupravna interesna skupnost za železniški in luški promet znašla v vlogi nekakšnega do-datnega plačnika železndških storitev. Poudarifci pa moramo, da je njena dejanska vloga vse kaj drugega, kot plačilo primanjkljaja. Prav SIS je namreč tista, ki naj bi pred-lagala in v okviru svojih pri-stojnosti tudi uveljavljala si-stemske spremembe tako na področju pogojev poslovanja kot na področju tarif. Žal pa ostajajo njene pobude s tega področja za sedaj še več ali manj brez odmeva. Vzrok je predvsem v tem, da imamo takano SIS za zdaj samo v Sloveniji, medtem ko jo v drugih republikah še nimajo. Tudi o SIS na zvezni ravni še ne moremo govoriti.
Vsekakor pa moramo ob tem poudariti, da korenitih sprememb na področju pro-metne politike ne moremo pri-čakovati, dokler ne bomo ime-li samoupravne interesne skup-nosti ža ves promet in ne sa-mo za železniškega. Samo v tem okviru se bomo lahko do-govorili ¦ o prometni politiki, o delitvi dela in o sistemu ta-rif.