The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America. ŠTEV. (No.) 36 PRVI SLOVENSKI LIST V AMERXKL Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽ3E SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovene Organizations.- CHICAGO, ILL., SOBOTA, 20. FEBRUARJA — SATURDAY, FEBRUARY 20, 1932 Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. LETNIK (VOL.) XLI JAPONCI IZROČILI KITAJSKIM MIROVNIM DELEGATOM ULTIMATUM. — KITAJSKE ČETE SE MORAJO UMAKNITI 12 MILJ DALEČ DO SOBOTE ZVEČER. — MIROVNA POGAJANJA SE SPLOH NISO PRIČELA. Šangaj, Kitajska. — Poročimo je bilo včeraj, da se tajno deluje za to, da bi se sklenil mir med bojujočimi se Ki-j tajci in Japonci. Ta vest je bila v četrtek potrjena obenem s poročilom, da so se v noči med sredo in četrtkom sestali odposlanci Kitajske z zastopniki japonske vlade k mirov- ZAHTEVE NEMČIJE Nemci zahtevajo drastično razorožitev držav. — Nemčija se mora postaviti v isto vrsto z drugimi narodi. 200-LETNICA NJEGOVEGA ROJSTVA Že nim pogajanjim. Japonci pa J So imeli za kitajske delegate neva, Švica. .ie j delegaciji se — Nemški dovolil govor na razorožitveni konferenci, nepričako7ano|ki je zahtevala, kakor je bi- pripravljeno . ____________ preseneečnje. Namesto, da biil0 včeraJ Prodano, ko ni bila j s? njimi pričeli govoriti o pogo-! zadovoljna, z milim govorom, jih, pod katerimi bi se dal do-!kl je ime! kancler Briining. seči mir — so jim enostavno jIn v tem govoru so izraženo predložili ultimatum z grož-i zahteve, ki bodo kaj malo pri- njo, da bodo napravile njih č>j te na Kitajce odločilen na- i j ale militaristič- skok, ako ne bodo zahteve, izražene v ultimatu, izpolnjeno do sobote do 5. ure zvečer. I/.Ti-1 rovna pogajanja so se ..pričo te japonske nadutosti seveda prekinila, predno so se sploh pričela. Takoj, ko se je zvedelo o SBspelfu' tega * sestankft, se je na fronti obnovil artilerijski boj po popolnem miru, ki je trajal več kot celi dan. Prebivalstvo Šangaja, ki je upalo, da se bo strahovita vojna vendarle končala, je bilo nepopisno razočarano. Zahteve Japoncev, ki so jih izrazili V ultimatu so: 1. Kitajske čete se morajo umakniti nazaj najmanj 12 milj daleč od sedanje bojne črte. Prva linija mora biti izpraznjena do 7. ure zjutraj v soboto, vse ostale linije do 5 ure zvečer. 2. Razorožiti se morajo u-trdbe Wusung, ki varuje Šangaj, in Lion, predstraža mesta Nanking. 3. Po tej izpraznitvi ne sme biti nobenega kitajskega vojaka v omenjenem ozemlju. Dalje so si Japonci tudi pridržali pravico, da smejo njih ae-roplani krožiti nad izpraznjenim ozemljem, med umikanjem čet in pozneje, da nadzorujejo izpolnitev japonskih za htev. Ni še gotovo, ali se bodo Ki tajci uklonili temu ultimatu. -o- oboroženim nim državam. V prvi vrsti zahteva Nemčija, da se mora njo postaviti v isto vrsto z drugimi državami gleJe orožja; določila mirovne pogodbe v tem oziru se morajo preklicati. Glede splošne razorožitve zahtevajo Nemci, da smejo ■ p. r«ati d/iavt:: «v vojaško služb«) le tiste osebe, ki se za to prostovoljno prijavijo; množina izvežbanih rezerv se mora o- Kitajska in Japonska boste mejiti. Policisti in podobni ; enako odgovorni za škodo. varnostni organi se ne smejo _0_• pritegniti v vojaško službo. | Washington, D. C. — Ame KRIŽEM SVETA — Batavia, Java.— Domnevajo, da se je pet tukajšnjih1 domačinov prostovoljno žrtvo-! valo "bogu ognjenika". Izgini-j li so pred par meseci in v sre-' do so našli njih obleko ob robu ognjenikovega žrela. j — Ottawa, Kanada. — 80 vojaških letalcev, ki so bili od vlade odpuščeni iz službe, se je priglasilo pri kitajskem konzulatu, da se javijo prostovoljno v kitajsko vojaško službo. Konzul jih je odklonil, ker nima naročil od svoje vlade. — Stout, Ia. — Na neki far-! mi v tukajšnji bližini je lOlet-1 ni Nanno Andresson ustrelil najprej svojo ženo., dva otroka, svakinjo ter nato na isti način še sam sebi vzel življenje. V ponedeljek bo preteklo 200 let, kar se je rodil-naj 'kaKFP ŠT^ i-am™ slavnejši mož v ameriški, zgodovini, veliki George Washing- KAISERJEV SIN BO KANDI-ton, prvi predsednik Zed. držav, kateremu naslov "očeta domovine". Ix Jugoslavije. TRAGEDIJA NA SVIRKOVEM VRHU PRI METLIKI. — KAKO ŽIVE SLOVENSKI DELAVCI V FRANCIJI. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NEZGODE, NESREČE IN DRUGE NOVICE. gre po pravici ODGOVORNOST IZGLEDI ZA DIRAL ZA ŠKODO IZBOLJŠANJE Izdeluje se blago po današnjih znižanih cenah. Zaloge vojnega materijala riška vlada, kakor se posameznih držav morajo biti delo v četrtek, je poslala ja-strogo omejene. Vse, kar je ponskim, kakor tudi kitajskim preko te meje, se mora uničiti. | oblastem v Šangaju noto, v ka-Dovoljeni ne smejo biti tanki teri jih obvešča, da bo smatra-in enako tudi ne gradbe trd- la obe bojujoči sili enako od-njavob mejah. Vsi topovi več |govornim za škodo, ki jo utr-kakor osem inčev se morajo u-' pij0 vsled sedanjih sovražnosti i.ičiti. Enako tudi vse vojne la-|na življenju ali imetju ameri-d je preko 10,000 ton in isto- §ki državljani v Šangaju. Bri-tako vsi podmorniki. tanska vlada je poslala enako Dalje ne sme biti nikakih obvestilo. Istočasno se je Ame-vojaških zračnih čet; prepove-'rika izrazila, da ne bo prizna-clano mora biti torej vežbanje vojaških zrakoplovccv. Protizakonitim se mora proglasiti vojevanje s plini in bakterijami. Prepovedano mora biti vsako prevažanje vojnega ma-terijala iz države v državo. — Chicago, 111. je izve- mogoče zanesti na Ako se je izjave ne- la novoustanovljene neodvisne države v Mandžuriji. -o-- NAROČNIKOM V VEDNOST Ker je v ponedeljek narodni praznik, 2001etnica rojstva Nad oboroževanjem vseh dr-'prvega predsednika Združe- žav pa mora biti postavljena ,nih držav, Georgea Washing- posebna mednarodna Ivcntro1?. j tona, bo delo v naši tiskarni katerih tukajšnjih industrijalcev in trgovcev, se bodo morale sedanje gospodarske, razmere obrniti na bolje. Zaloge blaga, ki so bile izdelane še v prejšnjih časih, ko so vladale visoke cene, so zdaj skoro popolnoma izčrpane. Trgovci so jih morali razpeč&ti z izgubo. Kar je dobro znamenje, je to, da so zdaj trgovci to izgubo tudi vknjižili kot tako, in da začenjajo zdaj novo trgovsko življenje ter se zalagajo z novim blagom, nabavljenim po današnjih cenah. BRZOJAV VAGABUNDOV Chicago, 111. — Pat Kelly je bil eden tisočerih vagabundov tukajšnjega mesta in okolice, KAJ JE DOBRO ZA SMRČA- nepoznan svetu, in, kakor obi-NJE čajno, niti njegovi tovariši ni- Chicago, 111. — Med profe- 80 vedeli> kdo je in od kod iz- sorji na tukajšnji University ?kto^ra niefeca je mož of Chicago je prišlo v debato izdihnil Njegovih svojcev ni velevažno vprašanje, namreč, ! ,„ m°£°ce I nincp kdaj ljudje po večini smrče,1 .. .. , , ali tedai, ko vdihavajo, ali, ko Poljskemu uradniku pride izdihavaio. Mnenja so bila nekil misvel v skorai enako deljena fn do ni-ikemu kopaču ™roci- na.i siri govorico, da .ie Kelly u- — Ženeva, Švica. — Spor med Nemčijo in Litvenijo zaradi mesta Njemen, kjer je bil počivalo in radi tega torkova, ored kratkim aretiran nemški | številka našega listu ne izide, župan, bo oddan ol Lige naro-Prihodr.ja številka "A. S." izi- dov v razpravo vrhovnemu de zopet v sredo, dne 24. fe- mednarodnemu sodišču v Haa-bruarja. gu. Berlin, Nemčija. — Stranka nemških nacionalistov deluje na to, da spravi na kandidatno listo za predsednika nemške republike petega sina bivšega cesarja Viljema,' princa Oskarja. Ako bo to prišlo do uresničenja, bo cesarjev sin protikandidat sedanjega predsednika Ilindenburga. -o--| KONEC BOGATAŠA Chicago, 111. — Srečni tisti,' ki nimajo nič, da se lahko vsaj življenja vesele. Samoumore izvršujejo navadno bogataši. Tako si je preteklo sredo v tukajšnjem Drake hotelu s strelom vzel življenje 581etni F. A. Rehm, nekdaj premožen, a zdaj vsled krize obubožan mož. Ni mogel več prenašati siromaštva. -o- GANDHIJEVA PRISTAŠI-NJA ARETIRANA Bombaj, Indija. — V sredo je padla v roke angleškim oblastem prva žrtev liidom iz Anglije v zvezi z Gandhijevim uporniškim gibanjem. To .ie Miss Madeline Slade, ki je prej spadala v višjo londonsko družbo, a je postala zvesta u-čenka Gandhija, odšla z njim v Indijo in se tam udeleževala indijskega nacionalističnega gibanja. Vtaknjena je v zapor sa tri mesece. Žalostna novica z Dolenjskega hom za kruhom. Veliko hujše Jožef Vrviščar iz Svirkove- 'je za poročene z družinami. — ga vrha pri Metliki ni bil slab 'Kulturno so rojaki v Franciji človek in je užival pri sosedih na boljšem, ker so si lani usta-spoštovanje ter so ga celo vo- novili "Jugoslov. delavsko dru-lili za občinskega odbornika, štvo", ki podpira člane v bo-Opažati pa je bilo zadnje ča- ;lezni. Gojijo tudi pet.je, dra-se na njem čudno spremembo, matiko, godbo itd. Ugledni Čudno mrk in zamišljen je po- Francozi in ravnatelji rudni-stajal in žena in vsak, ki ga kov so Jugoslovanom zelo naje videl, vsem se je čudno zde- klonjeni in dajejo društvom lo, da se je tako spremenil. Te dvorane za prireditve brez-spremembe je bilo opaziti na plačno na razpolago. Radi tudi njem že tri mesece. Cele ure .obiskujejo njihove prireditve, je presedal in Bog ve o čem Ravnateljstvo rudnika v Au-razmišljal. Žena se je že zače- jmetzu je kupilo slov. pevske-la bati, da bi sam sebi ali dru- 'mu društvu nov harmonij. Negira kaj ne napravil. Celo or. (ki ugledni Francoz je rekel: sam se je izrazil, da se boji. j"Slovenci imate napako, da da se bo zgodilo nekaj grozne-!radi pijete, a to napako po-ga in je bil skoro prepričan, j pravite z lepim petjem." da je zaklet k nekemu grozo- i --o- dejstvu. V strahu, da se res 'Slikarski mojstri proti konku-kaj ne zgodi, je žena pisala j renči moževemu bratu v Ljubljano,; V Mariboru so se zbrali sli-naj bi prišel in ga odpeljal za karski mojstri in so na svojem par dni s seboj, da se v mestu, občnem zboru sklenili, da sv nekoliko raztrese in se umiri. |bodo borili proti takoimenova- MnMMi'iimiifitniMMMnnir.M»nHT»iimunm^^ Mnii>tiiiiir'Mii"iiiitit>iivijTni'HTtMtiiil;ti>>iiTxiiiii»i».iiinimiT* obvestiti, ker ni vedel za nje. Nekemu kakega zaključka se ni prišlo. Tudi niso učeni gospodje mogli navesti nikakega odpomoč-proti temu zlu; tisti, ki mora spati s smrčalcem, mora pač potrpeti, ako more. Tako je eden profesorjev priznal, da on sam spada med te kalilce nočnega miru in je nekoč šel na ribolov z nekim enakim tovarišem. mrl, od ust do ust, od vagabun-da do vagabunda širom cele dežele. Ta "brzojav" je pomagal. Preteklo sredo se ie priglasila sestra Kellyjeva, ki živi v Clevelandu. drugega, kakor da je pobral svojo odejo in blazine in od-Ponoči sta nato na- šel ,upat na prosto. — Kdor to- ravnost tekmovala, kdo bo prvi zaspal. Tistemu, ki je tekmo izgubil, ni preostajalo rej ve za kako dobro sredstvo, naj ga naznani profesorjem. Mu bodo brezdvomno hvaležni Višjepastirsko priporočilo katol. tiska Nadškofijski generalni vikar v Kolinu je ukazal, da se mora po vseh cerkvah prebrati vernikom sledeče: "V silnih duhovnih bojih našega časa ima katoliški tisk jako veliko vlogo in nalogo. Njegova poročila nikoli ne vsebujejo nasprostva načelom katoliške cerkve. Katoliški tisk skrti, da nas pouči o vsem, kar je v korist cerkve in cerkvenega življenja posameznega katoličana. Ni torej vse eno, ali prihaja v družino in v reke otrok list, ki stoji na strogo katoliškem stališču, ali pa list, ki se za katoliško mišljenje ne briga ali pa celc nasprotuje. Tu velja prislovica: Povej mi, s kem občuješ in jaz ti bom povedal, kdo si. — Zato prosimo vse vernike, da o-stanejo zvesti svojemu katoliškemu listu tudi v sedanjih tež!c:.h časih. Katoliški tirk je običajno doprinašal jako velike žrtve. Katoliški tisk je ravno v sedanjih časih ti sti bojevnik, na kojega se lahko zanašamo, katerega ne smemo pustiti na cedilu, da ne bi trpela škode korist cerkve, sv. vere ali najvišje lju lske sreče v družini." TE BESEDE VELJAJO TUDI O SLOVENSKEM KATOLIŠKEM TISKU. Zato na noge v februarju, v mesecu katoliškega tiska! Širimo in agitirajmo za "Araer, Slovenca*1! Prišel je in 29. jan. zvečer sta ga ona in njen mož spremila na postajo, ko se je z obiska vračal nazaj v Ljubljano. Isti večer, nekako o polnoči, je za-čul domači osemletni sinček, ki je spal pri stari materi, da oče nekaj govori. Povedal .je stari materi, ki je posluhnila in menila, da se pogovarja s svojo ženo. Zjutraj okoli pol (i. ure je pa stopil Josip k materi v sobo in ji rekel: "Mati, strašna velika kača me je hotela umoriti, pa sem jaz umoril njo." S. strahom .je mati stopila v sinovo spalnico in našla snaho mrtvo, zadavljeno, vso v krvi, z iztrganim jezikom. Pokojna je bila dobra žena, ki je zadnje čase veliko prestala. Umrla je sicer strašne smrti, toda Bog ve, če bi jo ne bilo v življenju zadelo še hujše trpljenje. -o- Kako se imajo naši v Francij' V industrijskem kraju Toc-quegnieux in v sosedni Marini, kakih 50 km od mesta Met z proti severu koplje v železnih rudnikih do 150 Jugoslovanov, med katerimi je 90 odstotkov Slovencev, katerih je skoro polovica poročenih. Veliko dobrega za te slovenske rudarje je storil tamkajšnji izseljeni-ški duhovnik g. Kastelic in prav nič čudnega ni, da je go- nim šušmarjem, ki toliko dela odjejo slikarskim mojstrom. Zaprosili so tudi za zakonsko zaščito. Smrtna kosa V Jevnici pri Kresnicah je umrla Helena Benči, roj. Par-kelj, trgovka. — V Osjeku je umrla Frančiška Prosen, vdova po progovnem mojstru iz Lesc. — V Mariboru je umrla Justina Zizel, soproga železničarja in posestnika v Cerknici, —V Litiji je umrl Janez Tičar, železničar. -o- Odlikovanje Z redom Jugoslov. krone IV. stopinje je bil odlikovan Ivo Kotnik, nadškofijski kancelar v Baru. -o-- Nesreča Ana Gorjupova, 231etna po-setnikova žena iz Bernice pri Dolu, je pokladala živini in pri tem hotela premešat klajo z vrelo vodo. Na nesrečo ji je spodrsnilo in se je hudo popa-rila z vrelo vodo. Ogenj Gospodarsko poslopje posestnika Franca Terstenjaka pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju je pred kratkim ogenj popolnoma uničil. Zgorelo je tudi več gospodarskega orodja spod med njimi tako priljub- in vozovi. Ves trud gasilcev je. Ijen. Velikega pomena za slo- bil zaman, venske rudarje je to, da ima g. Kastelic ugled tudi pri ravnateljstvu rudnika. Gmotno stanje teh delavcev se je v zadnjem času zelo poslabšalo. Delajo le po 18 ur na teden, poprej so delali 26. Poleg tega so še plače manjše. Od plače za hrano in stanovanje ostane delavcu komaj do 70 frankov iinliulmMMininumiiilimiilumimMmiiMUinummmimminuHinNniirM^ Bojeviti fantje Šest fantov v starosti od 20 do 80 let so se v družbi s 50-letnim posestnikom in gostilničarjem Antonom Ekartom, vsi iz Prepol na Dravskem polju, podali na jako bojeviti pohod na Bori k posestniku gostilničarju in trgovcu Rudol-na mesec. S tem se ne more ve- Ifu Debeljaku. Ker so bili že liko pomagati in poleg tega so še v vednem strahu, da jih odpuste. Za samske ni še tako hudo, če je odpuščen, ker vzame svoj kovčeg 5n gre s treftu- vinjeni, jim ni hotel postreči : pijačo, vsled česar je nastala prava vojna. Debeljak je še komaj pravočasno pobegnil k sosedu in se skril. Strun ' ftMgRIKANSKt SLOVENEC Sobota, 20. februarja 1932 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski Ust v Ameriki. Ustanovljen letu 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izhaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon CANAL 0098 Naročnina: Za celo teto............— Za pol leta--------------- Za četrt leta---------------- ..$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto..,-------------$6.00 Za pol leta----------— 3-00 !a četrt leta- 1.75 rhe first and the Oldest Slovene Newspaper in America Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published By: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year........................ For half a year.. For three months--------------------- Chicago, Canada and Europe: For one year___________$6.00 For half a year....----—-----3.00 For >hree months—.—-------L75 Kot star in odkritosrčen prijatelj vam., sodržavljani, podajam te nasvete, Skoro si ne drznem upati, da bi te besede vtisnili v svoj« srca, kakor si želim. Upam pa, da bodo vsaj deloma moji nasveti koristili, da bodo pomirili in potolažili strankarske boje in strasti, da vas bodo varovali proti inozemskim intrigam, da vas bodo varovali pred navideznim, hlinje-nim patrijotizmom. Ce se izpolni to moje upanje, bo skrb za moj trud glede vašega blagra popolnoma poplačana. V koliko sem se 'jaz držal pri mojih dolžnostih teh načel, o tem bodo pričala varn in svetu dejstva in zgodovina. Osebno pa mi pravi moja vest, da sem se vedno ravnal po teh načelih." štev Najsv. Imena, ki spadajo v Lake County. Jakob Grimšič. KAKO JE V PENNSYLVANIA Etna, Pa. Cenjeni bralci bodo takoj razumeli, kakšna prosperiteta vlada tukaj pri nas. SLOVENCI NA ZAPADU ZA 'AMER. SLOVENCA7 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlam na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.-Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. _ _______„ POZOR._Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. _________ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office 7t Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1879. ....._— S. D.: George Washington 1732—1932. Mislim, da ne moremo bolje proslaviti 200letnice Wash-ingtanovega rojstnega dne, kakor če podamo čitateljem neka.] točk iz njegovega "poslovilnega govora". Ce jih dobro premislimo, potem bomo razumeli, zakaj se izgovarja njegovo ime v globoki hvaležnosti od vseh, ki imajo smisel in cut za humaniteto in ljudsko svobodo RAZNE VESTI IZ DETROIT A Detroit, Mich. Citatejji Amer. Slovenca si boste morda "mislili, da me je kafra pospravila, ker se toliko časa nisem oglasil. Do tega sifter še ni prišlo; ampak čakam in nabiram novice in ko je torba polna, jih kar na papir stresem. Kakor sami čitate-lji vidite, se je število poročevalcev iz naše naselbine po- za cerkveno stavbo in je bil tudi pozneje več let za cerkvenega odbornika. Itodil se je na Calumetu, Mich. Tukaj zapušča žalostno soprogo in tri nepreskrbljene otroke, emv ga brata in dve sestri. Pokojnemu večni mir in pokoj, sorodnikom pa naše sožalje. Naj še poročam o najnovejši novici, ki se na skrivaj kuha. Vesela je ta novica za farane sv. \ Janeza Viapeja. Mislijo Skoro se zdi včasih v dnevih splošne krize in depresije, da slovenstvo v Ameriki po staja brezbrižno in da se rnno-Tovarne'g-o ne .briga ne za to ne za ono počivajo m redki so, ki dva'zadevo. Ali tako dozdevanje ali tri dni v tednu dobijo kaj je še veliko prezgodnje in jc zaslužka. Narod stoka in zdi- napačno. Kadar gre žares, so huje kaj bo. Ni obleke in ni slovenstvo v Ameriki še krep-kaj j-esti. Pomoči pa tudi od ko pokaže na dan. Ameriški nikoder. Najslabše je za stare Slovenci še živimo prav krep-ljudi. Delati ne morejo, umre- ko in močno življenje, četudi ti ne, živeti brez sredstev tudi |3e to naše življenje od dneva ne gre. Žalostno je to za gle- j do dneva bolj in bolj ustaljuje. dati. !Toda močni smo še in narodne Srečni so drugi narodi, če- življenjsko moč še imamo, tudi imajo le siromašne domo- j Ko te dni Slovenci v Ameri-ve za stare in onemogle. Kaj ki delamo širom slovenskih na-imamo pa mi Slovenci? Mar selbin po Ameriki za obstoj hi ne bilo umestno, da bi malo slovenskega katoliškega dnev-bolj odprli oči in naj bi se vsaj nika v Ameriki, lista "Amer množilo za eno številko. Tako namreč cerkev razriniti — pa je tudi prav, ker en sam poro- menda ja ne po načinu Riben-čevalec ne more poročati vseh čanov. Željo imajo m samo novic, posebno ne iz tako veli-j razriniti, ampak si želijo kar ke naselbine, kakor je v De-jn0ve moderne stavbe, ki se naj troitu. Zadnjih par mesecev je; kosa z vsako slovensko nasel-Ko se oziram proti trenutku, ko bo končana karijera bilo iz naše naselbine precej,bino. Ako se bo to uresničilo, mojega javnega življenja, sem prisiljen javno priznati globo- J do.pisov in za naprej jih bo še bo pokazala bodočnost. — Peko 'hvaležnost, ki jo doigujem svoji domovini za vse časti, ki^eč, da se bomo kmalu kosali mi jih je izkazala; še veliko bolj pa za vztrajno zaupanje, e. s Clevelandom in Chicago. katerim ste me podpirali. Ce je imela domovina korist od moje službe, naj bo to pripoznano v vašo čast, naj bo to zgled v analih naše zgodovine, da je bila ravno vaša podpora in po- Tukajšnja "Detroit News" in "Times" poročata, da se bo prihodnji mesec povrnilo na družnica SŽZ. št. 9 nam oblju-buje, da bo priredila na belo nedeljo veselico. Želja pisatelja teh vrstic je, da bi naj bila ta veselica ena najveselejših, držala vse čase, da bo administracija obdarjena z modrostjo, da bo sreč,a naših Držav pod avspicijami svobode popolna * * * Enota vlade, ki tvori iz vas eno ljudstvo, en narod, je po- moč kljub vsestranskim strastem, dasi nam je bila usoda rano- avoje delo do 30,000 'Fordovih kar jih je bilo do sedaj pri gokrat'nasprotna, dasi smo bili izpostavljeni najhujši kritiki, delavcev, ker namerava Ford nas. John Gosenca. temelj in vzrok vseh naših uspehov. Ta misel me globoko menda izdelovati "Eight Cyl~ prešini a, to misel bom vzel seboj v grob z željo, da bo nebo inder Car". To bi bila v resnici rosilo na vas ves svoj blagoslov, da bo zveza in bratska ljube- |jak0 vesela novica za tiste dežen večna, da se bo konstitucija, ki je delo naših rok, sveto laVce, ki so že dolgo časa brez dela. Žalibog, moram pa pove-j da so angleški dati, pred dvema letoma ravno nekako tako pisali in "blufali" KA&Q NAPREDUJEMO Waukegan, 111. Že dolgo časa je, kar sem listi že nameraval kaj poročati iz naše naselbine. Čakal sem in čakal, pa še nisem dočakal, da naše katoliške jednote zavzele za to in se zedinile ter po-,ta vile svoj Dom za onemogle in stare jednotarje? — Agiti-rajmo za to in obenem za naš katoliški list Amer. Slovenec. — Pozdrav vsem naročnikom. Frank Robich, naročnik. TO IN ONO BANDIT SE POSLUŽUJE OTROK Chicago, 111. — Policija je na delu, da izsledi nekega ban-dita, ki je zadnje tedne oropal več gasolinskih postaj, in, da izgleda bolj nesumljivo, vozi & seboj svoja dva otroka, dve deklici, stari okrog in 1 leta. Tako se je oglasil pretekli ponedeljek na postaji na Kost-ner in Diversey Ave. Ko sta daj draga tudi vam. Je prav tako; to glavpi steber stavbe'in tolažili, pa ni bilo nič iz vse- jbi vam kdo ve kaj veselega vaše resnične neodvisnosti, je steber vašega miru doma in v g& skupaj in tudi sedaj ne ve-'sporočal. Ka.r se dela tiče, je Slovenec", smo prejeli iz male slovenske naselbine CANON CITY, COLO., pismo in obvestilo, katero nas ni le samo razveselilo, temveč naravnost tudi presenetilo. Canon City jc mala slovenska naselbina ne daleč od Pueblo, Colo. Toda četudi mala, cancncitska slovenska naselbina zasluži, da ne jo postavi za vzgled sleherni slovenski naselbini v Ameriki z ozirom na.zavednost do slovenskega katoliškega časopisa v Ameriki. Da ne pretiravamo, bodo čitatelji sami spoznali iz naslednjih vrstic, ki nam jih je pisala zavedna Slovenka iz Canon City, Colo.: "Dragi urednik;—Naš«, naselbina je dopolnila svojo kvoto za Amer. Slovenca, za kar Rojakom širom Amerike priporočam, naj sšorijo vse, kar je mogoče, samo da ohranimo naš dnevnik. —Frances Dremel." — Iz iste naselbine nam piše dalje naša marljiva zastopnica Mrs. Anna Šušman naslednje : "Dragi gospodje:—Priložen ček pošiljam za $5.00 za društvo Triglav št. 147 JSKJ. v podporo listu, kar je odobreno in potrjeno od članstva. Kakor sem čula, bote dobtii tudi od drugih tukajšnjih društev. Slišala sem od članstva in od vseh zvestih naročnikov, da list Amer. Slovenec na noben način ne sme prenehati kot dnevnik, ker je to najboljši slovenski list. Še celo tisti so tako povedali, ki jih je bilo prav težko preje pridobiti za naročnike, in danes so najboljši naročniki. Storite vse, podaljšajte kampanjo, samo z dnevnikom ne jenjati. Bodo žo še boljši časi. S spoštovanjem —Anna Šušman, tajpica dr. št. 147 JSKJ." — Tajnik društva sv. Antona Pad. št. 180 KSKJ. pa piše: "Cenjeni urednik: — Tudi člani društva sv. Antona štev. 180 KSKJ. smo se spomnili lista A. S. Tudi iukaj ni dosti boljše kakor drugod, zato je članstvo darovalo $5.00 listu v podporo, kajti list Amer. Slovenec je v resnici najboljši rujemo. Zadnje leto je Detroit še vedno tako, da je pri naj-News pisal, da pojde toliko in (boljšem koncu najslabše. Pri-toliko1 tisoč Ford-ovih delavcev 'čakujemo sicer še vedno, da na dele, pa jih je šlo le neko malo število. To zato pišem, da ne bo kateri hodil radi tega v Detroit za delom, ker bi Se potem bržkone kesal. Na Moran St. 13564 se je zadnji teden dogodila žalostna tragedija, ko se je pet oseb od ene družine zadušilo s pli- tujini, je steber SVOBODE, katero tako visoko cenite. Vidi mo pa lahko že sedaj, da se bq od vseh strani poizkušalo, da bi omajali to vaše prepričanj«- Notranji in ynapji sovražniki bodo napenjali vse sile, in je velikanske važnosti, da bote vedno znali ceniti neskončno vrednost Unije, splošno in individualno srečo. Imejte vedno pred očmi, da je to paladij vaše politične varnosti in prosperitete; skrbite, da vse to o-hranite: odbijte vse napade, ki bi skušali odtrgati in odtujiti en sam del dežele od celote, ali oslabiti svete vezi, ki sedaj vežejo razne dele. Resnična ideja moči in pravic ljudstva, da ustanovi vlado, ima kot predpogoj, da je vsak posameznik pokoren postav- jnom. Samo najstarejši deček ljeni vladi. se je rešil smrti, ker ga tisti Vsako protivništvo proti postavam, najsibo pod to ali čas ni bilo doma. Kako je pri--drugo pretvezo, najsi je še tako vabljivo, škoduje fundamen- šlo do tragedije, se ne ve, bb talnim načelom in bo imelo fatalne posledice. Ne pozabite, šele preiskava dognala. Isti da mora imeti vlada v deželi, kakor je naša, vso moč, ki ne (dan se je na Gerperson St. na nasprotuje varnosti svoboščine, če je moč pravilno razdelje- .takoimenovani "Safety zone" dogodila strašna avtomobilska nesreča, pri kateri je šest oseb izgubilo življenje, ker se je drugi avto zadel v prvega. — Take nesreče se dogajajo po velikih mestih vsaki dan- Danes, ko to poročilo pišem, je pogreb Mr. Jos. Shustari-eha, ki je umrl zadnji' petek se kako obrne, pa vse izgleda, da je vse zaman; kakor onemu, ki je s črešnje padel. Delj ko nje. mu dva uslužbenca napolnila Mrs. Sušman ni bilo mogoče avto, potegne bandit revolver dobiti zadostno število novih in izsili iz njih okrog $50. Obe .naročnikov, ker naša maselbi-mali deklici, ki ste sedeli v av- na je majhna, po vrhu pa še tomobilu, ste očividno vajeni tako slabe delavske razmere, takih prizorov, kajti brezbriž- ,da ni mogoče misliti na kak no. »te opazovali celi potek. ■ napredek, in ker ni šlo druga- -O--'čiS, smo pa malo po društvenih ZAPRTE BANKE ZOPET 'blagajnah pobrskali in našli: PRED PREISKAVO Pri društvu Napredni Slovene' jZSZ. svoto $5.00; društvo Tri-Iglsv št. 147 JSKJ. svoto $5.00; društvo sv. Antona Padovan-skega KSKJ. svoto $5.00 gre vsa čast našim vrlim dru- prijatelj vsakega našega roja-štvom. Ker naši aiastopnici i ka. Brez izjeme bi ga mogla imeti vsaka slovenska družina na, bo svoboda, prostost, imela najboljšega varuha v vladi. * *i* >•■■ Za politično prosperjteto sta vera in nravnost neizogibno potrebni, ste njen temelj. Zastonj bo zatrjeval, povdarjal svoj patrijotizem, kdor bi skušal podreti te temelje ljudske sreče; vera in nravnost ste prva in glavna dolžnost človeka In državljana. Politik in vsak veren Človek mora to dvoje spoštovati. Kje bi bila sicer varnost za osebno lastnino, za čast, za življenje, ko bi smisel za vero zapustila svetost prisege, ki je glavno sredstvo pri sodnijskih preiskavah? Ne mislite, da po dolgi bolezni. Pokojni je se da nravnost ohraniti brez vere. Najsi priznamo vpliv bil vzoren katoliški mož, mir-vzgoje, pamet in skušnja nam prepovedujeta, da bi smeli pri- nega značaja. Pokazal se je ti-' čakovati nravnost, če izključimo verska načela. Isti čas, ko je daroval $200.00 Chicago, 111. — Pretekli ponedeljek je bila ponovno izdana obtožnica proti 631etnemu John Bainu in štirinajstim dru-ta nesrečna depresija trpi, gim uradnikom, ki so predse-: hujše je in bolj trdo je življj-e-jdovali skupim dvanajstih Bai-j . Upajmo, ker za dežjem je'novih bank na južni strani me-|Pa;j. 1 tudi ' Ako nas bodo druge naselbine posnemale, bo listu Amer. še vedno posijalo solnce. sta, ki so bile zaprte 9. junija Kar se pa tiče društvenega j preteklega leta. Svoječasno življenja, pri nas še precej na- se je vršila obravnava proti us društvo Royal Gorge Circle ZSZ. sveto $2.00, kar je sku-svota $17.00. Zraven pa enega novega naročnika. predujemo. Zlasti dr. Najsv. ,tem uradnikom, a se je nekake Imena. To najlepše društvo se J za brisala, dokler niso oblasti je več kot podvojilo in to v ze- 'zdaj ponovno nastopile. Ob lo kratkem času. Temu lepemu napredku se imamo v prvi tožnica govori, da so uradniki osleparili vložnike za približ- vrsti zahvaliti našim mladeničem in pa našemu č. g. župniku Rev. Father Butala in njegovemu trudapolnemu vrlim no 18 milijonov dolarjev. -o- BENCIN, KI SE NE VNAME Francoska izumitelja, Hen-delu. Le tako naprej fantje po 'ry Bardelle, tehniški ravnatelj krepko začrtani poti. Želja zrakoplovbe Aero Union, in tega društva in želja č. g. žup- |inženjer Francois Ferrier, sta nika je, da bi vsi možje in odkrila nov kemičen način cep-mladeniči, kolikor jih spada k Ijenja molekulov težkega župniji Matere božje, da bi strojnega olja. Dobila sta na vsi spadali tudi v društvo Naj- ta način nov bencin, ki se vna-sv. Imena. Sliši se. da bomojme samo pod vplivom izredne imeli letos v naši šolski dvora- ivročine. in vsak pečlar. Jaz ga ne bom pustil za nobeno ceno. Torej ne dopustimo, da bi prišlo do tega, da bi opešal. Pomagajte naselbine, uradniki, uradnice slavnih društev. Korajža velja! Zeiim mnogo posnemalcev in boljših čascv. Pozdravljam vse ljubitelje dobrega berila! —Matt Grebene, tajnik dr. sv. Antona Pad. št. 180 KSKJ." — Tako torej razumejo veliki in velevažni pomen slov. katoliškega dnevnika v Ameriki vrli Slovenci na zapadu v u-» gledni slovenski naselbini Canon City, Colo. Tem vrlim in zvestim prijateljem prvega in najstarejšega slovenskega časopisa v tej zemlji, ki je otrok naših prvih slovenskih pijonir-jev v Ameriki, izrekamo naj-I prisrčnejšo zahvalo in Bog Slovenec obstoj zagotovljen. Uredništvu, bi pa svetovala, da naj kampanjo podaljša vsaj še ?n mesec dn?. Mogoče se v tem času delavske razmere poboljšajo. Potem sa bo dalo še kaj plačaj! Bog živi zavedne Sloveč napravit. , vence! ni veliko gostov, da se bo vršila nekaka konvencija dru- Novo kurivo ne potrebuje tor ga vsrka v obliki razpršene tekočine, ki spuhti takoj po vsakem izstopu beta. Osebna letala proge Pariz-London, ki so tri mesece poskušala novi bencin, so ugotovila njegovo visoko kakovost. Novo kurivo bo baje popolnoma onemogočilo vse avtomobilske in letalske nesreče. Grmada, ki so jo polili s tem bencinom, je takoj nobenega razplinjevalca. Mo- lugasila. Razbeljeni železni drog, ki so ga namakali v novem bencinu, se je s sikanjem hitro shladil. Tudi dosedanjemu bencinu nevarne električne iskre niso v stanu vneti novo tekočino. Oba izumitelja sta dokaj premožna. Nista prijavila nobenega patenta in sta prepustila izum popolnoma brezplačno javnosti. TARZAN IN NJEGOVE ZVERI (7i; (Metropolitan Newspaper Service) . _____ . „ „.„„ __________a <^<>CK>O<>ockk>OOO<>OOO^ Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS £ 5 KNJIGA :illl«!!li!B!!!l!Bi!i!!Wi!!!«:i!!B!!l»ra!iim jc zanimiva za vsakega, posebej pa jc zaniimva za Dolenjce, ker opisuje njih rojstne kraje kot mesta, trge in vasi. Slike kažejo dolenjska mesta in trge še iz Valvazorjevih časov dosedaj, kar je nadvse zanimivo zlasti za one, ki iz teh krajev prihajajo. Zato bi jo vsaj vsak Dolenjec moral imeti v svoji hiši, da bi'vsaj njegovi otroci tu v Ameriki videli na sliki kraje, odkfje prihajajo njihovi slovenski starši iz teh krajev. -s poštnifno Knjiga je lepa in stane $1.50 Pretf'klp jc kaka dva tedna in zapuščena skupina na džungelskem otoku si je bila že postavila več ležernih kolib, v katerih so stanovali. Konftčno, «o $e tao Tarzanovem navodilu eiiravili graditi vei&o barko, s katero naj bi se podali na morje in katera naj bi jih ponesla nazaj v civilizirani met. Tarzan jih je naučil napraviti sekirice iz kamna in »dela jim je šb precej dobro od rok. Tod j), k čas potekel paprej in naprej \ in 6o se vsi čczdalje bolj zavedali svoje usode, so se začeli mornarji kmalu prepirati med seboj. Sumili so eden drugega ip eden drugemu niso zaspali. Boij kot fcedaj weje se je sedaj Tarzan bal nuščati Ivano samo med mornarji, ki so se z njitn vred rešili z ladije Kincaid. Toda na lov je moral hoditi, ker raihče drugi tega m zmogel, . . Včasih se je poiJSl na lov Tarzanom iiamo-rec MugamW, toda zamorčeva sulica ne zanjka ni bila nikdar tako'sigurna, >;akor TarzanOva Tarzan je bil ^ftč,-rojen in vasejew v takih.otsp-lišČinah v džungli in je bil tega vajen. Doma pa ie bil nered vsakokrat,' je Tar«W odšel na lov. Mornarji so postopali, se pogovarjali, kovali ffawrfe itd- P-antpr in goisile se tudi nfa) vračale nazaj in Tarzan jih je le redko videl na lovu Razmere, v tem novem Tarzanovem taborišču so šle od dneva do (jlpe na slabše. Ne daleč, kakih 30 milj vzhodno od tega taborišča pa je bilo dr-ugo tabor-iače. Bili so kitajski pirati, ki so naropali veliko dragocenih draguljev. Sprli so se med seboj vsled lakomnosti. Pobili poveljnike, ladijo pa zvlekli nekako na sipino. V tem so »otem prebivali. Bila je to pač slaba družba. Naroča se od KNJIGARNA AMER, SLOVENEC IS M .West 2 2nd Street Chicago,, III. 3 oooooo-oooooo cxyj Telefon pisarne Central 0888 Tel. stanovanja Pullman U37U - SLOVENSKI ODVETNIK — Opravlja vsa odvetniška dela. J , . West Monroe Street CHICAGO, ILLINOIS. kapela na razpolago brezplačno k? oglasijo svoje prireditve, veselice, igre, itd. v imajo vsikdar dobro udeležbo in dober uspeh. "AMER. SLOVENCA" ne č*ta samo vaše članstvo, pač pa mnogi naši rojaki po vaši okolici. \ tllUHlfJH nmiiniij utmim .0111111 minim1] UCllHIWi nitim«« :iiniC3:!i Hitatwi* 'IIIIUIUII Kili!!« IIIHCIII Oglaševalne cene v "Aan. Slovencu" so zmerne Sobota, 20. februarja 1932 AMERIKANSKi SLOVENEC Stran 3 j Kaj hitro smo prišli do Sil-,jem narave, v spomin m kraj, ver Cliff, majestetične skale,|ki je katoličanom tako drag, posebno nam Slovcncov. Eks- ki nadzira celo jeaero. Ustavili smo se, da bi videli vso kraso to, da si ogledamo Spomenik, ki je postavljen Father Mar-,quettu, enemu prvih raziskovalcev, ki je bil v tem okrožju. Sledili smo poti, ki se vije celenca Tomaž A. Welch, škof duluthski, je sprožil to idejo, izvedla jo bo organizacija narodnih katoliških žena, Kaka radost za nas, ko vidimo, da se tudi drugi interesirajo za Jožef Gregorič: REKA KRIŽA (Cross River) Eno najbolj nevarnih podjetij na misijonskih potovanjih je bilo za č. g. Barago vprašanje, kako bo preplul Gornje Jezero (Lake Superior) v malem čolničku. Kljub temii, da so mu Indijanci svetovali, naj opusti svojo namero, se je vendar odločil za svoje potovanje v Grand Portage, ki leži v severovzhodnem kotu Minnesote. Ta goreči misijonar je žrtvoval ves svoj čas rešitvi neprecenljivih duš; če si more prihraniti nekaj časa, je to za njega pomenjalo, da reši toliko več duš, ki bi bile sicer izgubljene. Ce more priti čez reke, ki do takrat še ni imela nikakega imena. V zahvalo za proti Kanadi kakor kaka ne- naše slovenske misijonarje jskojična karavana. Tuintam so Mi smo bili prvi na tej poti, ,nekateri postali, da vidijo na- in ni dvoma, da si bodo še dru-; ravne krasote, s katerimi je gi šli ogledat te kraje. Nikdo Bog tafco oblagodaril naravo; ne bo tega obžaloval. Vodovje bil je to mirni Beaver Bay,! Gornjega Jezera, kjer vozijo Split Rock s svetilnikom na raznovrstne ladje, bo vsakega svojo rešitev postavila sta Fa- ČfT" Goo'sfe^yi 3P^alona heroično živi je tlak. Poklicali so rešilno postajo in ognjegasee. Mož se za nje ni zmenil. Ko je prišel kakih 70 metrov visoko, se je u-stavil in pričel z mogočnim glasom govoriti tisočglavi množici. V lepem govoru je orisal zla ogromna kača klopotača. Ubili.so jo takoj, soproga pa je omedlela. Klopotača je bila skrita pod stolom gospodinje in se je pričela ovijati okoli njene noge. Hrabra ženska je ostala mirna in si s čudovito ther Baraga in Indijanec velik svetniškega poti, Razbijati misijonarja. lesen križ iz hlodov, ki so le-TVV'"" Mcnimif T 7"l bodo žali okolo In ta kri- ie d-J 0adal'Ql1' P°tem vas Schroedor; dvigali njihova srca proti ne- reki, kot znamenje njune vere. p' Cross ™ver Cw besom, kjer je sedaj obdan ime "Cross River" (Reka kri-1 C1* Ž'ln« „ i lia m*,stu, ki pelje preko vodo-' --o- Da smo se odločili za poto- , . . , r i „„..: i- , , pacta, gledali smo na ogromno vanje nekega lepega meseca- , . . . . '. avgusta lanskog:;.. leta, i, bila Jft« 2LJZ£L££J vzrok ta reka. Mi smo jo hoteli videti. Zbrali smo se pri le- ' oddaljen, potem vas Schroed or j dvigali njihova srca sed„„. . j Baraga od rudečekqžcev, ko-Postftii smo malo trenutkov jim je bil apostol na tem svetu. RAZNOTEROSTI slapih med silnim grmenjem. Še krasnejša pa je slika'ob vznož-' POMAGALO JE -p i ,ju vodopada. Nekako miljo od-j " - ; pem^jezeiu Esquagahame, bh-itod teče voda okrog 150 g'.obj; V Floridsdorfu na Dunaju Od tu pa teče reka jako se -ie te dni y'Sodi\ slučaj, V'i je lje. jezero, ne da bi mu bilo potre- zarJ1- -le ogenj tem krajem pri-ba potovati okoli jezera, po- i zanesel, tako da se nim motom je njegova pot za nekako ^'1' zadosti načuditi kraso-j na-100 milj krajša; potreboval biirav®- Tuintam je še stala kaka za njo nekako tri do pet dni j koča iz hlodov, ki je sporni-manj. Dasi njegov majhen,.Mala na čase prvih $jH<:?ljen-šlab čolniček ni bil pripraven cev- za tako pot po Gornjem Jeze- Ko smo se jako prijetno vo-ru, ki včasih precej divja, se zili> ko smo imeli vse- česar je je vendar odločil za to jako želelo naše srce, smo se spomi- po ca- mirno, na njenem dnu so ka- ,. , ■ 80. menčki in kamni, ki se blišče arugoa divjali Jeta poprej po--kakor dra gi kameni. Voda reke Cross River pa ogreva mi- nevamo pot. Nekega mirnega dne kot njali gorečega misijonarja Fa-thra Buha, ki je to pot le pre- spremljevalca si je vzel zanes-'mnogokrat prehodil na svojih l.jivega in vestnega Indijanca1 misijonskih potovanjih med v zaupanju, da ga bo Bog Towerjem in Duluthom. V naj-varoval, potisnil je svoj čolni-. ,lujšem mrazu, v največji vro-ček od brega Sand Island, ene- j2ini Je prepotoval to daljavo ga izmed otokov Apostolskega ™ 100 miI-i — aIi na konju ali otočja, severozapadno od La -3a Peš- Da' Minnesota je teri-Pointe. Predno je prišel do sre-H^-W naših slovenskih misijo*, de jezera, postalo je jezero ja- nariev- ko viharno; valovi so premetavali čolniček kakor kako o- Kmalu smo zavili v neko ozko, vijočo se pot, ki nas je t ri rehovo lupino. Sredi jezera je j vedla v Two "Harbor . Na kras-' pa pričel vihar divjati. Njegov nern izletniškem, tu spremljevalec je bil jako'prestrašen in je zavpif: "Oče, midva bova bržkone utonila!" — Father Baraga, ki se navidezno ni brigal za prestrašenega Indijanca, je goreče molil, pogledal na njega in rekel mir-, no: "Nikar se ne boj! 'Črna, ' suknja' ne bo umrla v vodi; ker, če bi umrla, bi bila to ja-! ko velika nesreča za ljudi ono-stran obrežja." Vihar je vedno bolj in bolj divjal, gnal jih proč od obrežja, kamor sta bila namenjena. Vse je kazalo, da ni več veliko upanja za rešitev; jezerski valovi so jih gnali proti lomilcem valov, in tu je bila nevarnost, da se bo njun čoln razbil Indijanec ne vedoč, kam naj pluje, je vprašal Father Barago, kam naj plove, ta je pa. zatopljen v svojo molitev, ne da bi se ozrl, mirno odgovoril: "Naravnost naprej !" Mali čolniček, ki ga je vodila božja Previdnost, se je srečno vsem razbijačem valov ognil in srečno priplul v ustje prostoru smo" zavzeli naš in po kratkem odmoru nadaljevali našo pot proti severu ob krasnem, čarobnem obrežju Gorenjega Jezera. zlo vodo Gornjega Jezera. Ustje reke varujejo razir ja-či valov in visoke skale, obrežje je pa lepo peščeno, tako da gre človek precej daleč lai ke v jezero, predno mu bo vc da segla do kolena. Počivali smo malo in občudovali krasno hlodovo hišico na drugi strani jezera. Valovi so se gnali proti jezeru v pravem ritmičnem taktu, niti meglice ni bilo na jezeru. Vse je bilo še tako naravno, da se nam je zdelo, da jo še vse talko kakor je bilo, ko je Father Ba-raga hodil tod okoli. Lesenega križa, ki ga je postavil Baraga, ni bilo več. Košček za koščkom so odre:, ili proč Indijanci, katerim je bil Father Baraga pravi idol. Postavili so pozneje drug križ, tega je PA ..adn^U^likau.-.U; povoden j 1. 1930, Razveselilo nas je, ko se m je povedalo, da riamera-postaviti tam nov križ, ki se lahko ubrani vsem vihar- PROŠNJA Večkrat me notraj po dro-bu nekako tišči in nekako peče In to že dalj časa. Odleže mi morda za mesec dni ali več in se zopet povrne. To mc napravi slabotnega in mi takrat ni veliko do .jedi. . Tudi se nad trebuhom čutim nekoliko ote-čenega. — Ako je kateri rojak imel tako bolezen in je od nje ozdravel, ga prwira! naj mi sporoči, kako in kakšna ! zdravila je rabil in če bo to meni pomagalo, sem pripravljen mu dati $5.00 nagrade. Frank Nese R.4, Ashlan-i, Wis. DR. ALLAN J. HRUBY Specialist za pljučne in srčne bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lore! Ave. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen sred; ob sredah 9 do 11 dop.j ob sobotah 1 do 4 pop. V SPOMIN prve obletnice, ljubljeno soproge in matere (ROJ. POVŠE) in prve obletnice našega dragega sina in brata © V ki sta se poslovila od nas in odšla v večnost: RUDOLF GRADIŠAR, dne 11. februarja 1931 in TEREZIJA GRADIŠAR, mati, 21. februarja 1931. Hpdo je zadelo nas, ko sta nas zapustila oba v kratkem presledku desetih dni. Gichoko netrtih in žalostnih src smo klonili volji Hožje Pre-\ idnosti. vedoč, da je tako Njegova volja, v čigar rokah je naše življenji;. Minulo je let. in prva oh'etnica teh žalostnih trenutkov je tukaj, kar Vaju je zakrila hladna zemlja in Vaju vzela izpred na-š'h oči. Toda spomin na Vaju v naših srcih živo klije in bo živel, ccklcr se ne snidemo onkraj groba nad zvezdami, kakor nam to jasne govori m priča sv. Križ, ki je bil Vama in bo nam zvezda vodaica v- srečno večnost in v naše srečno snidenje nad zvezdami. MATERI: Soprogo draga, Mati. ljuba! - - Spomin na Te — Nam je svet in drag! Ti tam — mi tu" Boga prosimo — da enkrat srečni in veseli nad zvezdami se vidimo! SINU. Sin ljubljeni, Brat predragi, Ki v večnosti Si z materjo preljubo; Tudi na Te-- Spomin živi med nami! Tudi Tebi kličemo: Na svidenje nad zvezdami! Žalujoči ostali; . JOSFPH GRADIŠAR ST., soprog in oče; JOSEPH in VICTOR sinova in brata ir. TEREZIJA (om. Šimc) hčer in sestra. So. Chicago, ill., dne IS. febr. -1M2. razburil tamošnje prebivalstvo. Ko je bil promet na j živahnejši, so opazili, kako pleza po cerkvenem zvoniku proti vrhu neznan moški v staln! nevarnosti, da mu spodrsne, in da pade globoko doli na cest m' NEVAREN GOST 'Times" poročajo, da je ne- STEKLENA OBLAČILA bedo brezposelnih. Tudi sam {prisotnostjo duha rešila življe-je brez dela in zaslužka. Ker niso pomagala nobena pota, je j primoran na ta način prositi j kruha in dela. Po ganljivem govoru je z veliko težavo in r. pomočjo ognjegascev splezal z zvonika. Ta delavec brez dela je neki Maks Tratnik, doma iz Floridsdorfa in so se ga po tem brezupnem dejanju usmilili. Našel je službo in s tem kruh. -o- ki kolonijski uradnik v mestu Vimali na Cejlonu imel v svojem stanovanju več povabljenih gostov. Med kosilom je so proga uradnika ukazala slugi, naj prinese takoj skodelico z mlekom. Ta nalog je razburil vse navzoče, kaj!i vsi ;so v< 1e-li, da se mora v s'obi nahajati strupena kača. Mleko je za kače vaba, ki-se ji ne morejo!., ustavljati. Vsi so ot' : ? k okameneli. Ko je- sluga, posta- Iz zelo tenkih steklenih nitk je mogoče stkati neko vrst? svile; doslej so to stekleno svilo uporabljali predvsem kot toplotno zaščito pri parnih vodih itd. Nemški patentni urad pa jc podelil zdaj patent za oblačila iz stekla, ki so baje propustna za zdrave ultraviolet-he žarke. Odslej ne bo več potrebno, da se slečeš, te se boš hotel v gorah ali ob morju obsevati — zadostovalo bo oblačilo iz stekla. Koliko je novi izum res praktično uporaben,, pa bomo tele videli — in tu bo imela svojo vlogo tudi cena novega blaga. --o- ' ZDRAVLJENJE UM2 WALTER SCOTT I VANHOE — ZGODOVINSKI ROMAN — { Prevedel Vladimir Levstik ' 2 "Zares," je dejal, "takšna in tolikšna bi morala biti kazen tempelskega viteza, ki je v tako važnih točkah radovoljno grešil zoper pravila svojega reda. A če je s pomočjo čarov in ukle-tev satan dobil viteza v svojo oblast, morda zato, ker je prelahkomiselno vrgel oči na lepoto te dekline, moramo njegov padec bolj obžalovati nego kaznovati; ko naložimo njemu samo toliko pokore, da ga očistimo krivde, je naša dolžnost, da obrnemo vso ostrino svojega ogorčenja zoper prekleto orodje, ki je bilo že tako blizu tega, da bi povzročilo njegov popolni odpad. Vstanite tedaj in pričajte, vi, ki ste videli to nesrečno početje, da moremo po njegovi množini in teži presoditi, ali bo naši pravičnosti zadoščeno s tem, da kaznujemo to nejeverno žensko, ali bomo morali, čeprav s krvavečim srcem, ukreniti tudi proti svojemu bratu nadalj-ne korake. Poklicali so več prič, da bi izpovedale o nevarnostih, katerim se je Bois-Guilbert izpostavil, da bi rešil Rebeko iz gorečega gradu, in o tem, kako je branil njo in pozabljal na samega sebe. Ti ljudje so pripovedovali vse to s pretiravanjem, ki je lastno preprostim glavam, če jih kak znamenit dogodek močno razburja. Njih prirojeno nagnenje k čudovitostim je podžigalo še to, ker so opažali zadovoljstvo, s katerim so take izpovedbe očividno navdajale visokega gospoda. Že itak dovolj velike nevarnosti, ki jih je bil prebil Bois-Guilbert, so v tem pripovedovanju postale nezaslišane. Požrtvovalnost, s katero je vitez branil Rebeko, so pretiravali preko vseh meja, ne samo razumnosti, ampak tudi najbolj prenapete viteške vneme; in njegovo spoštljivost nasproti temu, kar je ona govorila, čeprav so bile njene besede mnogokrat stroge in ostrq, so opisali kot tako nezmerno, da se je mohda zdeti pri možu toli ošabne nravi kar nadnaravna. Nato so pozvali templestoWskega preceptor-ja, naj opiše način, kako sta templovec in Ži-dovka prispela v preceptorij. Malvoisinova iz-povedba je bila spretna in oprezna. Ali v tem, ko se je dozdevno trudil, da bi prizanesel Bois-Guilbertovim čuvstvom, j p zdaj pa zdaj trosil vmes namige, češ, da se mu časih kar meša, tolikanj silno da je videti zaljubljen v dekle, ki ga je pripeljal s seboj. S potrtimi vzdihi je preceptor naposled še priznal, kako se kesa, da je sprejel Rebpko in njenega ljubimca med stene preceptorija. "A svoj zagovor," je končal, "sem podal že v izpovedi, ki sem jo opravil pred našim prečastitim očetom velikim mojstrom; on ve, da moji nagibi niso bili slabi, čeprav je bilo moje ravnanje morda nepravilno. Z veseljem se podvržen vsaki pokori, ki mi jo naloži." "Dobro si govoril, brat Albert," je rekel Beaumanoir; "tvoji nagibi so bili dobri, ker si spoznal za pravo, da ustaviš blodnega brata na njegovi pregrešni poti. A tvoje ravnanje je bilo napačno kakor ravnanje človeka, ki bi hotel u-držati splašenega konja za stremen namesto za uzdo in bi bil sam poškodovan, namestu da bi dosegel svoj namen. Trinajst očenašev je po našem pobožnem ustanovitelju določenih za ju,-tranjico, devet za večernico; opravi te molitve dvojno. Po trikrat na teden je templovcem dovoljeno uživati meso; a ti se ba zdrži vsakih sedem dni. Tako delaj šest tednov in tvoja pokora bo opravljena." S hinavskim obrazom, ki je izražal najglob-: ljo pokorščino, se je templestowski preceptor 44 Gorenjska" do tal priklonil predniku in se vrnil na svoj sedež. "Ali ne bi bilo dobro, bratje," je rekel veliki mojster, "da si nekoliko ogledamo prejšnje življenje in občevanje te ženske, zlasti zato, da vidimo, ali je podoba, da bi bila rabila magične čare in ukletve glede na to, da stvari, ki smo jih slišali, zbujajo v nas domnevo, da so v tej nesrečni zgodbi vplivala na našega brata peklenska slepila in dražila?" Herman Goodalriški je bil četrti izmed prisotnih preceptorjev; ostali trije so bili Konrad, Malvoisin in Bois-Glilbert. Herman je bil star vojnilc z obrazom polnim brazgotin od sa-racenskih sabelj in bratje so mu izkazovali veliko čast in spoštovanje. Vstal je in se priklonil velikemu mojstru, ki mu je takoj dovolil besedo . "Rad bi vedel, prečastiti oče, od našega brata Briana de Bois-Guilberta, kaj pravi on o teh čudnih obtožbah in kakšen je zdaj njegov lastni pogled na nesrečno prigodo s tem židovskim dekletom?" "Brian de Bois-Guilbert," je rekel veliki mojster, "slišal si vprašanje, ki naš brat Boodalri-ški želi odgovora nanj. Ukažem ti, da mu odgovoriš." Bois-Guilbert je obrnil glavo proti velikemu mojstru in ostal nem. "Nemi vrag ga je obsedel," je dejal veliki mojster. "Satan, poberi se! Govori, Brian de Bois-Guilbert, zaklinjam te na to znamenje našega svetega reda." Bois-Guilbert je šiloma obrzdal v sebi naraščajoči srd in ogorčenje, dobro vedoč, da bi mu bilo malo pomagalo, če bi mu dal duška. "Prečastiti oče," je odvrnil, "Brian de Bois-Guilbert ne odgovarja na take nedoločne in puste obtožbe. Ce bo njegova čast napadena, jo bo branil s svojim telesom in 8 tem mečem, ki se je že dostikrat boril za krščanstvo." "Odpustimo ti, brat Brian," je dejal veliki mojster; "čeprav je to, da si se pred nami po-bahal s svojimi vojnimi dejanji, povzdigovanje samega sebe in prihaja od sovražnika, ki nas izkuša, da bi sami hvalili svoje zasluge. A mi ti oprostimo, sodeč, da ne govoriš toliko iz sebe, kolikor po nagibu tistega, ki ga bomo z božjo pomočjo premagali in izgnali iz svojega zbora." Zaničljiv pogled je blisnil Bois-Guilbertu iz temnih, divjih oči, a odgovoril ni ničesar. "In daj," je nadaljeval veliki mojster, "ker je dobil brat Goodalriški na svoje vprašanje tako nepopoln odgovor, nadaljujmo preiskavo, da- s pomočjo svojega, patrona do dna razglobi-mo to skrivnostno krivico. Naj stopijo pred nas vsi tisti, ki imajo kaj povedati o življenu in občevanju te židovske ženske." Tedaj je nastal v spodnjem delu veže nemir, in ko je veliki mojster vprašal, kaj je, so -mu odgovorili, da je med množico mož, ki je dolgo ležal v postelji, pa mu je jetnica s čudodelnim balzamom vrnila popolno rabo udov. Ubogega seljaka, rodom Saša, so privlekli k pregradi, vsega prestrašenega zaradi posledic, ki so mu nemara grozile v kazen za to, da je židovsko dekle ozdravilo njegovo mrtvoud-nost. Popolnoma ozdravljen vsekako ni bil, ker se je na bergljah privlekel pričevat. (Dalje prih.) -o- V "Ani. Slovencu" izhajajo najzanimivejše povesti, sli jlb citate? m sedanjost skoro vseh gorenjskih mest, trgov in vasi. KNJIGA "GORENJSKA ima nad 2S0 pokrajinskih slik, ki predstavljajo gorenjska mesta, trge in vasi, pestra polja in livade in divne gorenjske gore in planine. AKO SO BILI GORENJCI PONOSNI na svojo lepo Gorenjsko dosedaj, bodo odsedaj ie bolj, ko jim bo ta lepa knjiga oživela sladke spomine na svoje prelepe domovinske kraje. Knjiga je krasno delo in vsebuje skupno nad 350 strani, krasno Pf atta aa ilustrirana s pokrajinskimi slikami prelepe Gorenjske. — 919119 S^Jwe WW NAROČA SE OD: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, IJUL NaroBte jo, dokler je g zalogi! 7 Dni do Jugoslavije Najhitrejša Parnika na Svetu BREMEN - EUROPA Izborna železniška zveza preko Cherbourga. * Poseben vlak ob parniku v Bremer-havenu jamči najbolj pripravno potovanje v Ljubljano. * Tudi redna tedenska odplutja dobro znanih Lloydovih kabinskili parnikov * Pogodite se z lokalnim agentom. Zahtevajte Lloydove tikete, ki dajo najhitrejšo službo North German Lloyd Iz mojega potovanja po Jugoslaviji A. Grdina in dr. Fr. Trdan ♦JiuniiiinmniniiiiiiimiiMnimmniniiinniiiiicjuimiiiiiim AKO KONČNO vzamete do TEMELJITO v poštev vse okoliščine, boste zaključka, da je vaš denar v resnici siguren pri KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Ave., Chicago, Illinois VABILO NA To je knjiga ki jo bo z velikim užitkom bral v ak Slovenec, kaj šele sinovi in hčere prekrasne romantične Gorenjske, ki tvori najlepši del slovenske, kakor tudi jugoslovanske zemlje. | Sinovi in hčere prelepe romantične Gorenjske, bodo v tej knjigi našli v besedi in sliki svoje mrle rodne vas.ce, trga in mesta, svoja pestra gorenjska polja in livade in svoje divne lene' gorenjske gore in planine. » V knjigi je opisana zgodovina NAROČBO KNJIG DRUŽBE SV. MOHORJA ZA PRIHODNJE LETO Citateljem teh vrstic naznanjamo, da smo pooblaščeni od družbe sv. Mohorja sprejemati naročila za knjige družbe sv. Mohorja za prihodnje leto, ki izidejo prihodnjo jesen. Knjige bodo sledeče: 1. KOLEDAR ZA LETO 10S3. 2. VEČERNICE. 3. ZGODOVINA SLOVENSKEGA NARODA. I PRAVLJICE IN POVESTI. 5. ŽIVLJENJE SVETNIKOV. P. KOKOSJEREJA. Cena Mohorjevim knjigam je sedaj enotna in sicer $1.25 za naročnike v Ameriki. Ker je izdajanje tolikih knjig v zvezi z ogromnimi stroški, družba na noben način ne more izdajati knjig v naprej, ne da bi bila zasigurana, da se bodo knjige tudi izvedle. Zato je važno, da si vsak, ki želi omenjene knjige iste naroči že v naprej. Ko bodo knjige izšle, jih bo prejel vsak naročnik po pošti direktno na dom. Čas za naročbo teh knjig za prihodnje leto je samo do 27. februarja 1932. Z naročilom pošljite na podpisano zastopstvo potrebni znesek $1.25 ter natančen naslov, na katerega želite, da se Vam pošljejo knjige. Za Vašo udobnost se objavlja spodnji kupom, katerega se poslužite pri naročanju Mohorjevih knjig za prihodnje leto: ------KUPON----- Ko smo se kmalu nato poslavljali, je šepetal nad nami mogočen oreh. Z vetrom se je pogovarjal kakor otrok z materjo. Ali je morda razumel naše navdušene pogovore? Ali je morda čutil utripe naših src? Voznik je obrnil konje, fan tje so poskakali na voz in po-i gnali. Jata otrok se je vsula za njimi, izvabila jih je godba in petje. Kaj maramo mi, k' smo fantje mladi, vojakov primanjka, pa pojdemo mi . . . "To je vaški praznik!" "Krasni fantje!" "Pa so tudi vsi v Marijini družbi," je še dostavil gostoljubni krašenjski gospod župnik, ko smo si zadnjikrat segli v roke. Dne 10. Jul. 5. Po Tuhinjski dolini. Pri Viru zapustimo Dunajsko cesto in krenemo na desno., j na deželno cesto drugega razreda, ki je pa vendar tudi za , avtomobil še dosti dobra. Po-'gled nam je zopet na vse stra-'ni odprt; peljemo se preko prostranega Kamniškega polja. Kakor samotni otok sredi morske gladine, tako se dviga iznad enolične ravnine prijazni Homec, znan radi sloveče Marijine božje poti. Že nat stari zgodovinar Valvazor poroča o Homcu, da je "kronan strmo, gorostasno pečino, iz-z lepo cerkvijo naše ljube Go- ;naa katere gleda v dolino siva razvalina Starega gradu, na sto.n zahodni strani pa se polagomn župna cerkev z visokim stol- .dviga' nizek holm, poraščen pom, nekoliko niže impozan- .krog jn krog z zelenjem, ten Društveni dom z mnogimi, j idaleč vidnimi balkoni, naspro- ] (Dalje prih.) [ti domu kapela, obdana od xe- j " 0 lenega.smrekovega gaja, spo- K»tolišld Slovenci o-iašnite daj lična vasica enakega ime-,'voJe t>rirod.fv<> v "Amrrikan-na, v ozadju pa nebotične RVom Kamniške planine — ali si mo- stolarno, ki se je polagoma razvila v velikopotezno mizarsko podjetje. Danes izdeluje najfinejše stole in divane ter elegantno pohištvo, ki ga poznajo žč po vseh delih sveta. Živahne trgovske zveze vzdržuje firma zlasti z Aleksandri-jo in Kairom v Afriki." "Tako je prav! Že na več krajih sem opazil, da stoje slovenski mizarski izdelki takn visoko, da lahko konkurirajo z inozemskimi. Na svetovni trg moremo stopiti samo s prvovrstnimi proizvodi." Bližamo se Kamniku. Že pred leti je pisal dober pozna-vatelj slov. zemlje: "Kamnik je vreden, da se imenuje biser naše domovine." Nemec Rich-ter pa ga je celo z Bledom vzporedil: "Bled in Kamnik sta dva najlepša bisera Kranjske." In res ni mnogo krajev v Sloveniji, ki bi se mogli kosati s Kamnikom, bodisi po prirodni krasoti, bodisi po svoji slavni preteklosti. Na severu "v dnu zad' stoje snežnikov velikani": Grinto-vec, Rinka, Brana, Skuta, Planjava, Ojstrica, ki mogočno dvigajo gole glave proti višnjevemu nebu; spredaj proti jugu se širi plodna ravan tja do bele Ljubljane in starodavnega Kranja, porastla z bujno travo in zlatim žitom. Na vzhodu je mesto zavarovano s spe." Prav na vrhu hriba KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Cenjejeni: — Priloženo Vam pošiljam znesek $. za naročnino Mohorjevih knjig za prihodnje leto in prosim, da se mi iste pošljejo na sledeči naslov: IME NASLOV MESTO........................................ DRŽAVA lil.......................................Ill___-WWW Širite "Amer. Slovenca"! reš misliti bolj idilične slike! Našo pozornost je za hip zmotil dolgouhi zajec. Prav tedaj, ko smo zavili v ozek o-vinek, je preskočil cesto. Najbrž je v bližnjem grmovju sladko sanjal, toda avtomobi-lovo ropotanje ga je vzdrami-lo in prepodilo. Le malo je manjkalo, da ga nismo povozili. Šofer je sicer £rdil, da bi se bila gotovo pripetila smrtna nesreča, da je ni preprečilo njegovo mehko srce; ker pa je podporni član "Društva za vartvo živali", mu vest ne da, da bi kaki živali prizadejal kaj hudega. Mr. Grdina se je nekam dvomljivo nasmehnil, gospa pa se je obrnila na Mentorja, češ: "Kaj boste pa Vi na to rekli?" "Eno bom o zajcu povedal!" "Poznal sem gospoda, svoje dni je bil celo moj profesor. Med letom je v šoli mučil licence, med počitnicami pa zajce v gozdu. Ko je neko jutro zopet stopal po ozki stezi, mu na ovinku zajec pridrvi na ! sproti in se s tako silo zaleti i vanj, da bi ga bil skoro na tla podrl. Zato je napravil gospod na mestu obračun ž njim. — "Stoj!" zagrmi nad zajcem. In .dolgouhec v hipu obstane, se postavi na zadnje noge in strumno zre vanj. Toda gospod je bil profesor morale, morala pa prepoveduje uboj. Kaj naj torej naredi z nepaz-jivim krivcem? Iznova se za I dere nad njim: "Beži, če ne te bom ustrelil." "In kaj je sedaj naredil zajec?" "Zopet je ubogal!" Ob lesenem mostu, ki vodi č,iz Bistrico, stoje ogromne skladovnice hlodov in desk. "Ali je tu morda parna žaga?" "Ne! Inženir Vladimir Remec je že pred leti ustanovil ► > Tel. No. Chicago 4952 JOHN ZALAR JAVNI NOTAR — REAL ESTATE — INSURANCE 11.18 Wadsworth Avenue NORTH CHICAGO, ILL. NI MNOGO po-grebniških kapel tako udobnih kot je naša, leer naša želja je bila napraviti najudob-nejši prostor za pogrebniško postrežbo. Lahko se rabi ali ne; vendar jo nudimo vsem popolnoma brezplačno. FKAIUK ERMEIMC Pogrebni zovod PHONE HANOVER 0876 IOI9 S. FIFTH ST. MILWAUKEE OR. H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West 22nd Street, (ogel Leavitt St.) Tel. Roosevelt 3817 CHICAGO Kakovost Točnost Poštenost i F. W.fflNIK — LEKARNA — Posluje preko 32 let. 2158 West 22nd Street, ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL.