35 Informatica ot.4 letnik 1978 haše baze j.benkovič kemijske a.kornhausen dokunrientacije m.vrtačnik UDK 681.3 : 002 Univerza v Ljubljani FNT - VTO kemija in kemijska tehnologija - RCPU Kemijsko raziskovanje ter prenos raziskovalnih dosežkov v proizvodnjo in izobraževanje sta vedno terjala urejanje kemijske dbkumentacije, njeno evaluacijo in diseminacljo. Z eksponencialno rastjo števila kemijskih informacij je postala uporaba računalnika na tem področju neogibna. V Sloveniji imamo v okviru Računalniškega centra za programirano učenje (RCPU) pri Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo dve bazi kemijske dokumentacije. Prva je iz uvoza, Chemical Abstracts Condensates ( Chemical Abstracts Service- Columbus, Ohio, USA), druga pa lastna baza podatkov o alkaloidih. Chemical Abstracts Service objavlja tekoče izvlečke iz publikacij kot Chemical Abstracts, ki so v kondenzirani obliki prenešeni na račiinalnik. To bazo v okviru projekta Raziskovalne skupnosti Slovenije uvaja zgoraj navedena institucija tako, da je opravila prenos na naš računalniški sistem (Republižki računski center), nudi stalno pomoč uporabnikom pri oblikovanju profilov, izvaja operativna dela, vodi stalno analizo in evaluacijo dosežkov, skrbl za nenehno optimizacijo profilov in uvajanje novih oblik te baze. V prispevku je opisan celotni proces te dejavnosti. Med uporabniki baze CAC so fakultete in visoke šole, tehnične knjižnice, raziskovalne organizacije ter številne OZD lz industrije. Podan je podrobni pregled števila uporabnikov po institucijah in strokah. RCPU pa razvija tudi lastno bazo kemijskih informacij na področju alkaloidov, ki je pomembno tako za kemijsko teorijd kot kemijsko-farmacevtsko industrijo. Pri tem uvaja v delo uporabnike v industriji in raziskpvalnih organizacijah, pa tudi študente kemije in biologije. Prispevek podaja pregled problematike pri gradnji lastne baze, postopke za njeno gradnjo, uporabo in evaluacijo. Daje primere tega dela in podatke o obsegu doslej zgrajene baze dokumentacije. Vabi k sodelovanju. CHEMICAL DATA BASE IN SLOVENIA. Chemical research and the transfer of its achievements into industry and education have> always required the processing of chemical documentation, its evaluation and dlsseraination. Due to the exponential growth of chemlcal information the use of computa: has become inevitable. In Slovenia, the Computer Centre for Programmed Learnlng (RCPU) at the Faculty pf Natural Sciences and Technology processes two data bases of chemical information. The first one iš imported i Chemical Abstracts Condensates (Chemical Abstracts Service - Columbus, Ohio, USA), and the other the Alkaloid Data Base, developed in the Centre. Chemical Abstracts Service publishes current abstracts of publications in the form of Chemical Abstracts which are transferred in the condensed form onto computer, Within a project sponsored by the Research Community of Slovenla this base has been adapted to the available computer system (Republic Computer Centre). RCPU offers assistance to the users in the formation of profiles, and carries out the bperational work, continuous analysis and evaluation of results. The paper '. presents the processes of this work. ' Faculties and colleges, technical libraries, research institutions and numerous enterprises are the users of CAC data base. A detailed survey of users is presented. 36 RCPU also develops its own data base of chemical information in the field of alkaloids, lmportant for chemical theory and for chemioal-pharmaceutical industry. The Centre introduces into development of this data base the users from industry and instituteg, as well as chemistry students. The paper provides a survey of problems involved in the formation of such a base, procedures used in its formation, application and evaluation. Examples are given for the use of this data base and the survey of results accompllshed so far is presented. The wish for cooperation is expressed. UVOD Narava dela v kemijskem raziskovanju, pri prenosu raziskovalnih dosežkov v prakso in v kemijsko izobraževanje je vedno terjala urejanje dokumentacije, njeno evaluaoijo in njeno diseminacijo. Število kemijskih informaolj naraSča eksponencialno. Če vzamemo kot primer Chemical Abstracts, to lepo llustrira obdobje, potrebno za milijon abstraktov: za prvi milijon je bilo potrebno 32 let, za drugega le še 18, za tretjega 8, za četrtega 4 leta in 8 mesecev, za petega komaj tri leta. Tudi Stevilo kemijskih spojin silovito narašfia. Chemical Abstracts Registry kaže tedenski porast okrog šest tlsoč spojin. Tako tudi na ožjem področju kemije nl več mogoče spremljati informacij v celoti. Za vsako ekaponencialno rast je značilno, da vodi v eksplozijo, če se ne umiri oz.stagnira. Danes že govorimo o eksploziji kemijskih informacij. Umiritev seveda ni mogoča, možen je le prehod na novo kvaliteto. To novo kvaliteto omogoča uporaba računalnika za vsa tri področjai za proizvajanje, evaluacljo ln diseminacijo informacij. V okviru Računalniškega centra za programlrano učenje ( v nadaljnjem besedilu RCPO) prl VTO kemlja in kemijska tehnologlja Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Unlverze v Ljubljani (center je 2e blstveno presegel področje svojega imena, vendar ga je zaradi ljubezni do tradloije ohranil....) delujeta dve bazi, zanimivi za kemika, tehnologa, farmacevta, blologa, medioinca in vrsto drugih, ki jim je kemija osnova pri delu. Prva je baza CAC,.druga pa alkaloidna baza, ki jo razvijamo sami. BAZA PODATKOV CHEMICAL ABSTRACTS CONDENSATES (CAC) Kemijski informacijski servls (Chemical Abstracts Servlce-CAS) objavlja tekofie l"žvlefil:e lz publl- kacij v serlji Chcjmlcal Abstracts ter indekse, ki omogočajo retrospektivo. Med pontembrie novejše doaežke pa sodi računalniška baza podatkov Chemical Abstracts Condenaates (CAC). Shema kemljske dokumentaclje C A C- CAS \ CA-INDEKSI C A TISKANA INFORMACIJA — PISANA INFORMACIJA OSTNA INFORMACIJA 1 Baza Chemlcal Abstracts je razdeljena na 80 sekolj. Prvih 34 sekcij izhaja v lihlh tednlh in prinaša podatke o naslednjih podrofijlh: blokemija ( 20 sekclj) ln organska kemija (14 sekcij). V sodlh tednih pa izhajajo sekcije, ki pokrivajo naalednja področja: makromoleku- larna kemija (12 sekcij), uporabna kemija ln keraijsko inženirstvo (18 sekclj), flzikalna in analizna kemija (16 sekcij). Baza je pisana v standardnem formatu, izbira dokumentov pa je zasnovana na definiranju kemljskih podroSij. V bazo so vključene lastnosti elementov in spojln, metode njihove anallze in sinteze, flziološki učinki, uporaba. PRIPRAVA RAfiUNALNIŠKE OBDELAVE Ra&unalniške obdelave smo ves fias razvijali v dveh smereh: za selektivno disemlnacljo informacij (SDI) ter za retrospektlvo. 37 Za SDI smo uporabili modificirani programski paket PRETEXT (Programme de Recherche dans le Texte), ki so ga razvili na Institut Francais du Pžtrol. Ta program ima širok spekter nastavitvenih parametrov za oblikovanje lzpisa: sortiranje ln utežitev odgovorov, izbira formata in števila kopij, omejitev izpisanih dokumentov. Številnl so tudi ključi za iskanje dokumentov: CODEN, vrsta dokumenta, jezik, sekcija, patentna klasifikacija, avtor, institucija, tekst. V okviru retrospektlve smo zaradi omejenega prostora na diskih tvorili doslej bazo podatkov le iz nekaj zvezkov Chemical Abstracts. Ob tem Bmo izpisali slovar besed s frekvenco in slovar okrajšanih besed, ki sta nepogrešljiva pri formuliranju profilov. Princip retrospektivnega iskanja s pomočjo kodiranih ključnih besed pa se je izkazal kot neprimeren, ker je frekvenca ključnih besed premajhna. Pri transformaciji baze pa je prišlo do.lzastoja zaradi doslej neugotovljenlh napak v sistemu PRETEXT - verjetno zaradi novega operacijskega sistema na računalniku v Republiškem rafiunskem centru. Pri tem se je tudi tu pokazala velika pomanjkljivost uvoženega softwara, kadar ni poskrbljeno za permanentno vzdrževanje. Po nekaj neuspešnih poskusih, da bi s pomofijo tujega avtorja odkrili in odpravili napako, smo se odločili za lzdelavo lastnega program- skega paketa, ki smo ga razvili iz obstoječega sistema DORS (Documentation Retrieval System)- ta je installran v Republiškem računskem centru. Novl razviti paket CACDORS je prevzel prej navedene možnosti PRETEXTA, ima pa prednost, da za izvajanje programov porabi manj računalniškega časa, ker vanj nismo zajeli ključev, kl zelo redko pridejo v poštev. Vanj smo vključili le avtorja, vrsto dokumenta, sekcijo in tekst - vse z roožnlmi levimi in desnimi okrajšavami. Izpis smo oblikovali za format A4, ki omogoča arhiviranje rezultatov v običajnih mapah. Novi paket za SDI je v evaluaciji. Dosedanji rezultati so ugodni. Prav zato že načrtujemo tvorbo retrospektivne baze na večjih diakovnih pomnilnikih, organizirane na osnovi posameznih besed. V drugl polovici letoSnjega leta se bosta dosedanji bazl CAC in CASIA (Chemical Abstracts Subject Index Alert) združili v novo bazo CA SEARCH. Do tedaj bo treba prirediti programe za nove, povefiane možnosti iskanja.podatkov. ORGANIZACIJA SPECIALIZIRANEGA INDOK CENTRA ZA KEMIJO / VTO kemlja in kemijska tehnologija -knjižnica -strokovno svetovanje po katedrah . / —— Chemical Abstracts Service \ R C P U \ "—-^ R R C UPORABNIKI NEPOSREDNO DELO Z OPORABNIKI PRI OBLIKOVANJU PROFILA Oblikovanje profila, to je vprašanja uporabnika, ki ga moramo priredlti za procesiranje po bazi podatkov, poteka v več stopnjah. To delo je treba skrbno opravlti, kajtl če vprašanje za poizvedbo ni precizno oblikovano, nastopa v izhodnlh dokumentlh veliko "šuma". Lahko pa je tudi odziv- noat baze premajhna - tedaj govorimo o "tišini". "šum" so vsi neustrezni dokumenti, ki jih je računalnlk zajel zaradi premalo precizno postav- ljenega vpraSanja. "Tišina" pa so dokumenti, ki obstajajo v bazi podatkov, a jih računalnlk nl zajel v izpis, ker je bil profil slabo nastavljen. Za iskanje informacij smo se odločili v obliki. naravnega teksta - to je, iskanje poteka po celotnem tekstu sekundarnega dokumenta (CAC). Tekst so v tem primeru popolni blbliografski podatek, polje deskriptorjev ln rezime, če ga baza vsebuje. Obltkovanje zahtevkov na osnovi naravnega teksta terja od dokumentalista solidno znanje, saj mora obvladati angleško termlnolo- gijo na izbranem strokovnem področju. 38 Stopnje obllkovanja profila: 1. Vprašanje uporabnika Pri oblikovanju vpraSsriJa ima uporabnik .dve možnostl: a) jedrnato opredeli vprašanje po vsebini, b) sam napiše nekaj ključnih besed in jih poveže v ustrezno logično zvezo. Prvi pristop je za računalniSkega dokumenta- lista boljši, saj mu daje več prostosti pri oblikovanju zasnove profila ob uporabi ustreznih indeksov,ki jih izdaja CAS. Pokazalo se je namreč, da zgolj iz ključnih besed, ki so vrh tega pogosto še okrajšane, dokumentalist zelo težko razbere ključno vsebino za iskanje dokumentov. Omejen je v svojem razvljanju profila. Izkušnje kažejo tudi, da uporabniki po vefiini uporabljajo le Boolove operatorje, kar pogosto oslromaši vsebino izpisanih dokumentov. 2. Identiflkaclja konceptov Izraz "koncept" je v uporabi za skuplne spojin, postopke, vrste tnaterialov, nafilne uporabe in podobne sklope pojmov s sorodnlm pomenom, ki nastopajo v vpraSanju uporabnika. Dokumentalist mora te koncepte prepoznati v vprašanju uporabnlka, da jih lahko razvija. 3. Razvijanje konceptov Ta faza oblikovanja profila je ključnega pomena, saj je treba za dane izraze (koncepte) polskati čim večje število mOžnih sinonlmov, da bi se izognili Sumom in tišini. Prl tem delu si pomagamo s CA indeksi. Posebej ustreza INDEX GOIDE. V pomoč pa so nam tudi slovarji besed, ki smo jih pripravili v centru z namenom, da bi se člm bolje seznanili z besedlščem baze CAC in si olajšali krajSanje besed na levi in desni stranl. 4. Oblikovanje profila kot logičnega izraza Posamezne termlne za določene koncepte izrazov, kl smo jlh okrajšali na levi in desni stranl, povežemo z uporabo Boolovlh in sintaktlčnih operatorjev ter oklepajev v logični izraz, ki je s tera prirejen za procesiranje po bazi podatkov. 5. Evaluacija lzhodnih dokumentov Po procesiranju sledi ovrednotenje izhodnih dokumentov, prl katerem morata sodelovati uporabnik in dokvunentalist. Zadiiji lahko oceni dokumente le glede na prisotnost zaželenih terminov in njihovo povezavo, ne pa tudi dejanske vsebine dokumenta. To je delo strokovnjaka-uporabnika, ki mora pri svoji oceni upoštevatl predvsem ustreznost izplaa glede na vsebino primarnega dokumenta. Le stalno sodelovanje uporabnika in dokumentallsta omogoča sprotno popravljanje profila, vnašanje novih terminov, opuščanje neustreznih in s tem optlmiziranje profila. V našem delu zagotavljamo tako povezavo \t osebnlh stikih, pismeno in po telefonu. Kvali- teta prvih seveda daleč prekaša ostala dva načina. POMEN IN UPORABA OPERATORJEV Pri obllkovanju profiila uporabljamo Boolove in sintaktične operatorje.S prvimi - AND,NOT, OR - določimo priaotnost all odsotnost izbra- nega termlna v lnformaciji CAC. S sintaktifini- mi operatorji pa lahko povezujemo v logične zveze besede v istem izrazu (stavku, polju). V polju teksta je beseda definlrana kot vrsta alfanumeričnih znakov med dvema separatorjema. Razdalja med izrazoma v istem stavku je določena s Stevilom separatorjev med izrazoma. Z uporabo slntaktičnih operatorjev lahko določlmo maksimalno Stevllo separatorjev med izrazoma in vrstni red lzrazov v polju naslova in/ali teksta. Navajamo primer: Operators AVEC AAnn-asociacija asimetrlčna nn separatorjev ASnn- asociaoija simetriCna nn separatorjev IGNOR IAnn- ignoranca asimetrična nn separatorjev ISnn- ignoranca simetriSna• nn Beparatorjev Kot nn lahko nastopajo cela Stevlla od 00 (izraza sta v tem primeru dela iste besede) do 31 ( to pomeni, da izraza nastopata v istem polju teksta ali naslova). 39 "CARBON" AAOl "DIOXID" Besedi CARBON in DIOXID sta ločeni z eniiti samim separatorjem, vrstnl red pa mora biti tak kot je postavljen v zapisu. Članki, pri katerih bi. bilo zaporedje teh dveh besed zamenjano, ne bi nastopali v izpisih CAC. V logičnem izrazu lahko uporabimo vefi sintaktičnih in Boolovih operatorjev. V takem primeru moramo posamezne logične podenote ločiti med seboj z oklepaji. Pri kombinaciji operatorjev pa je treba upoštevati mejne pogoje dopustnih kombinacij. Pri tera velja: ISnn (B NOT C) Sintaktičnemu operatorju IGNOR ne sme slediti Boolov operator NOT. (A AND B) ASnn (C AND D) Levl operand sintaktičnega operatorja ne sme vsebovati Boolovega operatorja AND. PREGLED UPORABNIKOV SDI V SLOVENIJI Številni avtorji, ki poročajo o uvajanju računalniško obdelane kemijske dokumentacije, trdijo, da se te bistveno bolj poslužujejo uporabniki iz industrije kot iz "akademske" sfere. Temu naj bi bila vzrok večja . izpostavljenost industrije na tržišču. llaša statistika je sicer Se skromna, saj gre za prvo fazo uvajanja CAC, vendar kaže približ- no ravnotežje med obema sferania. 02 ja stroka .upoxabriIX6v .. gtevflo Vrsta OZD uporabnikov Število uporabnlkov fakultete visoke šole inStituti gospodarske OZD 26 12 38 skupa j.!.. 7.6. žtevilo profilov 188 Zanimivo sliko kaže tudi ožja stroka uporabnikov, kar je razvidno iz naslednje tabele. Visokošolski kemiki - učitelji - štiidenti Raniskovalči IJS.KIBK Industriia: - elektrotehnična - smole,barve,laki - farmacevtska, kozmeti£na - baziCna - prehrambena - lesna - gumarska - strojna 11 15 l?.,skupaj 38 19 7 3 . 3 2 . 2 1 l,skupaj 38 Vendar so to šele začetnl rezultati, prve lastovke. Bazo CAC, s katero razpolagamo, je treba čimbolj približati uporabnikom. V ta namen skušamo zlasti: - intenzivirati stike z uporabniki, - v sodelovanju z uporabnikl stalno izpopolnje- vati profile, - organizirati uvajalne tefiaje za nove uporabnlke, - vključiti program uvajanja CAC v rednl študlj. kemije. RAZVIJANJE LASTNE BAZE KEMIJSKE DOKUMENTACIJE Za uspešni razvoj lastne baze kemijske dokumentacije je treba najprej definirati - in jasno omejitl l - področje kemije, na katerem želimo imeti takšno bazo. To je lahko zelo zahtevna naloga, na primer na področju kalkulacij v kvantni mehaniki, v organski sinr tezi, kemijskem inženirstvu itd. VeSkrat pa je področje že samo po sebi jasno definirano in omejeno, npr. IR spektra heterociklifinth spojin. Praviloma je manj težav s precizira- njem področja v industriji, kjer vefiina že dobro pozna svoj cllj. To je lahko na primer proizvodnja fenol-formaldehidnih smol za določene potrebe elektroindustrlje £n podobno. V vsakem primeru velja: čim bolj jasno je opredeljeno področje, tera bolj uspešno bo razvijanje dokumentacljske baze. Zato ne kaže preveč hiteti na začetku. Preden se take baze lotimo, je treba razpolagati vsaj z osnovno in urejeno dokuinentacijo na karticah, pa tudl 40 z jasnimi pojmi, kaj pravzaprav želimo zasledo- vati - denimo: avtorje, citate literature, določene ključne besede ali deskriptorje. Gbenem je treba takoj tudi pogledati, kaj lahko k takemu r.azvljanju pripomorejo komercialno dosegljive baze, npr. baza IR spektorv in podob- Še en kriterij je treba upoštevati: ceno.Za enkratne naloge, na primer za sintezo določene spojine, se ne splača razvljati dokumentacijske- ga sistema. Vlaganja so smoterna le, če gre za bolj ali manj permahentni sistem, ki ga bomo razvijali skozi leta. Le v takem primeru je mož- no razviti tudi retrospektivo, ki je - čeprav v povojih, eden najboljših dosežkov dokumenta- cijskega sistema z uporabo računalnika. Kajti šele retrospektiva zagotavlja primerjavo,delal na n je j .uNormalno :se kemik, najsibo v proizvodnji, raziskovanju ali izobraževanju, ukvarja z molekulami oz. z na- ravnimi sistemi ter pri tem uporablja že uvelja- vljene simbole ;za spremembe snovi in energije. Kemijski dokumentalist pa se mora bolj ali manj na novo ukvarjati z besedami in številkami, s teorijo kodiranja, problemi semantike in razvi- janjem sistema notacije. še več: kemik-dokumen- talist naj bl se ukvarjal tudi z raziskavami kemljskih lnformacij per se - npr. s poskusi napovedi neke nove sinteze na osnovi izpeljave sintez homolognih spojin, ali denimo z napovedmi novega alkaloida v dolofieni drogi, kadar kombi- nacije stcukturnlh elementov za znane alkaloide kažejo na prisotnost oz. možnost obstoja še neizoliranega alkaloida. Take hipoteze lahko bistveno pripomorejo k raziskavam v kemijskem laboratoriju. Kemik-dokumentalist rabi tudi dobrSno mero potrpljenja. Upoštevati je treba, da se večina ketnikov zanima prav toliko za programiranje, kodiranje in Boolovo logiko kot za podrobno zgradbo spektrofotometra. Kar 2elijo, je dobiti odgovor na svoje vprašanje na člmbolj enostaven način, čim hitreje in čim ceneje. RačunalniSki dokumentalist na področju kemije mora zato strpno pomagati pri pripravi in reviziji profi- lov, kar terja preahodno skupno obravnavo pro- blemov kot osnove profilov, in evaluacijo izpl- sov. Na začetku se namreč ob slabo lzdelanem profiiu"kaj rado dogaja, da lma obsežni izpis kup • neustreznih podatkov; ključni pa manjkajo. VIRI ,Za lzgradnjo lastne kemijske dokumentacljske baze imamo na razpolago niz virov. Mednje sodljo najprej strokovne revije. Pri tem se je treba nasloniti na najbolj§e,kajti te lahko izbirajo izmed številnih ponudenih prispevkov, članki pa so tudi opremljeni s skrbno navedenimi referen- • cami. Vendar preteče od oddaje članka v tlsk do objave v revijl pol do enega leta. Če k temu prišteje- mo še čas za pripravo članka, pomeni, da objava zaostaja za eksperimentalnirn delom dve do trl leta. Zares sveže podatke lahko dobimo le na simpozijih in kongresih ter v neposredni menja- vi med raziskovalniml institucijami ln posamez- niki. V znatni meri lahko zmanjšamo zaostajanje, če uporabimo ASCATOPICS ali CHEMICAL TITLES kot "zgodnji opozorllnl sistem". Tak sistein vnaprej opozarja na članke, ki so že v tisku. Isto velja za CAC. Kemijski dokumentallst mora zato zajeti te vire. Še eno področje dejavnosti kemijskega dokumenta- lista zasluži posebno pozornost: študij relevan- ce oz. ustreznosti sistema kemijske dokumenta- cije v realnih situacijah, tj. pri reševanju problemov "in vivo", najsibo v raziskovalnem laboratorlju ali v prolzvodnjl. Pri tem je eden glavnih problemov, kako ob dobro izdelanem profilu, kl žajema vellko vefiino obstojefiih vi- rov, le-te "filtrirati", tj. izločiti manj po- merabne, da uporabnik ne bi bil zasut z nepotreb" no navlako. Gre torej za snovanje metod selekol-; je ne le po ključnih besedah, temvefi. tudi po kvaliteti podatkov. Evaluacija kvalitete podat- kov pa - razen upoštevanja njihove svežine in kvalitete vira - še ni bistveno napredovala. Končno je naloga kemika-dokumentalista še uva- janje mladih, najprej v uporabo, zatern pa še v razvijanje dokiimentacijske baze. ?a je še posebej pomembna za uvajanje računalnlSko pod- piranega programlranega izobraževanja in razi- skovanja v kemlji, saj le-tega ni mogoče razvi- ti brez sploSne in specifične dokumentacije ter sistema preverjanja. V RCPU v ta namen razvija- 41 a.) uporabo baze CAC, b.) lastno alkaloidno dokumentacijsko bazo, c.) banko testov za kemijsko izobraževanje s pripravarai na zasnovo CGRT-sistema (Computer Generated Repeatable Test System). ZASNOVA ALKALOIDNE BAZE Alkaloidi ostajajo v ospredju zanimanja pro- izvajalcev zdravil, saj raziskave odkrivajo nove fiziološke učinke, primerne za uporabo teh substanc v medicini. Z zapleteno zgradbo in s še bolj kompleksno biosintezo ter možnostmi sinteze in tvorbe polsintetskih derivatov z modificiranimi fiziološkimi učinki pa prite- gnejo tudi fundamehtalno usmerjene raziskoval- ce. Ta povezava obeh aspektov, fundamentalnega in aplikativnega, daje solidno osnovo za študij kemije, zato raziskave drog vzbujajo zanimanja tudi med visokofiolskiml učitelji in študenti. Število drog in pestrost zgradbe ter fiziolo- ških učinkov njihovih alkaloidov sta dovolj velika, da opravičujeta odločitev za izgradnjo baze alkaloidov v naši dokumentaciji. Raziskavam slede vsako leto številne publikacije. Ker je to gospodarsko donosna veja, pa delujejo tudi zakoni tržišča in konkurehce. Zato je lastna alkaloidna dokumentacijska baza lahko bistveni prispevek k napredku na tem področju. To je vodilo našo skupino v prizadevanjih, postopno razviti računalniško obdelavo baze podatkov na področju alkaloidov. V prvi fazi je delo zasnovano na naslednjih nalogah: 1.) organiziranje baze virov llterature na izbranih področjih alkaloidov, 2. priprava programa za računalniško obdelavo podatkov, 3.priprava sistema za široko uporabo, 4.uvajanje uporabnikov v izkoriščanje te baze podatkov s pombCjo računalnika, 5. razvijanje baze podatkov z dopolnjevanjem z novimi podatki in izboljševanjem sistema na osnovi izkušenj, 6.evaluacija sistema in opredelitev tistih dosežkov, ki bi lahko služili kot prispevek k razvijanju baz na sorodnih področjih. 1.) Organiziranje baze vlrov literature na področju alkaloidov V prvi fazi organlziranja baze podatkov za alkaloide je bilo delo omejeno na tista področ- ja, na katerih potekajo raziskave teh spojin. Postopno pa širimo bazo tudi na druge droge, zanimive za raziskave zaradi fizioloških učinkov. Trenutho imamo obdelano naslednjo alkaloidno bazo, ki je prenešena na računalniks 111 dokumentov 62 50 58 1089 353 108 231 1185 43 97 24 Galanthus Glaucium Hibiscus Sedum Secale (ergot) LSD Valeriana Veratrum Vinca Securinega Sylibum Creteagus Skupaj 3411 dokumentov 2. Vlri llterature za alkaloldno bazo Uporabljeni so bili naslednji viri literature, ki so navedeni v tabeli skupaj z značilnostmi, prednostmi in pomanjkljlvostmi. 42 1. 2. 3. 4; 5. 6. 7. Vir Originalni člankl Chemical Abstracts Chemisches Zentralblatt ASCATOPICS Current Abstracts of Chemistry Current Contents CAC Opis v bazl so na razpolago v obliki separata polni podatki o avtorjih, izvleček lz članka. Ključne besede isto kot pod 2 do leta 1969 izhaja od nov.: 1974 izdaja Institute for Scientific ) Information (ISI) Philadelphia, vsebuje naslov članka,imena avtorjev, ime rfevije. Stevilo referenc naslov članka, imena in naslov avtorjev, revija, kratek izvleček, formule, + Index Chemicus v vsaki številkii = revije,formule, ključne besede, nove reakclje publikaclja ISI, tedenski pregled publikacij po revijah, indeks bistvenih besed ižiinaslotfa vsakega članka ime avtorja, naslov filanka, naslov revije + letnik,volumen, strani,število referenc. ključne besede, naslov ustanove Prednosti vsi podatki Pomanjkljiuo&ti niso vedno hitro dosegljivi ob izidu prepočasno prihajanje prenehal izhajati prihaja tedensko pred C.A., daje naslov izhaja tedensko, grafično označi glavne razisk.. metode, kl so bile uporabljene podatke o avtorjih OkD.aJSa;:največ na 7 znakov omogoča enostavno iskanje hitra organizirana dostopnost, Prlmer lskanja v CAC za Vlnca alkalolde Podatki,ki jih žellmo Podatki o vseh £lankih,ki vsebujejo v naslovu besedo Virica,npr.di hydrovincamine Vinca minor Vinca species Podatki o vinblastinu in njegovih derivatih Zahteva Vinca Vinbla Podatkl,kl jlh žellmo Zahteva PAZI 1 Če želirao čim širše o Vinca, bi lahko uporabili le zahtevo: VIN Vln Toda tedaj lahko dobimo kot izpis •tudi: vinilne spojine vinjak (samo na papirju ...) Podatki o vindolinu, vindolininu in njunih derivatih Vindo 3. Kartoteka podatkov Podatke iz vseh navedenlh virov in iz lastne 43 raziskovalne dokumentacije smo zajeli v karto^- teko. Prva strarv kartice vsebuje oznako pod- ročja, imena avtorjev, podatke o revijah in C.A. ter oznako, all imamo original oz. foto- kopijo, ali le izvleček iz članka. Sledijo ključne besede ali deskriptorji.za vsebinsko zasledovanje člankov . Na hrbtni strani kartice pa nalepimo izvleček iz ustreznega vira. ZAKLJUČEK V tem prispevku sta oplsani dve bazi kemijske dokumentacije, ki sta v zagonu v RCPU : baza CAC in lastna baza alkaloidne dokumentacije. Tretja baza - banka testov za kemij.sko-ilzobraže- vanje - je tu le otnenjena. V njej bo poročano posebej. Upamo, da ta prikaz ne bo le lnformiral o poteku dela in o možnostih uporabe in sodelo- vanja pri nadaljnjem razvijanju obeh baz, temveč tudi pritegnil nove uporabnike k sodelovanju. Tako bo vloženo delo dobilo svoj pravi smisel. Vse zainteresirane vabiroo k sodelovanju. Za neposredne stike z uporabniki skrbita: računalniški dokumentalist Metka Vrtačnik (za bazo CAC) in programer Drago Kardoš ( za alkaloidne dokumentacije). Pismeno se obračajte na naslov : RCPU.Vegova 4,p.p. 18/1,61001 Ljubljana. Po telefonu pa kličite številko (061) 22689. LITERATURA 1.Arnett,E.McC.iKent,A. Computer - based Chemical Information.Marcel Dekker,INC, New York,19 73. 2.Association Francaise de Docurnentation Automatique en Chimie:.Manuel de redaction des profils documentaires en chimie,Paris, 1977. 3.Benkovič,J.; Kardoš, D.; Kornhauser, A.> Levovnik, V. > Mešlček, N. •, Perpar, M. > Simonfiič, Š. : Razvijanje računalniške obdelave baze virov literature na področju alkaloidov, Serainar o iskanju kemijskih informacij s pomočjo računalnika,Ljubljana 1977. 4.Benkovič, J. j Kornhauser, A. ; Štular, V.: Organizacija specializiranega INDOK centra za področje kemije.(Naloga RSS 784-3732/76 - Poročilo za leto 1976) 5.Benkovič, J. ; Kornhauser, A. jštular, V.; Vrtačnik, M. : )Organizacija specializiranega INDOK centra za področje kemije.(Naloga RSS 784-3732/77 - Poročilo za leto 1977) 6.Geist, W.; Ripota, P. Topics in Current . Chemistry, 39, Springer-Verlag,1973. 7.Henley, J. P. : Computer - Based Library and Information Systems.Macdonald,1972. b.Klopfenstein••., C.E. •, Wilkins,C.L. : Computers in Chemical and Blochemical Research , Volume l,Academic Press,1972. 9.Klopfenstein, C.E.; VJllkins, C.L. : : Computers in Chemical and Biochemical Research,Volume 2, Academic Press,1974. 10.Li, D.H.: Design and Management of Information Systems, Science Research Associates,19 72. ll.Lucas, H. C. Jr.: Computer Based Information Systems in Organisations, Science Research Associates,197 3. 12.Lynch, M.F.; Harrison, M. J.> Town, W.G.> Ash, J.E.: Computer Handling of Chemical Structure Information, Macdonald, 1971. 13.Moureau, M.> Girard, A.; Delaunay, J. : Search Strategies at the Institut Francais du Petrole Using Non-french Services,Preprint, 1973. 14.Schneider, J.H.> Gechman, M. •, Furth, E. S. : Survey of Commercially Available Computer - Readable Bibliographic Data Bases ASIS, Washlngton, 1973. 15.VrtaCnik, M. : Organizacija in delovanje specializiranega INDOK centra za kemijo, RSS,Komisija za informacijsko -dokumentacijskl sistem,Ljubljana, 1978.