primorske
novice
Koper. 1.junija
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN. POSTOJNA IN SEŽANA
Št. 11
VSEBINA
Oba!na skupnost Koper
—	ODREDBA o določitvi cen vode za območje občin !zo!a. Koper in Piran
Občina Hirska Bistrica
—	ODLOK o priznanjih občine Hirska Bistrica
Občina !zo!a
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini !/o!a za obdobje 1985 -1989
—	SKLEP o sprejemu programa razvoja osnovnega šolstva in zdravstvenega varstva v občini Izola za obdobie 1985 -1989 PROGR AM razvoja osnovnega šolstva in zdravstvenega varstva v občini Izola za obdobje 19M5 -1989
—	ODREDBA o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Izola
—	SKLEP o objavi podatkov o doseženi rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu občine Izola po periodičnem obračunu za obdobje januar—marec 1984
Občina Koper
- SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za dokončanje najnujnejših objektov iz programa drugega samoprispevka za izgradnjo in obnovoobjektov osnovnega šolstva in otroškega varstva v občim Koper za obdobje od 1. 1. 1985 do 50. 6. 1988
—	SKLEP o sprejemu programa za dokončanje najnujnejših objektov iz programa drugega samoprispevka za izgradnjo in ob-
novo objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva v občini Koper za obdobje od L 1. 1985 do 30. 6. 1988.
—	PROGRAM za dokončanje najnujnejših objektov iz programa drugega samoprispevka za izgradnjo in obnovo objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva v občini Koper za obdobje od 1. L 1985 do 30. 6. 1988.
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in odplačil za storitve v občini Koper
ODLOK o melioraciji kmetijskih zemljišč in rabi zemljišč na
melioracijskem območju dolin Malinske
ODLOK o melioraciji kmetijskih zemljišč in rabi zemljišč na
melioracijskem območju Gračišče — Sočerga
ODLOK o melioraciji kmetijskih zemljišč in rabi zemljišč na
melioracijskem območju Movraška dolina
ODLOK o melioraciji kmetijskih zemljišč in rabi zemljišč na
melioracijskem območju Abrami
ODLOK o melioraciji kmetijskih zemljišč in rabi zemljišč na melioracijskem območju Sermin - Valmarin SKLEP o začasnih ukrepih družbenega varstva v SOZD Timav DO TOP Portorož, TOZD Hoteli Triglav Koper
Občina Postojna
—	SKLEP o novi ceni vode
Komunalni servis Koper
- TRZNI RED za sezonsko tržnico v ( mem kalu
OBALNA SKUPNOST KOPER
Na podlagi drugega odstavka 8. točke Odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Ur. 1. SFRJ. št. 23/84). 4. člena Odloka o pravicah in dolžnostih izvršnega sveta skupščine Obalne skupnosti Koper na področju družbene kontrole cen in o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog Obalne skupnosti za cene (Uradne objave, št. 12/81) in 3. ter 4. člena Dogovora o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu 1984 (Ur. 1. SRS, št. 15/84) ter sklepa skupščine Obalne skupnosti za vodooskrbo z dne 24. maja 1984 je izvršni svet skupščine Obalne skupnoti Koper na seji dne 30 maja 1984 sprejel
ODREDBO
O DOLOČITVI CEN VODE ZA OBMOČJE OBČIN IZOLA, KOPER IN PIRAN
L
DO Rižanski vodovod iz Kopra, Goriška ul. št. 6, se določa 38% višje cene vode, in sicer:
—	za gospodinjstva — 27,50 din&ub m porabljene vode
—	za gospodarstvo — 33,00 din/kub. m porabljene vode
V ceni vode je vštet prispevek za razširjeno reprodukcijo 4,00 din/kub. m.
Ta odredba velja takoj in se objavi v Uradnih objavah. Cene iz L točke se uporabljajo od 1.6. 1984 dalje.
$t.: 38-21/84	Predsednik izvršnega sveta
Koper, 30. maja 1984	JOŽE DRAV1NEC, 1. r.
OBČiNA [URŠKA B!STR!CA
Na podlagi 7. in 193. člena statuta občine Hirska Bistrica, je skupščina občine Hirska Bistrica, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. 5. 1984 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 21 maja 1984, sprejela
ODLOK
O PRIZNANJIH OBČINE ILIRSKA BISTRICA L SPLOŠNE DOLOČBE
L člen
Ta odlok določa pogoje, postopek in način podeljevanja priznanj občine Hirska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: priznanja), njihovo obliko, pogoje za prevzem pokroviteljstva Skupščine občine Hirska Bistrica nad posamezno prireditvijo in način vodenja evidence podeljenih priznanj.
114
URADNE OBJAVE
1. junija 1984 — §t. n

2.	čten
Priznanja občine so:
—	naziv častni občan,
—	domici!,
—	p!aketa občine Hirska Bistrica v4. junija,
—	priznanje občine H. Bistrica,
—	spominska priznanja.
3.	č!en
O podehtvi priznanj od!oča Skupščina občine Hirska Bistrica na seji vseh treh zborov, na pred!og komisije za občinska priznanja.
4.	č!en
Komisijo za občinska priznanja imenuje občinska skupščina za dobo 4 !et.
Komisija šteje 5 č!anov.
Predsednika in č!anc komisije imenuje občinska skupščina izmed de !egatov.
H. NAZIV CASTN! OBČAN
5.	č!en
Naziv častni občan je priznanje, ki se pode!juje občanom, ki so izjemno zastužni za razvoj občine Hirska Bistrica ter tujim državtjanom, ki so prispevati k utrjevanju miru in razvijanju dobrih mednarodnih odnosov.
6.	č!en
Pobudniki za podetitev naziva častni občan so detovni !judje in občani organizirani v družbenopotitičnih in drugih organizacijah, organizacijah združenega de!a in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
7.	č!en
Pobudo za podetitev naziva častni občan obravnava komisija, pri čemer upošteva mnenje občinske konference Sociahstične zveze de-!ovnega tjudstva.
Komisija obhkuje prediog sk!epa o podehtvi priznanja z obraztoži-tvijo in ga pred!oži skupščini občine v obravnavo in sprejem.
8.	č!en
Naziv častni občan se podc!i s posebno izde!ano hstino, ki vsebuje besedi!o sk!epa o podeiitvi naziva častni občan.
%
HI. DOMICIL
9.	člen
Domici! se !ahko pode!i enotam in s!užbam, ki so se bojevate a!i de-!ova!e pod pove!jstvom Vrhovnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugos!avije a!i gtavnega štaba narodnoosvo-boditne vojske in partizanskih odredov S!ovenije, medvojnim aktivom in odborom aktivistom, ki so sestav!ja!i organizacijo Osvobodilne fronte in so de!ova!i pod vodstvom Vrhovnega ptenuma Osvobodi!ne fronte stovenskega naroda
10.	č!en
Domici! se pravi!oma podeljuje teme!jnim enotam narodnoosvobo-di!nc vojske in partizanskih odredov S!ovenije (odredi, brigade, divizije), ki so de!ova!i da!j časa na območju občine Hirska Bistrica, !e izjemoma pa tudi manjšim enotam, če je bi!o njihovo de!ovanje posebej pomembno zaradi vojaških a!i po!itičnih raz!ogov, oziroma, če je v njih sode!ova!o večje števi!o naših občanov.
11 č!en
Domici! se podetjuje na pod!agi detovanja enote, s!užbe, medvojnega aktiva a!i odbora aktivistov Osvobodi!ne fronte v občini, sedanje aktivnosti borcev in aktivistov Osvobodi!ne fronte v občini, predvsem njihovega povezovanja s skupščino občine, družbenopo!itičnimi in drugimi družbenimi organizaciiami, Jugos!ovansko !judsko armado, organizacijami in skupnostmt. ki detujejo na področju ohranjanja in razvijanja tradicij narodnoosvoboditne borbe in sociahstične revotuci-
jc.
12.	č!en
Prcd!og za podehtev domici!a enoti a!i stužbi pripravi Občinski odbor zveze združenj borcev narodnoosvoboditne vojske, za medvojne
aktive a!i odbora aktivistov Osvobodile fronte pa predsedstvo občinske konference Sociahstične zveze detovnega tjudstva in ga predtoži skupščini občine v obravnavo in sprejem.
13.	člen
Domici!, občine Hirska Bistrica se podeh s posebno izde!ano listino, ki vsebuje besedito sk!cpa o podehtvi domicila.
IV.	PLAKETA OBČINE ILIRSKA BISTRICA .4. JUNIJ*
14.	Č!en
P!aketa občine Hirska Bistrica *4. junij*, je priznanje, ki ga skupščina občine podetjuje:
—	posameznikom, ki so s posebnimi de!ovnimi prizadevanji in uspehi v da!jšem časovnem obdobju pomembno prispevati k gospodarskemu, kutturnemu, družbenopohtičnemu in drugemu razvoju občine Hirska Bistrica ah za izkazano posebno požrtvova!nost, nesebičnost in pogum,
—	organizacijam in skupnostim v občini Hirska Bistrica, za posebne zastuge na področju znanstvenega, ku!turnega, športnega in drugega družbenega razvoja občine Hirska Bistrica in za razvijanje in utrjevanje sode!ovanja med občino Hirska Bistrica in drugimi občinami,
—	organizacijam združenega deta, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, organom in posameznikom za izredne uspehe pri podružb!janju !judske obrambe in družbene samozaščite, obrambni vzgoji ter pripravah na sp!ošni !judski odpor,
—	prijate!jskim, pobratenim in drugim občanom, organizacijam združenega de!a, skupnostim in posameznikom v Socialistični federativni repubhki Jugoslaviji, ki so posebno zastužni za gospodarski, kut-tumi !n družbenopohtični razvoj občine Hirska Bistrica,
—	občinam, ustanovam in posameznikom iz tujine, ki so zastužni za razvijanje in utrjevanje prijatetjskega sodetovanja med občino Hirska Bistrica in drugimi mesti.
V.	KRITERIJI ZA PODELJEVANJE PLAKET
15.	čten
Na področju gospodarstva in samoupravljanja podetjuje skupščina občina ptakete, za dosežene uspehe trajnejšega pomena v razvoju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov temetjni samoupravni organizaciji in skupnosti in detavcem, če so njihovi uspehi odtočitno vptivati na izbotjšanje samoupravnih medsebojnih razmerij detavcev v združenem detu, na izbotjšanje gospodarjenja ter na ureditev njihovih razvojnih možnosti.
Pri tem se ztasti upošteva prispevek k razvijanju samoupravnih in drugih razmerij v združenem detu, združevanju deta in sredstev, doseganju botjših uspehov v gospodarjenju z družbenimi sredstvi, uspešnem uvajanju sodobne tehnotogije, k uresničevanju družbenih ptanov temetjne samoupravne organizacije oz. družbene skupnosti kot cetote.
16.	čten
Na področju družbenih dejavnosti podetjuje občinska skupščina ptakete za dosežene posebne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja, kutture, telesne kutture, zdravstva, sociatnega varstva in ostalih družbenih dejavnosti, če so ti uspehi odtočitno vphvah na izbotjšanje deta in samoupravnih odnosov v posamezni panogi družbene dejavnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih, društvih, krajevnih skupnostih ati v temetjnih in drugih organizacijah združenega deta na področju družbenih dejavnosti.
Pri tem se upošteva zlasti: prispevek k samoupravtjanju in drugih razmerij v združenem detu, izredni uspehi v strokovnem detu, razisko-vatno, umetniško, vzgojno, izobraževatno in pubticistično deto, ki ima poseben pomen za razvoj posamezne vrste dejavnosti: stvaritve na knjižnem, tikovnem, gtasbenem področju, uspehi pri proučevanju zdravstvene in sociatne problematike ter zdravstvene vzgoje občanov, prispevek k uresničevanju družbenih ptanov temetjne samoupravne organtzacije oz. skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in kra-jevnth skupnosti.
17.	čten
Na področju tjudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti, po c ju je skupščina ptakete za posebne uspehe, dosežene na teh po-
rocjth v občtni, krajevnih skupnostih ati v temetjnih in drugih organi-zaetjah združenega deta, za izredne zastuge in uspehe Jugoslovanske
1. junija 1984 — št. 11
URADNE OBJAVE
115
ljudske armade pri utrjevanju bratstva in enotnost!, sodelovanju v družbenopolitičnem, kulturnem in športnem življenju občine, ob pomoči pri naravnih in drugih nesrečah in za posebne uspehe na področju družbene samozaščite, varnosti občanov in varnosti v prometu Pri tem upošteva dosežene izjemne uspehe, ki so pomembni za občino, krajevne skupnosti ali temeljne in druge organizacije združenega dela na območju občine.
18.	člen
Vsako leto se lahko podeli največ tri plakete.
.	19 člen
Razpis za podelitev plaket objavi komisija v sredstvi javnega obveščanja ali na krajevno običajen način, najkasneje do 28. februarja tekočega leta
Z razpisom se objavi:
—	kriterije za podelitev plakete,
—	podatke, ki jih mora vsebovati pobuda za podelitev,
—	rok, do katerega morajo biti poslane pobude za podelitev plakete.
20.	člen
Pobudniki za podelitev plakete so lahko pristojni organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter občani.
21.	člen
Na podlagi mnenja pristojnega organa občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, oblikuje komisija predloge sklepov o podelitvi plakete z obrazložitvijo in jih predloži skupščini občine v obravnavo in sprejem.
22.	člen
Plaketa se podeljuje ob praznovanju občinskega praznika, *4. juniju«.
23.	člen
Plaketa občine je reliefni odtis grba občine Ilirska Bistrica, z napisom ^Plaketa 4. junij občine Ilirska Bistrica« in se podeljuje z izročitvijo listine, ki vsebuje besedilo sklepa o podehtvi plakete občine Ilirska Bistrica.
V! PRIZNANJE OBČINE !L. BISTRICA
24.	člen
Priznanje občine Ilirska Bistrica se podeljuje za izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu občine v domovini in v svetu.
25.	člen
Priznanje občine Ilirska Bistrica se podeljuje posameznikom, delovnim skupinam, OZD in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim. družbenopolitičnim organizacijam in drugim družbenim organom in društvom.
26.	člen
Vsako leto se lahko podeli največ tri priznanja občine Ilirska Bistrica.
27.	člen
Podelitev priznanj občine Ilirska Bistrica predlaga komisija skupščine občine, po postopku, ki je določen s tem odlokom za podelitev plaket.
28.	člen
Priznanja občine Ilirska Bistrica se podeljujejo ob občinskem prazniku 4. juniju.
29.	člen
Priznanja občine Ilirska Bistrica se podeljujejo v obliki listine, ki vsebuje besedilo sklepa o podelitvi priznanja občine Ilirska Bistrica.
VII	SPOMINSKA PRIZNANJA
30.	člen
Spominska priznanja se podeljujejo ob posebnih priložnostih, ali ob pomembnejših jubilejih. Podelijo se z izročitvijo listine.
VIII	POKROVITELJSTVO SKUPŠČINE OBČINE
31.	člen
Zaradi posebnega pomena in v znak javnega priznanja lahko skupščina občine Ilirska Bistrica prevzame pokroviteljstvo nad zborom ali drugo prireditvijo v občini Ilirska Bistrica, ki jo organizirajo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge družbene organizacije in društva.
32.	člen
O prevzemu pokroviteljstva odloča skupščina občine Ilirska Bistrica na seji vseh treh zborov.
IX. NAČIN VODENJA EVIDENCE PODELJENIH PRIZNANJ
33.	člen
Strokovna in administrativna dela v zvezi s podeljevanjem priznanj, opravlja kadrovska služba skupščine občine Ilirska Bistrica.
34.	člen
Evidenco podeljenih priznanj vodi kadrovska služba skupščine občine Ilirska Bistrica.
Priznanja se vpisujejo v evidenco posameznih priznanj kronološko, po času, ko so bila podeljena.
Evidenca vsebuje zaporedno številko, ime in priimek ter osebne podatke o prejemniku, datum seje, na kateri je bilo priznanje podeljeno, s evilko sklepa o podelitvi, datum izročitve in številko listine, s katero je bilo priznanje podeljeno.
35.	člen
Celotno gradivo v zvezi s podelitvijo priznanj je javno in je na vpogled v kadrovski službi skupščine občine Ilirska Bistrica. Sklepi o podelitvi priznanj se objavijo v sredstvih javnega obveščanja.
36.	člen
Občinska skupščina zagotovi vsako leto v proračunu občine finančna sredstva za priznanja občine Ilirska Bistrica.
37.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o priznanju občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 16/74).
38.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 010-04-1C/84-2	Predsednik
Ilirska Bistrica, 22. maja 1984	IVAN BERGOČ, I. r.
OBČtNA tZOLA
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83) ter 47., 203. in 209. člena statuta občine Izola (Uradne objave, št. 5/78 in 4/82) je Skupščina ob-čtne Izola na sejah zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti, družbenopolitičnega zbora. Skupščine občinske izobraževalne skupnosti Izola in Skupščine občinske zdravstvene'skupnosti Izola dne 30. maja 1984 sprejela
SKLEP
CM RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRI SPEVKA V OBČINI IZOLA ZA OBDOBJE 1985 -1989
1.	člen
Za območje občine Izola se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka občanov v denarju za sofinanciranje izgradnje objektov osnov-
nega šotstva in zdravstvenega carstva po programu, ki je sestavni de! tega sk!epa.
Referendum bo v nedetjo. dne 17. junija 1984 od 7. do !9. ure na g!asova!nih mestih, ki jih dotoči občinska vo!i!na komisija.
Od!očitev o uvedbi samoprispevka bo sprejeta, če bo zanjo na referendumu g!asova)a večina občanov, ki imajo pravico gtasovanja.
2.	č!en
Pravico gtasovati na referendumu imajo občan!, ki so vpisani v sptošni vo!i!m imemk za območje občine !zo!ain zaposteni občani, kise nimajo vo!i!ne pravice za vohtve v skupščine družbenopohtičnih skupnosti in še niso vpisani v votitni !ist.
3.	č!en
Na referendumu g!asujejo g!asova!ci neposredno in tajno.
Gtasuje se z g!asovnico.
Glasovnica ima nastednje besediio:
SKUPŠČINA ORČ !NE !/OLA
7.	č!en
Ptačevanje samoprispevka so oproščeni:	.. .	^
, Delavci iz I. .očke .er upokojenci .z 2. .n 6. .očke prejšnjega P. etena. C. njih., skupu, os.hn, dohodek oziroma poko,n,na ne presega PO', povprečnega osebnega dohodka za preteklo te... k, ga vsak. I... ugotovi .n objav, /avod SR Slovenije za s.at.s.tko.
% kmet,e j, 4. .očke prejšnjega člena, če katastrsk, dohodek kme-
tije ne presega:
!5.0(M) dinarjev v !!! pro.zvodnem okotisu oziroma
60.000 dinarjev v !V. proizvodnem okohsu.
1 Zavezanci samoprispevka, če bi bi!o zaradi ptacev anja samo pn-spevka ogroženo nujno preživljanje zavezanca ati njegovih družinskih č!anov. Oprostitev po tej točki je !ahko začasna a!i trajna. dok!er traja ptačevanje samoprispevka, prizna pa se na vtogo zavezanca, ki se vto-ii pri Sekretariatu za občo upravo, o oprostitvi pa odtoča izvršni svet Skupščine občine Izota.
Samoprispevek se ne ptačuje tudi od sociatno-varstvenih pomoči, invatidnm. pokojnin z varstvenim dodatkom, štipendij, nagrad učencev na proizvodnem detu oziroma praksi, jubitejnih nagrad, odpravnin ter od regresov za tetni dopust.
GLASOVNtCA
Referendum dne !7. junija !984
Za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje objektov osnovnega šotstva in zdravstvenega varstva v obdobju od teta !985 do vktjučno !989 po programu, ki je bit obravnavan na zborih de-tov nih t judi in občanov v krajevnih skupnostih ter v družbenopohtičnih organizacijah in ki ga je sprejeta Skupščina občine tzota na sejah vseh /borov dne 30. maja t984.
GLASUJEM
"ZA	MpROTt<
8.	čten
Samoprispevek, ki ga ptačujejo detavci in upokojenci iz !.. 2. in 7. točke 6. čtena. se obračunava in ptačuje ob vsakokratnem izptačitu osebnega dohodka oziroma pokojnine. Obračunava in odvaja ga izpta-čevatec osebnega dohodka oziroma pokojnine.
Samoprispevek ostatiti zavezancev iz 6. čtena pa odmerja in pobira Uprava za družbene prihodke občine po predpisih o davkih občanov.
Podatke o zavezancih iz 5. točke 6. čtena posrduje Upravi za družbene prihodke odddetek za notranje zadeve in krajevne supnoti. podatke o zavezancih iz 6. točke istega čtena pa Strokovna stužba Skupnosti pokojninskega in invatrdskega zavarovanja in krajevne skupnosti.
Gtasovatec izpotni glasovnico tako. da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo "PROT!« pa obkroži, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
4.	čten
Ob pogoju uspešnega gtasovanja na referendumu bo skupščina občine z odtokom uvedta samoprispevek /a izvedbo programa iz !. čtena tega sktepa za dobo petih teti in sicer od !. januarja !985 do 3! decembra !989.
3.	čten
Za izvedbo programa razvoja osnovnega šotstva m zdravstvenega varstva za obdobje iz prejšnjega čtena tega sktepa. bo potrebno 255.t()0.(MM) din Det sredstev se zagotovi s samoprispevkom po tem stepu do višine ! 25.(MM).(MM) din. preostata sredstva pa iz sredstev za i/obnizcvanje. zdravstvo in tetesno kutturo. sredstev združenega deta in drugih namenskih sredstev.
6.	čten
Zavezanci za ptačevanje samoprispevka so detovm tjudje m občani, ki imajo statilo prebivatišče v občini tzota. m sicer:
! Detavci od njihovega skupnega čistega osebnega dohodka po stopnji !,4'/,
2.	Občani, ki z osebnim detom z tastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ati negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek po predpisih o dav kih občanov od osnove, od katere ptačujejo prispevke za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti, zmanjšane za prispevke tem interesnim skupnostim po stopnji !,4%,
4.	Kmetje, ki so zavarovani po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetov po stopnji 0.7 % od katastrskega dohodka.
5.	Detavci. ki so zaposteni v tujini in imajo statno prebivatišče v občini tzota od povprečnega čistega osebnega dohodka za pretekto teto. ki ga vsako teto ugotovi in objavi Zavod SR Stovenije za statistiko, po stopnji !.4%.
6.	Osebe, ki prejemajo pokojnino iz tujine od njihovih pokojnin preračunanih na dinarsko vrednost po stopnji !,4%,
7.	Samoprispevek se ptačuje tudi od dohodkov , od katerih se ptačuje davek po odbitku po dotočbah Zakona o dav kih občanov, od nadomestit /a čas botezni. nadomesti! za tetni dopust, za deto v podatjšanem de-tovnem času ter od drugih nadomesti! po stopnji 1.4%.
9.	čten
Sredstv a, ki bi hita zbrana iz samoprispevka. so namenska m se smejo uporabljati izktjučno za izvedbo sprejetega programa v občini tzota.
Sredstva iz prejšnjega odstav ka razporeja, pripravlja tetne načrte in izv aja program izgradnje objektov osnov nega šotstva in zdravstvenega varstva v sktadu s politiko izobraževatne. zdravstvene in tetesnokut-turne skupnosti občine tzota. Odbor, ki ga imenuje Skupščina občine tzota na sejah vseh treh zborov in skupščinah izobraževatne in zdravstvene skupnosti izmed detegatov temetjnih organizacij združenega deta. krajev nih skupnosti, samouprav nih interesnih skupnosti, družbe-nopotitičnih skupnosti in drugih skupnosti.
Odbor iz drugega odstav ka tega čtena v tetnem načrtu dotoči namen uporabe zbranih sredstev po programu za posamezne objekte, katerega mora terminsko opredetiti.
Letni načrt predtoži odbor v obravnavo in v potrditev Skupščini občine tzota O zbranih in porabtjenih sredstvih pa odbor obvesti vsakih šest mesecev detegacije. družbenopotitične organizacije in občane v obtiki posebnega čtanka v Primorskih novicah.
Sredstva samoprispevka se zbirajo na posebnem računu pri Stužbi družbenega knjigovodstva Koper.
10.	čten
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev ima tzvršni svet Skupščine občine tzota. Stužba družbenega knjigovodstva Koper ter Uprava za družbene prihodke občine tzota kot odmerni in kontrotni organ za samoprispevek, ki ga bodo ptačevati občani iz 3., 4.. 5. in 6. točke 6. čtena tega sktepa.
! ! čten
/a postopek za izvedbo referenduma se smisetno uporabtjajo do-
točbe zakona o votitvah in detegiranju v skupščine družbenopohtičnih skupnosti.
! ostopek vodi in izid gtasovanja ugotovi občinska votitna komisija. Gtasovanje na referendumu vodijo odbori, ki jih dotoči občinska votitna komisija.
e i	'-vicu
te stva za izvedbo referenduma zagotovi Izobraževatna, zdr; stvena m tetesnokutturna skupnost občine Izota iz sredstev, ki so menjena za investicije.
1. junija 1984 — Št. 11
URADNE OBJAVE
117
13. čten
!a sktep začne vet jati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah. Obenem se objas < .n stopi v veijavo program razvoja osnovnega šotstva m zdravstvenega varstva.
Števitka: 420-23/82	Predsednik
!zo!a. 30. maja 1984	MARINO DOMtO. !. r.
Na podtagi 6. čiena Zakona o samoprispevku (Uradni !ist, SRS. št. 3/73 in 17/83), 203. in 209. etena statuta občine Izota je Skupščina občine Izota na sejah zbora združenega deta, zbora krajevnih skupnosti in družbenopotitičnega zbora Skupščina občinske izobraževatne skupnosti Izota in Skupščine občinske zdravstvene skupnosti Izota dne 30. maja 1984 sprejeta nastednji.
SKLEP
1.
Sprejme se program razvoja osnovnega šotstva in zdravstvenega varstva v občini Izota za obdobje 1985-1989.
2.
Ta sktep vetja takoj.
Števitka: 420-23/82	Predsednik
Izota, 30. maja 1984	MARINO DOMIO t. r.
PROGRAM
RAZVOJA OSNOVNEGA ŠOLSTVA IN ZDRAVSTVENEGA
VARSTVA V OBČIN! IZOLA ZA OBDOBJE 1985-1989
Iz ocene in anatize stanja posameznih družbenih dejavnosti v občini Izota, ki jo je obravnavata Skupščina občine Izota na seji skupščinskih zborov, dne 22. marca 1984 izhaja, da je nujno potrebno prioritetno obravnavati in reševati stanje na področju osnovnega šotstva in osnovnega zdravstvenega varstva v občini. Za reševanje te probtematike so potrebna precejšnja finančna sredstva, zato je nujno v te namene združevati sredstva iz vseh možnih virov. Ponovno bodo potrebni vetiki napori in prizadevanja vseh detovnih tjudi in občanov, da bi sotidarno in z osebnim odrekanjem ustvariti v občini pogoje za čimbotjšo vzgojo in izobraževanje naših otrok, kakor tudi za čim popotnejšo osnovno zdravstveno nego detovnih tjudi in občanov.
OSNOVNO ŠOLSTVO:
V pretektem obdobju so biti na področju osnovnega šotstva doseženi vidni uspehi. Dograjeni in funkcionatno povezani so biti vsi objekti Osnovne šote »V.ŠMUC«, zagrajena je bita šota v Dvorih, preurejeni in razširjeni pa so biti tudi prostori osnovne šote aD. ALIGHIERI« v Izoti.
Ktjub vsem doseženim uspehom pa je še vedno prisotna vetika prostorska stiska v Osnovni šoti V.ŠMUC Šota je gtede na števito učencev, ki jo obiskujejo, ena največjih šot v repubtiki, saj je v tem šotskem tetu na centratni šoti vpisanih že 1.233 učencev, ki so razporejeni v 43 oddetkov. Poteg pouka v teh oddetkih pa je organizirano tudi podatj-šano bivanje otrok v 5 oddetkih. Pouk se izvaja v dveh izmenah, zaradi tega se tudi začenja v zgodnjih jutranjih urah. Dopotnilni, dodatni pouk in interesne dejavnosti se odvijajo po končanem pouku, nekatere pa je šota prisitjena opustiti, prav tako pa se zaradi prostorske stiske krči števito oddetkov podatjšanega bivanja. Zaradi tega so skoraj v ce-toti odrinjeni tretj^in četrtošotci, čeprav se tudi tu kaže potreba po vktjučevanju v podatjšano bivanje, saj je probtem teh učencev dokaj širok.
Zakon o osnovni šoti dotoča obširen obvezen program, ki ga je šota dotžna zagotavtjati.
Zaradi omejitev omenjenih dejavnosti je prizadeta predvsem vzgoja otrok. V šotskem tetu 1986^87 bo imeta šota že 48 rednih oddetkov, 5 več kot sedaj s cca. 1.380 do 1.400 učencev, kar bo za šoto pomenito povsem ukiniti varstvo otrok, tudi najmtajših šotarčkov ati uvedbo tretje izmene.
Ktjub dobro dodetani organizaciji in prizadevnosti pedagoškega kadra pa se zaradi prostorske stiske, programa ne bo mogto izvajati, zato se pojavtjajo težave, ki zmanjšujejo vzgojno-izobraževatne učinke in terjajo pritagajanje otrok in njihovih psihofizičnih sposobnosti.
Zaradi navedenih dejstev in zaradi naravnega prirastka ter prisetitve novih, predvsem mtadih družin v Izoto, ki bo ob intenzivni izgradnji novega stanovanjskega nasetja v Livadah vse večja, je bita že v obdobju
11.	programa samoprispevka 1980—1984 sprejeta odtočitev o gradnji šote v Livadah za 720 učencev.
Šota v Livadah naj bi imeta, po že sprejetem projektu. 24 učitnic (12 za razredni in 12 za predmetni pouk) s potrebnimi kabineti, tetovadni-co, kuritnico, kuhinjo in zaktonišči. Za šoto, igrišče in druge rekreacijske površine ob šoti je po urbanističnem načrtu stanovanjske soseske Livade rezervirano !3.600kv.m površin, objekti pa bodo zajemati 6.542 kv. m. Cetotna investicija znaša po cenah januar 1984 din 334.000.000.
Po predvidenem projektu se gradnja deli v 2 fazi, in sicer:
1.	faza — gradnja 12 učitnic predmetne stopnje
z večnamensko tetovadnico	din 200.600.000
H. faza— gradnja 12 učitnic razredne stopnje
z ostatimi skupnimi prostori	din 133.400.000
din 334.000.000
Zaradi postopnega zbiranja sredstev je predvidena detitev !. FAZE
na 2 podfazi, in sicer na:
1. Prvo podfazo, ki zajema:
—	12 učitnic predmetne stopnje	1.091,30 m^
—	zaktonišče z garderobo in detavnico hišnika	200,00 m^
—	sanitarije	69,60 m^
—	skupni prostori (zbornica, stopnišče,
hodniki, prostor za čistita)337,00 m^
SKUPAJ:	1.697,90 mi
Z zunanjo ureditvijo, komunatno opremtjenim zemtjiščem, opremo in učiti znaša skupna vrednst prve podfaze din 86.600.000 (51.000 din/m*).
2.	Drugo podfazo, ki zajema:
—	tetovadnico z vsemi pripadajočimi prostori za izvajanje programa tetesne vzgoje
osnovne šote po normativu	734	m^
—	zaktonišče	!50 m*
SKUPAJ:	884	m^
Ker s predvidenimi viri sredstev v tem obdobju ni možna graditev večnamenske tetovadnice, ki jo predvideva sprejeti projekt, bo teto-vadnica po normativu grajena tako, da bo predstavtjata funkcionatno cetoto z možnostjo kasnejše dograditve za potrebe športno-rekrea-tivne dejavnosti občanov.
Skupna natožba druge podfaze znaša din 49.500.000 (56.000 din/m*).
V primeru pridobitve dodatnih virov sredstev (OZD turizma in gostinstva, prostovotjno deto, združena amortizacija, krediti izvajalcev in podobno), pa bo možno pristopiti tudi k izgradnji večnamenske tetovadnice
11.	fazo gradnje šote v Livadah (12 učitnic razredne stopnje in ostati prostori v skupni površini 1.562 m^) se, po predtaganem programu razvoja osnovnega šolstva, pomika v kasnejše obdobje.
Po izgradnji 1. faze osnovne šote Livade, stroški povečane dejavnosti ne bi v cetoti vptivati na obremenitev združenega deta, ker bi se det investicijskih sredstev preusmeri! za pokrivanje osnovne izobraževalne dejavnosti, vendar pa bi se morata prispevna stopnja iz BOD predvidoma povečati za 0,4.
OSNOVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO:
Osnovno zdravstveno varstvo v občini se odvija v izjemnih prostorskih pogojih. Prostori sedanjega zdravstvenega doma že dotgo ne ustrezajo več niti najmanjšim funkcionatnim potrebam. Nobena od
118
URADNE OBJAVE
1. junija 1984 — Št. 11
ambulant splošne medicine, splošnega zobozdravstva in dispanzerjev ne de!uje v ustreznih funkcionalnih prostorih, ki bi bi!i po svoji prvobitni namembnosti projektirani in namenjeni zdravstveni dejavnosti. Osnovna zdravstvena dejavnost v občini se je vse do današnjih dni razvijala v okviru starih objektov s posameznimi adaptacijskimi in preuredi tveni posegi.
Sedanje potrebe osnovne zdravstvene dejavnosti so veliko večje od danih prostorskih možnosti. V pogojih, v katerih deluje zdravstveni dom, ni mogoče sprovajati spoznanih načel organizacije dela, ki bi pomenila prihranek na času pacientom in zdravstvenim delavcem pri potrebnem delu ob nudenju storitev. !z primerjave obstoječih prostorov s prostori, ki bi bili potrebni za nemoteno in učinkovito zagotavljanje osnovnega zdravstvenega varstva, lahko ugotovimo, da razpolagamo s 481 m*, po strokovnih normativih pa bi potrebovali 2.281 mi. Prostorska stiska pa potegne za seboj tudi nepopolno kadrovsko zasedbo. Zardi nepolne kadrovske zasedbe kot posledice pomanjkanja ustreznih prostorov, nastajajo preveliki stroški v drugih dejavnostih zdravstvenega vrastva, predvsem v specialistični in bolnišnični dejavnosti. Boljša obravnava bolnika v osnovni zdravstveni dejavnosti bi pomenila večje zadovoljstvo bolnikov in istočasno zmanjšala stroške ob učinkovitejšem zdravljenju.
Primerjalna analiza potrebnih sredstev za predvideno preureditev stare bolnišnice za potrebe zdravstvenega doma z novogradnjo, je pokazala minimalen prihranek v prid preureditve, ki pa se ob upoštevanju funkcionalnosti novogradnje popolnoma izgubi. Zato je bila odločitev skupščine zdravstvene skupnosti strokovno, funkcionalno in ekonomsko povsem utemeljena.
Lokacija novega zdravstvenega doma je opredeljena v okviru zazidalnega načrta "Oktobrske revolucije«, ki je z ozirom na razvoj mesta (Livade, Jagodje) najprimernejša.
Nov zdravstveni dom občani in delovni ljudje nujno potrebujejo, sredstva za njegovo izgradnjo pa je možno zagotoviti z že zbranimi sredstvi, z odprodajo objektov stare bolnišnice in stavbe sedanjega zdravstvenega doma ter iz dela sredstev predvidenega programa samoprispevka za obdobje 1985 — 1989.
Vrednost gradnje novega zdravstvenega doma bi po ocenah (70.000 ditVmi) znašala 229.000.000 dinarjev, od tega odpade v tem srednjeročnem obdboju na občinski program 119.000.000 dinarjev.
Po zastavljeni projektni nalogi znaša občinski program 2.281 mi. Zaradi omejenih sredstev se bo vsebino reprogramiralo tako, da bo znašala skrčena površina novega zdravstvenega doma 1.700 mi. Ustrezno novi površini bodo zagotovljeni pogoji za pridobitev novih prostorov za tiste službe osnovne zdravstvene dejavnosti, ki so pri izvajanju programa zdravstvenega varstva občine Izola najpomembnejše. Pri tem bodo optimalno upoštevane možnosti morebitne skupne porabe določenih prostorov pri posameznih službah in tako zagotovljeno, da bo v skrčenem programu vendarle možno rešiti čimveč perečih problemov. Po tako zastavljeni programskt nalogi bo izdelan projekt, ki bo dopuščal m omogočal fazno izgradnjo objekta v smislu zaključenih funkcionalnih celot, da bo lahko v naslednjih letih, ko bodo razmere ugodnejše, zdravstveni dom dograjen v takem obsegu in strukturi, kot ga bodo občani Izole potrebovali.
V izračunu normativov potrebnih prostorov in površin je upoštevana dejavnost, ki jo pokrivajo obratne ambulante.
Čeprav bodo z izgradnjo novega zdravstvenega doma dam pogoji za boljšo obravnavo bolnika, s tem pa tudi močno zmanjšani stroški, bo kljub temu nastala neposredno obremenitev združenega dela, zato se ho stopnja iz BOD predvidoma povečala za 0,27 %.
FINANČNA SREDSTVA ZA REALIZACIJO PROGRAMA
Ob upoštevanju vseh navedenih dejstev je za realizacijo programa v tem obdobju potrebno:
1.	za izgradnjo osnovne šole Livade — 1. faza:
—	1. podfaza — 12 učilnic predmetne stopnje (za pouk razredne stopnje) z zakloniščem (1697,90 m' x 51.000 din/m-)
—	2. podfaza — telovadnica za izvajanje , programa telesne vzgoje osnovne šole
po normativu (884 m* x 56.000 din/m*)
2.	za izgradnjo zdravstvenega doma (1700 m- x 70.000 din/m')
255.1001000 dirt
86.600.000	din
49.500.000	din ! 19.000.000 din
Za pokritje navedenih investicij so dejansko zagotovljena finančna sredstva, ki bodo predvidoma ostala iz programa H. samoprispevka, sredstva, ki sta jih občinska izobraževalna skupnost in telesnokul-turna skupnost zbirali neposredno iz prispevne stopnje v višini 0,4 % od bruto osebnih dohodkov ter zbrana sredstva občinske zdravstvene skupnosti za zdravstveni dom Izola. Vsa ostala sredstva pa je potrebno še zagotoviti.
Ker v sedanjih pogojih ni možno zagotoviti manjkajočih sredstev iz drugih virov, je nujno, da ponovno pristopimo k zbiranju finančnih sredstev vseh delovnih ljudi in občanov v nadaljnjem samoprispevkuza obdobje 1985-1989.
Sredstva za pokrivanje programa:
1. Prenešena sredstva iz H. programa samoprispevka za gradnjo osnovne šole v Livadah ob koncu leta 1984
\
50.759.000 din
2.	Program !!!. samoprispevka za obdobje 1985—1989 po 1,4% stopnji
3.	Sredstva občinske izobraževalne skupnosti združena po prispevni stopnji do 31. 12. 1983
4.	Sredstva telesnokulturne skupnosti združena po prispevni stopnji do 31. 12. 1983
5.	Predvidena odprodaja objektov stare bolnišnice in zdravstvenega doma
125.000.000 din
5.957.000	din
4.500.000	din 58.250.000 din
6. Zbrana sredstva občinske zdravstvene
skupnosti za zdravsteni dom	16.734.000 din
SKUPAJ:	261.200.000 din
TERMINSKI PLAN ZBIRANJA SREDSTEV IN POKRIVANJA INVESTICIJ	
Zaradi postopnega zbiranja sredstev je možno pokrivanje investicij naslednje: 1. Osnovna šola Livade — 12 učilnic predmetne stopnje z zakloniščem —	ostanek sredstev konec leta 1984 iz H. samoprispevka	50.759.000 din —	sredstva iz prispevne stopnje Občinske izobraževalne skupnosti in telesnokulturne skupnosti združena do 31. 12. 1983	!0.457.000din —	sredstva samoprispevka 1985	25.384.000 din	
SKUPAJ:	86.600.000 din
Pričetek gradnje konec leta 1985 Zaključek gradnje konec leta 1986	
2. Zdravstveni dom —	sredstva od prodaje objektov stare bolnišnice in zdravstvenega doma —	sredstva že zbrana za zdravstveni dom —	sredstva samoprispevka 1986 —	sredstva samoprispevka 1987	58.250.000	din 16.734.000	din 24.616.000	din 19.400.000	din
SKUPAJ:	119.000.000 din
Pričetek gradnje: JESEN 1987 Zaključek gradnje: JESEN 1988	
3 Telovadnica za osnovno šolo Livade —	sredstva samoprispevka 1987 —	sredstva samoprispevka 1988 —Sredstva samoprispevka 1989	5.600.000 din 25.000.000 din 18.900.000 din
SKUPAJ:	49.500.000 din
Začetek gradnje: konec leta 1989 Zaključek gradnje: konec leta 1990	
4 REZERVA	6.100.000 din
Predlagana dinamika gradnje posameznega objekta je pogojena s prelivanjem sredstev v okviru vseh predvidenih virov financiranja v celotnem obdobju programa 111 samoprispevka, kakor tudi s predpostavko. da bodo viri sredstev naraščali skladno z rastjo cen investicij
Izola, JO. maja 1984
SKUPAJ:
1. junija 1984 — Št. 11
URADNE OBJAVE
119
Na podtagi 4. točke, 1. č!ena zakona o varstvu iiva!i pred kužnimi bo-ieznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni !ist SFRJ, št. 43/76), 37., 38. č!ena zakona o varstvu živali pred kužnimi bo!eznimi (Uradni !ist SRS št. 18/78), 6. č!ena pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline pri živalih (Uradni list SFRJ, št. 34/80), 241. člena statuta občine Izola (Uradne objave, št. 5/78 in 4/82) je izvršni svet Skupščine občine Izola na seji dne 28. maja 1984 sprejel
ODREDBO
O UKREPIH ZA PREPREČEVANJE STEKLINE V OBČINI
IZOLA
1.	člen
Območje občine Izola se proglaša za okuženo s steklino.
2.	člen
Da bi se preprečilo nadaljnje širjenje stekline se na okuženem območju izvajajo naslednji ukrepi:
1.	zapiranje živali za katere se sumi, da so zbolele za steklino,
2.	zapiranje psov, ki še niso stari štiri mesece,
3.	Nadzorovanje psov in mačk, pri čemer morajo biti psi označeni s pasjimi znamkami in privezani ali pa jih je treba voditi z nagobčnikom na jermenu,
4.	prepoved prometa psov in mačk,
5.	preverjanje, kaj je ukrenil imetnik živali, ali okužena žival morebiti ni prišla v stik z drugimi živalmi na katere se lahko prenese steklina ali v stik z ljudmi,
6.	zaščitno cepljenje psov ko dopolnijo štiri mesece in mačk ko dopolnijo tri mesece starosti in če je treba tudi drugih za steklino dovzetnih živali,
7.	pobijanje necepljenih psov in mačk, kakor tudi potepuških psov in mačk,
8.	pobijanje lisic, glodalcev in druge škodljive divjadi,
9.	pobijanje živali, ki so zbolele za steklino m živali, ki jih je ugriznila obolela žival,
10.	pobijanje živali, ki so prišle v sik z živaljo, obolelo za steklino ali cepljenje teh živali in njihovo zapiranje za tri mesece v karanteno,
11.	pobijanje živali za katere se sumi, da so zbolele za steklino, če se obnašajo drugače, kot je značilno za njihove vrste,
12.	prepoved odnašanja živalskih proizvodov, živalskih surovin ter predmetov s katerimi se prenese lahko steklina iz okuženega dvorišča in od drugod,
13.	prepoved odpiranja trupel psov, mačk in lisic in drugih dlakastih živali,
14.	zaščitno cepljenje psov proti steklini opravijo delavci Veterinarskega zavoda Primorske DO Koper,
15.	na območju občine je treba pokončati vse pse in mačke, katerih posestniki ne upoštevajo predpisanega kontumaca.
Člani lovskih organizacij in veterinarsko higienske službe so dolžni pokončevati:
—	neregistrirane in necepljene pse,
—	pse, brez znamke,
—	pse, ki niso privezani ali zunaj bivališča niso na vrvici in z nagobčnikom,
—	mačke, ki niso zaprte.
Lastnikom navedenih živali ne pripada odškodnina za pokončanje živali.
16.	Pobijanje zveri, pižmovk, potepuških psov in mačk so dolžne vršiti krajevno pristojne lovkse organizacije.
3.	člen
Trupla pokončanih zveri in pižmovk morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela oziroma najdbe, takoj poslati najbližji veterinarski organizaciji Veterinarska organizacija preskrbi za laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarsko-higienska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla.
4.	člen
Pse je dovoljeno uporabljati za lov, če so bili dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini, če imajo pasjo znamko in če so imuni proti steklini.
5.	člen
Prepovedano je odpiranje trupla zveri in pižmovk in jemati lovske trofeje te divjadi.
6.	člen
Lovska organizacija mora prijaviti občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstrel druge divjadi, ki se je vedla nenavadno in ravnati s truplom v smislu 3. člena te odredbe.
7.	člen
Sveti krajevnih skupnosti in enote civilne zaščite so dolžne na svojem območju sodelovati pri izvajanju določi! te odredbe in posvetiti posebno pozornost preventivnemu depljenju psov. Občani so dolžni o gibanju živali, navedenih v 2. členu in drugih živali, ki bi se nenavadno vedle, nemudoma obvestiti veterinarsko organizacijo.
8.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja občinski organ veterinarske inšpekcije.
9.	člen
Kršitev določb te odredbe se kaznuje po 62. in 64. členu zakona o varstvu pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, 18/77 in 2/78).
10.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
11.	člen
Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline v občini Izola (Urdne objave, pt. 33/82).
Številka: 322-5/84	Predsednik
Izola, 28. maja 1984	izvršnega sveta
GORJUP LEOPOLD, inž. 1. r.
Na podlagi 241. člena statuta občine Izola (Uradne objave, št. 5/78 in 4/82) v skladu z določili Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 42/83) je izvršni svet Skupščine občine Izola na seji dne 28. maja 1984 sprejel
SKLEP
O OBJAVI PODATKOV O DOSEŽENI RASTI OSEBNIH DOHODKOV V GOSPODARSTVU OBČINE IZOLA PO PERIODIČNEM OBRAČUNU ZA OBDOBJE JANUAR-MAREC 1984
1.	člen
Na podlagi podatkov Službe družbenega knjigovodstva in periodičnih oziroma zaključnih računov, izvršni svet ugotavlja, da se je v obdobju januar—marec 1984, v primerjavi z obdobjem, januar—december 1983. leta v gospodarstvu občine Izola povprečni mesečni razporejeni bruto osebni dohodek na delavca po vkalkuliranih urah poveča! za 18,30 in znaša 29.119 dinarjev.
Dosežena rast razporejenih sredstev za osebne dohodke (masa) v obdobju januar—marec 1984, v primerjavi z eno četrtino razporejenih sredstev za osebne dohodke po zaključnih računih za leto 1983 znaša v gospodarstvu občine Izola 21 %.
2.	člen
Ugotovitve iz 1. člena tega sklepa služijo samoupravnim organizacijam in skupnostim s področja izven materialne proizvodnje za usmerjanje delitve dohodka in uresničevanje 7. člena Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984.
3.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah.
Št.: 113-&84	Podpredsednik izvršnega sveta
Izola, 28. maja 1984	RAJKO KRNEL, 1. r.
120
URADNE OBJAVE
1. junija 1984 — št. 11
OBČ!NA KOPER
Na podlagi S. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS. št. 2V77). 6 člena zakona o samoprispevku (Uradni !ist SRS. št. V73 in ! 7/83) ter 238. in 24 !. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega deta. na seji zbora krajevnih skupnosti in na sej) družbenopolitičnega zbora skupno s skupščino občinske izo-bražcvalne skupnosti Koper m skupščino skupnost) socialnega varstva občine Koper dne 29 maja t984 sprejela
SKLEP
O RAzTISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPR! SPEVKA ZA FINANCIRANJE PROGRAMA ZA DOKONČA NJE NAJNUJNEJŠIH OBJEKTOV !Z PROGRAMA DRUGEGA SAMOPRISPEVKA ZA IZGRADNJO IN OBNOVO OBJEKTOV OSNOVNEGA ŠOLSTVA !N OTROŠKEGA VARSTVA V OB
Č!Nt KOPER ZA OBDOBJE OD L L 1983 DO 30 6. 1988
L člen
/a območje ohčme Koper se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka občanov v denarju za financiranje programa za dokončanje najnujnejših objektov iz programa drugega samoprispevka za izgradnjo in obnov o objektov sonovnega šolstva m otroškega varstva po programu. ki je sestavin de! tega sklepa
Referendum bo v nedeljo 17. junija 1984 od 6.00 do 20.00 ure na glasovahuh mestih, ki j)h določ) občinska volilna komisija
Odločitev o uvedb) samoprispevka bo sprejeta, če bo zanjo na referendumu glasovala večina ohhmov. ki imajo pravico glasovanja
2. člen
Pravico glasovati na referendumu imajo občani, k) so vpisani v splošni volilni imenik za območje občine Koper m zaposleni občani, ki še nimajo vohinc pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti m še niso vpisani v vohini imenik
3	člen
Na referendumu se glasuje osebno, neposredno m tajno
Glasuje se z glasovnico.
\ saka glasovnica ima en glas.
Glasovnica ima naslednje besedilo
SKUPŠČINA OBČINE KOPER
GL ASO\ NICA
REFERENDA M DNE 1* JUNIJA 19^4
za uvedbo samopospev ka v denarju za financiranje programa za dokončanje najnujnejših objektov iz pregrama drugega samopnspev ka za ugr*Jn^v m obnovo objektov osnovnega šolstva m otroškega varstva v obdobju cd 1 1 1983 do v ključno 3& b 1988 programu. k: je NI obravnavan na rtvxih delovnih ljudi v organizacijah združenega dela. na rtvMih deksvnih ljudi m otvhanov v krajevnih skupnostih ter v družbenofvvh&čmh organizacijah, mki ga je sprejeia skupščina občine Kope? na seji rtvxa združenega dela. na sep zbora krajevmh skupnosti m na seji Aužbenopot&čnega zbora skupno s skupščino otvhaske izobraževalne skupbcvn Koper m skupščino skupnosti scvaažoega v arstv a obhne Koper dne 29 maja 1984
GLASUJEM
'PROTI*	^Z^A*
gšasovašee upobu gktsovmoo tako. da obkroh 'Z.A*. če se stroja z *vev*v sansoprspevka. besedo 'PROTI* pa obkroži, če se za svedto samoprispevka ne strinja
4	čšen
^^N^^Bspcšaega glasovanja na rezerendejn^^zocòskaskac^
^hna avevA* sa^vprapevek za izsedbv programi iz 1 čiemt teta skšepa ra dvbo cek ret m po* n sacer cd 1 unlar u 19^8 do 1^8
5.	člen
Za izvedbo programa za dokončanje najnujnejših objektov iz programa drugega samoprispevka za izgradnjo in obnovo objektov osnovnega šolstva m otroškega varstva bo potrebna vsota 336.208.387 dinarjev. ki bi se zagotovila iz samoprispevka po tem sklepu.
6.	člen
Samoprispevek bi plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Koper od naslednjih osnov:
1.	Delavci in drugi delovni ljudje od njihovega osebnega dohodka, zmanjšanega za davke in prispevke iz osebnega dohodka, po stopnji
2%:
2.	Upokojenci od njihovih pokojnin, po stopnji 2 %;
3.	Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, od osnove, od katere plačujejo prispevke za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti, zmanjšane za prispevke tem interesnim skupnostim, po stopnji 2%;
4.	Občani, ki opravljajo samostojno gospodarsko in poklicno dejavnost in se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, plačajo samoprispevek od osnove, ki predstavlja 3-kratni odmerjeni davek, če opravljajo redno dejavnost, kakor tudi če opravljajo dejavnost kot postranski poklic, po stopnji 2%.
3 Kmetje, ki so zavarovani po zakonu o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS. št 1/80) po stopnji 0,23 % od katastrskega dohodka
6.	Delavci, ki so zaposleni v tujini, sami ali njihov i družinski člani pa prebivajo v občini Koper, od poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji za preteklo leto. ki ga vsako leto ugotovi in objavi Zavod za statistiko SR Slovenije, po stopnji 2%;
7.	Osebe, ki prejemajo pokojnino iz tujine, od njihovih pokojnin preračunanih na dinarsko vrednost, po stopnji 2%:
8.	Samoprispevek se plačuje tudi od drugih dohodkov občanov po zakonu o davkih občanov, razen dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic, od nadomesti! za čas bolezni, nadomesti! za letni dopust. za delo v podaljšanem delovnem času ter od drugih nadomestil, po stopnji 2
7.	člen
Plačevanja prispevka bi bih oproščeni:
!. Delavci iz L točke m upokojenci iz 2. in 7. točke prejšnjega člena, če njihovi skupni prejemki ne presegajo 60poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji za preteklo leto. ki ga za vsako leto ugotovi m objavi Zavod za statistiko SR Slovenije:
2.	Kmetje iz 3. točke prejšnjega člena, če katastrski dohodek od kmetije ne presega
—	13.000 dinarjev v ML skupini katastrskih občin
—	63 000 dinarjev v IV skupim katastrskih občin
3.	Zavezana samoprispevka, če bi bilo zaradi plačevanja samopnspev ka ogroženo preživ 1 janje zavezanca ali njegovih družinskih članov Ogroženost se ugotavlja skladno z določili samoupravnega sporazuma o uresničevanju sooalno-varstveih pravic:
Oprostitev po 3. m 4 točki je lahko začasna ah trajna, prizna pa se na vlogo zavezanca, ki se vloži pn občinskem komiteju za družbene dejavnosti občine Koper O oprostitvi odloča izvršni svet skupščine občine Koper
Samoprispevek se ne piačuje od prejemkov iz soaakiovarstvemh pomedi. od mvahdnine. od pokojnine z varstvenim dodatkom, od štipendij učencev m študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študentje m učena na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi, ob jubilejnih nagrad, odpravnin ter od regresov za letni dopust
8.	člen
Samoprispevek od oseboega dvhedka oziroma nadomestila osebnega &3hcv^a iz delovnega razmerja m pokojnin ter od dobedka ustvarjenega z oteiektuakumi storitvami se plačuje pn vsakem izpla-čAt oseboega dobska oziroma nadomestilu oseboega dobedka. poko girne m dugih prejemkov
^*^^pf-spevek cd d?bcdkov tz gospodarskih m p^kkcmh de javnosti :sr LALtscskega dabokdt se ptačuje na način, ki velja za pkačslo davkov
^ zavezancih c 6 točke o člena tega sklepa posredujejo ob-čusk: apravi za dužbene prihodke občine Koper članski sekretariat za nxrasje zadeve ottime Koper m krajevne skupnosti. podatke o za-c točke stega ciena pa strokovna služba skupnosti pokoj-^sskega m =rv andskega zavarov anja ter krajevne skupmos^
1. junija 1984 — Št. 11
URADNE OBJAVE
121
9.	č!en
Sredstva samoprispevka se bodo zbirata na posebnem računu občinske izobraievatne skupnosti Koper. Občinska izobraževatna skupnost Koper bo odgovorna za izvajanje programa samoprispevka za dokončanje najnujnejših objektov iz programa drugega samoprispevka za izgradnjo in obnovo objektov osnovnega šotstva in otroškega varstva ter za tehnično-administrativna opravita. Za izvajanje teh natog bo imenovan poseben organ pri občinski izobraževatni skupnosti Koper.
10.	čten
Nadzor nad zbiranjem sredstev samoprispevka in njihovo uporabo ima izvršni svet skupščine občine Koper kot potitično izvršitni organ občinske skupščine, Stužba družbenega knjigovodstva — Podružnica Koper kot organ za kontroto nad uporabo družbenih sredstev ter Občinska uprava za družbene prihodke občine Koper v okviru svojih pristojnosti.
11.	čten
Za postopek za izvedbo referenduma se smisetno uporabtjajo do-točbe zakona o votitvah in detegiranju v skupščine.
Postopek vodi in izid gtasovanja ugotavtja občinska votitna komisija. Gtasovanje na referendumu vodijo votitni odbori, ki jih imenuje občinska votitna komisija.
12.	čten
Sredstva za izvedbo referenduma zagotavtjajo Skupščina občine Koper. Občinska izobraievatna skupnost in Skupnost otroškega varstva občine Koper.
13.	čten
Program za dokončanje najnujnejših objektov iz programa drugega samoprispevka za izgradnjo in obnovo objektov osnovnega šotstva in otroškega varstva v občini Koper za obdobje od 1. t. 1985 do 30. 6. 1988 je sestavni det tega sktepa.
Ta sktep začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah.
§t.: 21-2/84	Predsednik
Koper, 29. maja 1984	JANKO KOSM1NA, ! r.
Na podtagi 8. čtena zakona o referendumu (Uradni tist SRS, št. 23/77), 6. čtena zakona o samoprispevku (Uradni tist SRS, št. 3/73 in 17/83) ter 238. in 241. čtena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega deta, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopotitičnega zbora skupno s skupščino občinske izobraževale skupnosti Koper in skupščino skupnosti sociatnega varstva občine Koper dne 29. maja 1984 sprejeta nastednji
SKLEP
1.
Sprejme se program za dokončanje najnujnejših objektov iz programa drugega samoprispevka za izgradnjo in obnovo objektov osnovnega šotstva in otroškega varstva v občini Koper za obdobje od 1. 1. 1985 do 30. 6. 1988.
Če bodo sredstva samoprispevka, potrebna za dokončanje najnujnejših objektov iz programa drugega samoprispevka, zbrana pred potekom časa iz prejšnjega odstavka, se ustrezno skrajša doba uvedbe samoprispevka.
PROGRAM ZA DOKONČANJE NAJNUJNEJŠIH OBJEKTOV IZ PROGRAMA DRUGEGA SAMOPRISPEVKA ZA IZGRADNJO !N OBNOVO OBJEKTOV OSNOVNEGA ŠOLSTVA !N OTROŠKEGA VARSTVA V OBČIN! KOPER ZA OBDOBJE OD L 1. 1985 DO 30. 6. 1988
din
t. OBVEZNOST! !Z DRUGEGA PROGRAMA	26.141.837
!!. OSNOVNE ŠOLE !N VVO ! Osnovna šota in VVO Marezige. Zgrajenih bo 8 učitnic, spremtjajoči prostori in majhna teto-vadnica v izmeri !.!52m^. Vzgojnovarstvena organizacija bo povezana z osnovno šoto. Zgrajeni bosta 2 igratnici s pripadajočimi sanitarijami in garderobami v izmeri 329m*. Kuhinja, upravni proston. kottarna in zaktonišče bodo skupni za cetoten objekt; vrednost	82.050.750
2.	K obstoječi osnovni šoti Prade, ki ima 6 učitnic v Pradah in 2 v Pridvoru, bo zgrajen nov de! šote z 8 učitnicami, drugimi spremtjajočimi prostori in tetovadnico za 420 učencev (v drugem programu 720 učencev) in adaptiran obstoječi
objekt; skupna površina šote 2990m^; vrednost !48.806.000
3.	Vzgojnovarstvena organizacija Prisoje bo z gradnjo !!. faze pridobita 4 oddetke (po drugem programu 6 oddetkov) v izmeri 780 m^. Sedanja razdetitna kuhinja bo preurejena in oprem-tjena za pripravo hrane. Skupni prostori in ko-munatna infrastruktura so že zgrajeni za cetoten
objekt; vrednost	34.010.000
4.	Gradnja osnovne šote Ankaran bo obsegata 4 učitnice (v drugem programu izgradnja !. faze s 4 učitnicami za nižje razrede) s spremtjajočimi prostori v skupni izmeri 765 m^, vrednost	45.200.000
!!!. PREGLED POTREBN!H SREDSTEV
1.	Prenos obveznosti
2.	Osnovna šota in VVO Marezige
3.	Osnovna šota Prade
4.	VVO Prisoje (!!. faza)
5.	Osnovna šota Ankaran
Skupaj:	*
!V. V!R! SREDSTEV
Samoprispevek 2 % v treh tetih in po!
1985
1986	. .
!987
!988
Skupaj
26.141.837
82.050.750
148.806.000
34.010.000
45.200.000 336.208.587
111.200.000
112.300.000
113.400.000 57.250.000
394.150.000
V. Raztika med vrednostjo programa in viri sredstev pomeni rezervo za kritje morebitnih negativnih inflacijskih učinkov, oziroma možnost ustreznega skrajšanja dobe uvedbe samoprispevka za izvedbo tega programa.
Koper, 29. maja 1984
?
Ta sktep vetja takoj.
Števitka: 21-2/84 Koper, 29. maja 1984
Predsednik JANKO KOSM1NA, t. r.
122
URADNE OBJAVE
1. junija 1984 — Št. 11
Na podtagi 1. čtena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni !ist SFRJ, §t. 43,83) in 239. č!ena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega de!a in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. maja 1984 sprejeta
ODLOK
O SPREMEMBAH !N DOPOLNtTVAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV !N OD PLACtL ZA STORITVE V OBCtN! KOPER
1. č!en
V	odtoku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od ptačit za storitve občine Koper (Uradne objave št. 28/1983) se spremeni prvi odstavek tarif. št. t, ki se gtasi:
»Od prometa rabtjenih cestnih motornih vozi! ter motornih kotes z detovno prostornino motorja nad t25 ccm, če so prodajatci in kupci občani ati zasebne pravne osebe, se ptača davek:
—	po stopnji ! 5 %, če je vozito prodano pred potekom enega teta od pridobitve;
—	po stopnji ! 0 %, če je vozito prodano po preteku enega do dveh tet od pridobitve.«
V	opombi k tej tarif. št. se črta besedito zadnje atinee.
program, in letnega plana TOZD za let. 1983. k. je tud, ob penod.c-n.m obratunu za prvo polletje 1983 bila izkazana rzguba. da kljub po-mislekom o verodostojnost, finančnih pokazateljev . poslovanju ,n ekonomskem stanju TOZD v letu 1983. ob razpravah na sejah n, po-skrbet, da bi pristojni organi po predpisani poti ugotovth dejansko sta-nje da kot vodja obrambnih priprav ni poskrbel za pripravo obramb-nih načrtovin delovanje civilne zaščite, kjer bi kakršnokoli delovanje pc obstoječih načrtih bilo nemogoče, s čimer so bistveno oškodovani družbeni interesi na področju splošne ljudske obrambe ,n družbene samozaščite.
S	tem so v SOZD Timav - DO TOP Portorož. TOZD Hotel, Trtglav Koper izredno hudo kršene določbe 619 in 620. člena zakona o združenem delu. zato se v SOZD Timav - DO TOP Portorož. TOZD Hoteli Triglav Koper uvedejo naslednji ukrepi družbenega varstva ,n
sicer:
—	odstranitev individuatnega postovodnega organa
—	začasno omejitev uresničevanja posameznih samoupravnih pra-
V!C
— impnnvHnie začasneea organa
2.
Mitan Drakster iz Kopra. Pahorjeva 22. se odstavi kot individuaci postovodni organ SOZD Timav — DO TOP Portorož, TOZD Hoteti Trigtav Koper.
2. čten
Ta odtok začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št. 421-8,83	PREDSEDNtK
Koper. 29. maja !984	JANKO KOSMtNA, t. r.
3.
Začasni organ se imenuje kot kotegijski začasni organ v nastednji sestavi:
—	za predsednika: MARCHIOTTI Stanistav iz Lucije, Liminjan-ska 35,
—	za čtana: BANOVAC Ivan iz Ankarana, Jadranska 60, JAVORŠEK Tihomi! iz Kopra, Rozmanova 16.
Na podtagi 617., 6t8., 622., 628. in631.čtena zakona o združenem detu (Uradni tist SFRJ. št. 53/76) 9. in 10. čtena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva in samoupravnih pravic in družbene tastnine (Uradni tist SRS, št. 32/80) in 238. čtena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega deta, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopotitičnega zbora dne 29. maja t984 sprejeta
SKLEP
O ZAČASNIH UKREPtH DRUŽBENEGA VARSTVA V SOZD TIMAV — DO TOP PORTOROŽ. TOZD HOTEL! TRIGLAV
KOPER
L
Skupščina občine Koper ugotavtja:
!. da so biti v sktadu z 2. odstavkom 620. čtena zakona o združenem detu v SOZD Timav — DO TOP Portorož. TOZD Hoteti Trigtav Koper huje oškodovani družbeni interesi po 3.. 4. in 9. točki t. odstavka 620. čtena zakona o združenem detu,
—	ker trajneje ne obnavtja. ne povečuje in ne izbotjšuje družbenih sredstev, saj že tretje teto zapored postuje z izgubo,
—	ker ne uresničuje natog iz področja sptošne tjudske obrambe in družbene samozaščite s tem, da v načrtih obrambnih priprav niso doto-čeni nositci natog. obrambni načrti niso sprejeti na pristojnih organih, da je področje civitne zaščite povsem neurejeno, ter da tudi hramba dokumentov ne zadostuje niti minimatnim pogojem zavarovanja tako zaupne dokumentacije,
—	ker se ni dostedno izvrševat sanacijski program v tetu 1983 za na-stato izgubo po zaktjučnem računu za teto 1982.
2 da so v sktadu s 5. in 9. točko t odstavka 619. čtena zakona o združenem detu v isti temetjni organizaciji nastate bistvene motnje v samoupravnih odnosih.
—	ker v TOZD detavci niso s samoupravnim sptošnim aktom dotočiti razvida det in natog v sktadu z zakonom o detovnih razmerjih,
—	ker individuaci postovodni organ ni v redu opravtjat zadev iz svojega detovnega področja s tem, da ni poskrbe! da bi detavci TOZD sprejeti razvid det in natog, da ni zagotovi! spremembe sanacijskega
4.
Začasni organ prevzame vse pravice in dotžnosti individuatnega postovodnega organa, ki izhajajo iz ustave, zakonov in samoupravnih splošnih aktov ter pravice odtočanja o sklepanju in prenehanju detovnih razmerij ter razporejanju delavcev na I. stopnji.
Obenem je začasni organ dotžan:
—	takoj proučiti in predtagati ustrezne ukrepe za trajno sanacijo postovanja SOZD Timav — DO TOP Portorož. TOZD Hoteti Trigtav Koper.
—	predtagati uvedbo ustreznih postopkov za sprejem manjkajočih samoupravnih sptošnih aktov in usktaditev že obstoječih z zakonom in drugimi predpisi ter urediti stanje obrambnih priprav in detovanje civitne zaščite,
—	tekoče poročati izvršnemu svetu o izvajanju ukrepov družbenega varstva, občinski skupščini pa vsake tri mesece,
—	poskrbeti za razpis de! in opravit individuatnega postovodnega organa v zakonskem roku.
5.
Pedsedniku in čtanom kolegijskega začasnega organa se dotočijo nadomestita osebnih dohodkov za čas opravtjanja te funkcije po samoupravnih sptošnih aktih SOZD Timav — DO TOP Portorož, TOZD Hoteti Trigtav Koper, oziroma v višini dosedanjih osebnih dohodkov, če so ugodnejši.
6.
Začasni ukrep družbenega varstva traja najdtje eno teto.
7.
Imenovanje začasnega organa in njegova poobtastita se vpišejo v sodni register.
8.
Ta sktep vetja takoj in se objavi v Uradnih objavah.
OBRAZLOŽITEV:
Družben* pravobranitec samouprav!janja Koper je dne 22. maja posredovat občinski skupščini predtog za uvedbo začasnih ukre-pov družbenega varstva v SOZD Timav Koper - DO TOP Portorož. TOZD Hoteti Trigtav Koper
1. junija 1984 — St. 11
URADNE OBJAVE
123
!z ugotovitev družbenega pravobranilca samoupravljanja Koper, do katerih je priše! po proučitvi samoupravnih splošnih aktov TOZD Ho-te!i Triglav in zapisnika o pregledu zaključnega računa za !cto 1983 ter ugotovitev poslovodstva Turistične organizacije Portorož izhaja, da so bili v tej TOZD izredno hudo oškodovani družbeni interesi po 619. členu zakona o združenem delu, da so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih po 628. členu istega zakona, ter da še ugotovljene razmere lahko sanirajo le z začasnimi ukrepi družbenega varstva.
Tudi iz informacije Službe družbenega knjigovodstva, podružnica Koper, št. 400-7/84-VH! o poslovanju TOZD Hoteli Triglav Koper od leta 1982 in 1983 ter v prvih treh mesecih 1984 izhaja, da je ta TOZD vse od leta ! 982 dalje poslovala z izgubo, od katere je ostala nekrita za leto 1983. Temeljna organizacija s svojim poslovanjem ne zagotavlja niti enostavne reprodukcije, že dve leti ne ustvarja sredstev za skupno porabo, osebni dohodki delavcev močno zaostajajo za osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu občine, sanacija poslovanja v letu 1983 pa je bila neuspešna.
Glede na takšno ekonomsko stanje ni mogoče pričakovati obnavljanja. povečevanja in izboljšanja družbenih sredstev brez korenitih posegov. ki bodo preprečili morebitno negativno poslovanje tudi v letu 1984, kar bi imelo za posledico likvidacijo oziroma stečaj te temeljne organizacije.
Sekretariat za ljudsko obrambo občine Koper je dne 17. 5. 1984 opravi! pregled stanja obrambnih priprav v TOZD Hoteli Triglav in ugotovil, da so kljub strokovno dobro pripravljeni podlagi obrambni načrti neažurirani, brez določenih nosilcev posameznih nalog in da razen posameznih elementov varnostnega načrta, načrti niso bili obravnavani na pristojnih organih temeljne organizacije. Tudi področje civilne zaščite je povsem neurejeno. Zato bi bilo v primeru potrebe, onemogočeno kakršnokoli delovanje po obstoječih načrtih. Tudi dokumentacija v zvezi z obrambnimi pripravami je neprimerno shranjena, kar je glede na naravo dela te temeljne organizacije še posebej pomembno.
Zakon o delovnih razmerjih v 19. členu določa, da delavci v temeljnih organizacijah s samoupravnim splošnim aktom določijo razvid del in n: 'og, ki jih morajo izpolnjevati pri opravljanju dejavnosti temeljne organizacije. Nevzdržno je stanje organiziranosti in kadrovanja v TOZD Hoteli Triglav, saj tega akta. ki ga zakon določa, nimajo. To je akt, ki je osnova za sprejemanja delavcev v delovno razmerje, razporejanje na druga dela ter podlaga za ovrednotenje posameznih de! in nalog. Stanje je takšno, da nihče od delavcev ne more natančno vedeti za opravljanje katerih de! in nalog je razporejen in za katera odgovarja.
Delavski svet TOZD Hoteli Triglav je na prvi seji dne 10. 5. 1983 sprejel sanacijski program oziroma program ukrepov za dosego normalnega poslovanja, v katerem je ugotovljeno, da so glavni vzroki za nastalo izgubo v letu 1982 pomanjkljiva strokovna usposobljenost, nezadostna pripravljenost delavcev za delo ter pomanjkljiva opremljenost, odnos delavcev do delovnih sredstev ter tudi manjše število nočnin, kar je povezano z obveznim depozitom za prestop državne meje. Predvsem v letu 1983 ni bi! določen razvid de! in nalog, ki bi kot temeljni organizacijsko kadrovski akt posta! podlaga za razrešitev nekaterih vzrokov za nastalo izgubo, predvsem pa, da bi pristojni organi z razporejanjem delavcev med delovnimi enotami izboljšali izkoriščenost delovnega časa.
Sele na 6. seji delavskega sveta TOZD Hoteli Triglav dne 21.9.1983 je bilo ugotovljeno, da sta kuhinji v delovni enoti Žusterna in Rižana začeli z evidentiranjem porabe po normativih, medtem, ko v enoti Triglav ukrep iz sanacijskega programa še vedno ni bil realiziran. Na isti seji delavskega sveta je bil sprejet tudi sklep, da je treba začeti izvajati pravilnik o normativih porabe živi! in pijače in o lomu drobnega inventarja, embalaže in delovnih sredstev čeprav je delavski svet oba pravilnika sprejel že 10. 5. 1983. Takšno nedosledno izvajanje sprejetih aktov in sklepov je moralo vplivati na to, da kljub odpravi nekaterih vzrokov za nastalo ekonomsko stanje v temeljni organizaciji ni privedlo do popolne sanacije poslovanja.
Kljub nekaterim tudi objektivno težjim pogojem poslovanja pa tudi ni mogoče mimo dejstev, da je delovna skupnost v sestavi DO Gostinstvo Sežana, v zvezi z opravljanjem njenega dela kršila finančno materialne predpise, kar izhaja iz zapisnika o pregledu zaključnega računa TOZD Hoteli Triglav za leto 1983 ter da inventurna komisija ni popisala terjatev in obveznosti TOZD Hoteli Triglav v skladu z zakonom o knjigovodstvu.
!z navedenih ugotovitev družbeni pravobranilec samoupravljanja zaključuje, da je predlagani ukrep odstavitve individualnega poslovo-
dnega organa utemeljen s tem, da ni opravljal " redu svojih delovnih dolžnosti tako v pogledu zakonitosti, na področju samoupravne organiziranosti, kot tudi vodenja obrambnih priprav temeljne organizacije, ter da ni poskrbel za čimhitrejšo odpravo vzrokov za nastalo izgubo po zaključnem računu za leto 1982 za trajno sanacijo poslovanja temeljne organizacije.
Ostala predlagana ukrepa družbenega varstva pa sta utemeljena z ugotovitvami, ki pomenijo bistvene motnje v samoupravnih odnosih in hudo oškodovanje družbenih interesov v TOZD Hoteli Triglav Koper.
K predlogu družbenega pravobranilca samoupravljanja Koper je dne 22. maja 1984 da! pozitivno mnenje izvršni svet skupščine občine Koper.
Glede na navedeno je občinska skupščina odločila tako kot v izreku.
PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dopustno vložiti zahtevo za preizkus zakonitosti pri Sodišču združenega dela SR Slovenije v roku 15 dni od uveljavitve tega sklepa.
Št. 023-17/84	Predsednik
Koper, 29. maja 1984	JANKO KOSM1NA, 1. r.
KOMUNALNI SERVIS KOPER
Na podlagi drugega odstavka 35. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) in ob soglasju samoupravne skupnosti za organizirano preskrbo, je delavski svet Komunalnega servisa Koper na seji, dne 13. aprila 1984 sprejel naslednji
TRŽNI RED
ZA SEZONSKO TRŽNICO V ČRNEM KALU
1.
Ta tržni red velja za sezonsko tržnico v Črnem kalu v obdobju maj — september, ki jo upravlja, vzdržuje in nadzoruje Komunalni servis (v nadaljnjem besedilu uprav ljalec).
2.
Tržni prostor obsega odstavni prostor ob magistralni cesti 1/10 v km 252,100 lev o med ov inkom nad Črnim kalom v izmeri 900 kv. m pov r-šine.
3.
Na tržnici je dovoljeno prodajati sveže sadje in svežo zelenjavo, sveže cvetje ter sveže gozdne sadeže razen gob in zdravilnih zelišč. Ni dovoljeno prodajati žive živali, meso, ribe, mleko in mlečne proizvode ter alkoholne in druge pijače.
4.
Na tržnici smejo prodajati:
—	kmetijske organizacije (svoje lastne pridelke);
—	temeljne organizacije kooperantov (pridelke iz proizvodnje svojih kooperantov) in
—	samostojni kmetijski proizvajalci (svoje lastne pridelke).
Prodajalci iz 3. alinee tega člena smejo prodajati le sami ali s pomočjo družinskih članov, starih nad 15. let.
5.
Prodajalcu določi prodajno mesto upravljalec. Prodajno mesto obsega stojnico ali de! strojnice ter potrebni prostor za manipulacijo z blagom (v nadaljnjem besedilo prodajno mesto).
Blago se prodaja s stojnic, ki jih da v uporabo upravljalec. Dovoljena je tudi prodaja z vozov ali s stojnic, pod pogojem, da je blago od tal dvignjeno ali zaščiteno pred soncem.
Prodaja s tal ni dovoljena. Prav tako ni dovoljeno blago za prodajo zlagati neposredno na tla.
124
URADNE OBJAVE
1. junija 1984 — §t. 11
Na tržnici je dovoljeno prodajati vsak dan v času dnevne svetlobe (v nadaljnjem besedilu tržni čas).
7.
Prodajalec mora takoj po izteku tržnega časa ali po prodaji blaga, zapustiti tržnico.
Pred n zapusti prodajalec tržnico, mora očistiti svoje prodajno mesto.
S.
Prekupčevanje na, tržnici ni dovoljeno.
9.
Prodajalec mora blago vidno označiti s ceno, vrsto in sorto blaga na tabltcah. ki jih izdaja upravljalec. Označevanje cen na drugačen način ni dovoljeno.
10.
Blago se pri prodaji mcr< ob uporabi tehnic uteži, votlih mer ali metrov. Prodaja blaga na kose oi. dovoljena.
11.
Prodajalci so dolžni skrbeti za čistočo in red. ? blagom morajo rav nati tako, da je zagotovljena higienska neoporečnost blaga.
V bližtno prodajnih mest ni dovoljeno vodit) psov ali drugih domačih živali.
12.
Osebe, ki prodajajo blago morajo b)t) snažne ter čisto in dostojno oblečene.
Blago mora biti v higienski embalaži ter zavarovano pred onesnaževanjem in drugimi škodljivimi vplivi. Kupcem in drugim osebam blaga ni dovoljeno otipavati ali pokušati. Oporečno blago mora prodajalec takoj odstraniti s tržnice.
Kupcem se mora blago ponuditi samo v ustreznem čistem in nerabljenem papirju ali v drugi, higiensko neoporečni embalaži.
13.
Zelenjava mora biti očiščena prsti in gnilobe, ter ne sme bui mokra. Sadje mora biti zrelo, ne sme biti gnilo, črvivo ali drugače poškodovano.
1
14.
Na tržnici izvaja neposredno upravo in nadzor pristojna oseba, kt jo določi upravljalec.
Pristojna oseba je dolžna v prtmerih, ko prodajalci ne upoštevajo določb tega reda, nemudoma obvestiti sanitarno ah tržno inšpekcijo za-radt ukrepanja.
15.
Poleg upravljalca izvajajo na tržnici v skladu z ustreznim) predpisi nadzorstvo in inšpekcijo tudi drugi inšpekctjski organi tn komunalni redarji.
16.
Za uporabo prodajnega mesta plača prodajalec pristojbino. Višino pristojbine določi upravljalec.
17.
Pristojbine se določajo za:
— dnevno uporabo cele stojnice,
o -* o

-	dnevno uporabo prostora, na katerem postavi prodajatec svojo stojmeo oizroma prodaja na načm .? drugega odstavka 4. točke tega reda in
—	za količino v prodajo ponudenega blaga v določenem dnevu, ce prodajalec uporablja le del stojnice.
18.
Pristojbina se plača dnevno in prodajalec jo mora plačati takoj po zavzetju prodajnega mesta. Pristojna oseba, ki pobere pristojbino, tzda prodajalcu potrdilo.
19.
Dnevno pristojbino ne plača prodajalec, ki z upravijalcem sklene najemno pogodbo za stalno prodajno mesto. Taka pogodba se lahko sklene najmanj za dobo enega meseca. Višina najemntne se določt s pogodbo.
20.
Prodajalec, ki je sklenil z upravljalcem najemno pogodbo za stalno prodajno mesto je stalni prodajalec. Stalni prodajalec mora na najetem prodajnem mestu vtdno označiti svoj zaščttni znak oziroma naslov.
21.
Prodajalci ne smejo s svojimi vozili zasedati urejenih parkirnih prostorov na tržnici, razen v času mampulacije z blagom.
Motorna vozila, ustavljena ali parktrana na tržnici, morajo tmett ugasnjene motorje.
22.
Ta tržni red prične veljati z dnem. ko ga potrdi občinska skupščina tn se objavi v Uradnih objavah.
Tržni red se vidno objavi na tržnici.
Št.: H-18&4-84	PREDSEDNIK
Koper. 13. apr.la 1984	DELAVSKEGA SVETA
SREČKO LOPAR. 1. r.
Ta tržni red je potrdila skupščina občine Koper z Odlokom o potrditvi tržnega reda za sezonsko tržnico v Črnem kalu ( Uradne objave, &.9/S4).
OBČtNA POSTOJNA
Na osnovi Dogovora o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu 1984 je Izvršni svet Skupščine občine Postojna dne 23. maja 1984 na 62. redni seji sprejel naslednji
SKLEP
1.
Cena vode za gospodinjstva in ostali odjem se poviša za 32% in znaša 35,10 din/m^
2.
Sklep se objavi v Uradnih objavah in velja od 1.6. 1984 dalje.
Predsednik izvršnega sveta FRANC GLAŽAR, dipl. scg. 1. r.